Leto LXX
Štev. 180 a
V Ljubljani, v petek, 7. avgusta I942-XX	Prezzo - Cena L 0.80
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lil — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 50 Lir Ček. ra& Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10.349 ta inserata. Podružnica] Novo meato.
Izključna pooblaščenka za oglaSevanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.

WENEC
lzha|a vsak daa z|ntra| razen p onedeljka In dneva po praznika.
| Uredolitvo Id opravai Kopltar|eva 6, L|ubl|ana. i Redazlone, Ammlnlstrazlonai Kopitarjeva 6, Lnblana. I	Telelon 4001—4005.
Abbonamentl Mese
18 Lire; Estero, mete A) Lil«. C-dmooe domemca. anoo 34 Lira, tsterc 5C Ure. C. C. f J Lubiana 10 650 per «ti abbo-namen tir 10 349 pel ia tnierzloni.
Filiala« Novo mesto.
Concessionaria esclusiva per la pnbblicitd di provemenza italiana ed estera: Unione Pubblicitd Italiana S. A. Milano.
II Bollettino No 800
Forti azioni aeree in Egitto
Truppe e postazioni avversarie bombardate — f I velivoli inglesi distrutti
II Oarticr Generale delle Force Armate comunica:
Sul fronte G g iz ione reparti ierei ilaliani e germanici hanno attaccato, in ripetut? azioni a volo rasent?, truppe e postazioni avversarie e abbattuto in combattimento se i velivoli bri-tannici.
Incursioni nemiche su Tobruch e Marsa Mafruh hanno causato qualche dan no: un apparecchio britannico e slato distrutto.
Nel corso di ojcrazioni su Malta una no-
stra forniazioae da eaccia, di scorta ai bombar-dieri, ha iaflitto alla RAF la perdita di due »Spiffire«. Un allro aeroplano britannico subiva la stessa sorte in duello von i cacciatori te<leschi.
Velivoli inglesi hanno tentato I altacco con-Iro un nostro convoglio nel M e d f t e r r a n e o Centrale: uno di essi, colpito dal tiro con-traereo delle unita di scorfa, precipitava in more. II convoglio non ha subito danni di sorta. Uno nostro apparecchio non e ritornato dalla sna missione di guerra nel M e d i t e r r a n c o O r i e n t a 1 e.
Vojno poročilo it. 800
Letalsko delovanje v Egiptu
Letalski napadi na čete in postojanke — 1I angleških letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na egiptovskem bojišču so italijanska in nemška letala v ponovnih nastopih v nizkem poletu napadla nasprotne čete in postojanke ter v boju sestrelila 6 angleških letal.
Sovražni poleti nad T o b r u k in Marsa Matruh so povzročili nekaj škode: eno angleško letalo je bilo sestreljeno.
Med nastopi nad Malto jc neka naša lovska skupina, ki je spremljala bombnike, sestre-
lila dve angleški letali vrste »Spitfire«: neko nadaljnje angleško letalo je doletela ista usoda v dvoboju z nemškimi lovci.
Angleška letala so poskusila napasti našo ladijsko spremljavo v srednjem Sredozem-1 j u. Eno teh letal je zadela protiletalska obramba spremljevalnih edinic in je treščilo v morje. Ladijska spremljava ni imela škode.
Eno naše letalo se ni vrnilo iz vojnega poleta v vzhodno Sredozemlje.
Neupogljivi zakon Rima
Na partizansko početje so italijanske Oborožene Sile odgovorile z železnim izvajanjem neupogljivega zakona Rima - Slovenskemu ljudstvu v premislek
Ljubljana, 6. avgusta. |
Kakor smo že poročali, je imel Duce 31. julija v Goriziji posvet z vrhovnimi poveljniki iz Slovenije, Dalmacije in HrvaŠke, kjer jc sprejel njihova poročila ter jim dal potrebne smernice in navodila za bodočnost, zaustavljajoč se posebno pri vprašanjih, ki naravnost zanimajo obmejni pas ter Slovenijo. V nagovoru na mnoiice je Duce odločno dejal, da se proti tistim, ki se tostran -ali onstran stare meje ie vdajajo bolnim satljam, ie izvaja in se bo izvajal neupogljiv zakon Rima. Prav tako jc v tem govoru povedal tiste besede, ki so tako globoko odjeknile v Urnem svetu, to je, da se druga fronta ne bo naredila tu in verjetno ne o nobenem drugem delu sveta. Os in trojna zveza imajo sredstva za dosego zmage.
Odločna Ducejeva beseda je očistila ozračje vsakega dvoma in negotovosti. Njegov glas je opomin vsem tistim, ki so tostran in onstran slare meje iz zasede dvignili izdajalsko oroije proti zakonom in vojakom Rima.
Ko je fašistična Italija ustanovila novo Ljubljansko pokrajino in dalmatinske province, je dvignila premagane v dostojanstvo italijanskih državljanov s polnimi pravicami in s formalnimi zagotovili popolne svobode glede jezika, kulturnih ustanov, navad in običajev, tako da lahko pod zaščito italijanske države naprej razvija posebne oblike svojega življenja. S svojimi hrabrimi Oboroženimi Silami je hotela Italija v teh pokrajinah čimprej pomirili in urediti razmere, da bi lahko prebivalstvo mirno nadaljevalo svoje delo.
Na tako velikodušnost pa se je žal odgovorilo z nelojalnostjo in nasiljem. Prebivalstvo se je pasivno zadržalo proti komunizmu, ki hoče z anglosaškim denarjem vznemirjati te predele in škoditi mirnemu prebivalstvu v praznih nadah na nekako
drugo fronto. Komunistični partizani so s svojim zločinskim početjem proti postavam in vojakom Rima kakor tudi proti domačemu prebivalstvu prinesli v le kraje neizmerno gorje. Odločnih protiukrepov, po katerih so bile primorane poseči Oborožene Sile, so v prvi vrsti krivi partizani, pa tudi večina prebivalstva, ki v svoji pasivnosti ni znala upoštevati blagohotnih italijanskih postav, ki so izenačile prebivalce tostran slare meje z ostalimi italijanskimi državljani in ni znala pravilno odgovoriti na partizansko izzivanje ter ni podprla oblasti v boju proti partizanom.
Zato ni preostalo drugega, kakor ubrati trdo pot strogosti, ki ne pozna slabosti in ne odlašanja. Italijanske Oborožene Sile so morale nastopiti s silo in imajo železno voljo uveljavili neupogljiv zakon Rima do končnega zmagoslavja reda in miru. »Proli tistim, ki se tostran ali onstran stare meje še vdajajo bolnim sanjam,« je rekel Duce, *sc že izvaja neupogljiv zakon Rima«. To pomeni, da Italija tudi za korak ne bo odstopila od začete poli. Ona je trdno odločena v teh krajih vzpostaviti red in mir. Italija hoče s pomočjo svojih hrabrih čet v teh ozemljih izpolniti svoje civilizatorič-no in kulturno poslanstvo v smislu tisočletnih tradicij ter uvesti na podlagi rimske pravice nov red s pomočjo plodnega dela. Da se bo to zgodilo, jamčijo stroga navodila, ki jih je dal Mussolini v Goriziji.
Vsi krivci, njihovi pomagači ter sokrivci njihovih zločinstev in somišljeniki vseh vrst in stopenj bodo trdo občutili strogost rimskega zakona. Zato pozivamo vse Slovence, naj ne nasedajo komunističnemu in angleškemu spletkarstvu, ki prinaša nad narod le nesrečo in gorje, marveč naj na velikodušnost Rima odgovore z velikodušnostjo in lojalnostjo.
Junaška smrt smelega letalca
Nekje na oBjišču, 6. avg. AS. Pri plemenitem, I toda brezuspešnem poskusu podpolkovnika Quaran-tottija, poveljnika nekega lovskega krdela, pomagati nekemu svojemu vojaku na bojišču, je neki »Spittfire« napadel in sestrelil letalo, ki se ni več vrnilo. Podpolkovnik Quaran,totti se je, čeprav je bil še zelo mlad, udeležil prvilf vojnih poletov v Abe-siniji s krdelom bombnikov in se je junaško udeležil večjih bitk pri Enderta, Sciru in Asciangi do zmage v Afriki. Po Afriki se je Quarantotti udeležil vojne v Španiji. Na nekem legionarskem letališču na Balearih je bil v njihovem bombniškem krdelu ter se udeležil sijajnih nastopov, ki so v kratkem spremenili barcelonsko pristanišče v grobišče ladij in kup razvalin. V tej svetovni vojni se je najprej udležil bombnih napadov na Gibraltar, pozneje mu je bila zaupana skupina lovcev, ki so jo sestavljala nova letala vrste »Re 2001«. Njegovi piloti so ga ljubili. V njegovi skupini je vladalo zaupanje, disciplina in navdušenje. Qua-rantottijevi piloti so nastopali na zased polnem nebu nad Malto. Lovili so sovražnika, ga prestrezali
Smernice turške politike
Ankara, b. avgusta. AS: Predsednik turške vlade Saradžoglu je imel pred turško narodno skupščino govor, v katerem je podal pregled položaja in utemeljil nujnost Turčije, naj ostane strnjena okrog svojega predsednika Izmet Inenija. Nato je popisal kreposti turškega naroda in izjavil voljo vlade ostati izven vojne in nadaljevati dosedanjo nevtralnostno politiko.
Ankara, 6. avgusta. AS: Turška narodna skupščina je soglasno izrekla zaupnico Saj"»-džoglovi vladi.
in spremljali bombnike. Sestrelili so na desetine sovražnih letal. Quarantotti je bil tehnično popoln pilot, letalec poln duha, volje in sposobnosti. Rojen je bil v Napoliju 1. 1910., odlikovan s štirimi srebrnimi kolajnami za vojne zasluge, z eno bronasto kolajno za letalske zasluge in všita sta mu bila dva znaka v priznanje vojnih zaslug.
Železniško križišče Tihoreck zavzeto
Železniška zveza med črnim in Kaspiškim morjem pretrgana - Nemški in zavezniški oddelki napredujejo proti jugu in vzhodu - Bombni napadi na angleško obalo in neuspeli angleški vznemirjevalni napadi
Hitlerjev glavni stan, 6. avgusta: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V	k a v k a š k e m področju je bilo zavzeto železniško križišče Tihorczk in v širokem pasu je bila dosežena železniška proga scverno-zahodno od tega mesta.
Hitri oddelki pehotnih divizij so prodrli nadalje proti jugu. Oddelki razbijalnih letal so v visokih in nizkih poletih podpirali oklepne oddelke pri podaljševanju mostov preko reke K u b a n j.
Južno od Vorošilovska so hitri oddelki v naglem sunku preko Kuhanja prekinili veliko železniško zvezo med Črnim morjem in Kaspiškim morjem.
Napad nemških in romunskih čet severno od Sala hitro napreduje. Posebne zasluge za uspehe v tem prostoru imajo romunski oddelki.
V	velikem d o n s k e m kolenu jc bilo v močnih obrambnih bojih uničenih 25 sovražnih tankov. Letalstvo je ponoči nadaljevalo z napadi na železniške naprave v sovražnikovem zaledju.
Pri Rževu se težki boji nadaljujejo. Severno od mesta so Sovjeti zgubili pri brezuspešnih napadih 28 tankov.
Tudi pri Vol hov u se je izjalovil s tanki podprt sovjetski napad.
Na vzhodnem bojišču je bilo včeraj sestre-
ljenih 108 sovražnih letal, pogrešanih pa je h lasfnih letal.
Po dnevnih vznemirjevalnih napadih posamičnih l'tal lia zahodno nemško področje je angleško letalstvo zadnjo noč izvedlo vojuško nepomembne napade na rensko, vvestlalsko industrijsko področje, škoda, povzročena na stanovanjskih četrtih nekaterih mest je majhna. Nočni lovci so s-.strelili => na-padajočih bombnikov.
Nn južni in jugovzhodni angleški obali je nemško letalstvo včeraj podnevi in zadnjo oiič deloma v nizkem poletu obstreljevalo s težkimi bombami vojaško važne naprave.
IV'riin, 6. avgusta. AS. Berlinski tisk komentira naglo napredovanje nemših zavezniških čet na južnem odseku vzhodnega bojišča in pravi, da je pehoti uspelo dnevno napredovati 60 km ter zgraditi trdne mostove preko reke Kuhanj. >I/jknlanzeiger« piše, da so bile dosežene zadnje zmage v kubanjski pokrajini |>ri vročini, ki je znašala nad stopinj. Nekatere nemške skupine so napredovale celo za VX) km od svojega izhodišča navzlic divjemu sovražnikovemu odporu. List navaja poročilo moskovskega dopisnika angleškemu listu »Nevvs Chro-niele«, ki priznava, da so Nemci že 200 km glo-Imko v življenjsko važnih sovjetskih ozemljih in da je zavezniško napredovanje nemogoče zaustaviti.
Veličastne italijanske zmage v Rusiji
Italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji znatno povečan
Berlin. 6. avg. AS. »Dcutsrhe Allgemeino Zei-tung<. poroča v toplih in vznešenih besedah o udeležbi italijanskih čet pri nastopih na vzhodnem bojišču. List najprej ugotavlja, da se Italijani že eno leto bore v Rusiji, nato pa našteva veličastne italijanske zmage v bitkah na Dnjepru, na Bugu, na Dnjestru, pri Orlu in Stalinu. Na Ducejevo povelje je bil pred kratkim italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji znatno povečan in tvori pravo armado.
List nato popisuje nastope italijanskih torped-nih čolnov v Črnem morju kakor tudi pomen nastopov italijanskih čet na južnem odseku vzhodnega bojišča v novi poletni zavezniški ofenzivi. One 12. junija se je začel velik pohod in devet dni
nato so italijanske sifh že zavzele važno premogovno področje Krasnij Luč. V enem letu vojne, na vzhodnem bojišču — nadaljuje lisi — italijanske čete niso imele niti en dan počitka ter so se vedno čudovito borile.
Italijansko letalstvo tesno sodeluje z nemškim letalstvom: italijanski lovci spremljajo nemško strmoglavce in bombnike, kateri podpirajo kopenske boje. List zaključuje svoj članek z besedami, da je bratstvo v orožju med Italijani in Nemci popolno tako v Rusiji, kakor na Atlantskem bojišču in v Severni Afriki. Churchill se je hudo zmotil pred letom dni, ko je upal, da bo Italija izločena. Italija so nasprotno nahaja na vseh bojiščih s svojim najblojšim orožjem.
Odmevi italijanskega uspeha v črnem morju
Berlin, 6. avg. AS. Ves nemški tisk objavlja obširne dopise iz Rima, v katerih so prikazane faze drznih nastopov italijanskih hitrih čolnov v Črnem morju, v katerih je bila potopljena G500 tonska sovjetska križarka. Tudi »Volkischer Beobach-terc je posvetil temu nastopu navdušeno razlago, popisujoč na dolgo kar legendarno pot, ki so jo morali prevoziti naši motorni čolni po kopnem in po Donavi, preden so prišli iz I.ialije v Črno morje. Sovjetski mornarici je v črnomorskih vodah preostalo le nekaj ladjedelnic za popravljanje ladij, tako da je vsak udarec njihovim zadnjim ladjam posebno težak. Italijani — nadaljuje list — so popolnoma izpolnili svojo nalogo, potopivši v nekaj minutah mogočno vojno ladjo, ki se je pripravljala na nadlegvalne nastope. List dodaja, da so se zadnje dni tako v Črnem morju kakor v Rokavskem prelivu posebno odlikovali italijanski in nemški motorni čolni, ki so zadali najtrše udarce sovjetskim in angleškim ladjam.
Berlin, 6. avgusta. AS. Vos tisk je poln širokih odmevov o uspehu italijanskih motornih čolnov, ki so v Črnem morju potopili sovjetsko križanko. Gre za važno zmago zlasti zato, ker je sovražna mornarica zgubila eno svojih naj-
večjih ladij v najkritičnejšem času. Iz vojaškega vira se je zvedelo, da se mnogo lažjih enot sovjetske mornarice nnhaja v Azovskem morju, odkoder se bodo 6ilno težko umaknile. Mogoče se bo posrečilo le najmanjšim edinicam ponoči prodreti skozi Kerško ožino, večina sovjetskih ladij pa ne bo ušila usodi, ki jo čaka.
Maršal Cavallero na razstavi vojnih umetnikov
Rim, 6. avg. AS. Vrhovni načelnik italijanskih Oboroženih Sil in maršal Italije Ugo Cavallero jo v Rimu obiskal prvo razstavo italijanskih umetnikov, ki so pod orožjem. Sprejel ga je načelnik glavnega stana Kr. Vojske in v njegovem spremstvu je maršal pregledal razstavno dvorano ter si jo s pazljivo ljubeznijo ogledal razstavljena dela. Slavni obiskovalec je izrazil svoje veliko veselje nad izvirom in pomenom slik, kipov, bakrorezov in risb, ki so priče trde vojne, katero vzdržuje naša vojska na različnih bojiščih. V slavnostni dvorani, kjer so upodobljeni zavetniki in voditelji Vojske, je maršal Cavallero sprožil potrebo po umetniški dokumentaciji, ki naj izpriča pogumno junaštvo italijanskega vojaka.
Japonski uspehi
i Kanton, 6. avg. AS. Včeraj zjutraj je japonsko letalstvo uničilo osem ameriških letal pri napadu na mesto Hengjang v provinci Hunan. Japonska letala so nenadoma napadla to mesto ter povzročila veliko škodo na vojaških napravah. Druga ja-
j ponska letala so napadla mesto Kueilin v pro-• vinci Kiangsi.
Tokio, 6. avgusta. AS. Glavni japonski stan poroča, da so japon. pomorske edinice zavzele stirateške točke na otokih Kci, Tempber in Aru v Arafurskem morju severno od Avstralije.
Tokio, (i. avg. AS. Pristojni japonski krogi, ki komentirajo zasedbo otokov Kei Aru in Tenim-ber v Arfurskem morju, pravijo, da so ti tlijo otoki bili zadnja oporišča, iz katerih se je sovražnik na tem področju še upiral. Odslej bodo .služili japonskim silam za nastope proti anglosaškim zaveznikom. To otočje je komaj 400 km oddaljeno od Avstralije. Nastopi v vodah nizozemsko Indije so končani. Dobro poučeni krogi potrjujejo, da je Avstralija že tudi pod nadzorstvom japonskega brodovja, kar dokazujejo napadi japonskih podmornic na Sidney in Ne\v Castle.
Zatemnitev v USA
Bu c nos Aires, 6. avgusta. AS. V Združenih državah so vojaške oblasti za ukaza le na tiho-morski obali popolno zatemnitev začenši s I. avgustom.
Čete, ki jih prevažajo letala, odhajajo z nekega italijanskega oporišča
Nezaslišane grožnje
Buenos Aires, 6. avg. AS: Grožnje Združenih držav Argentini, ki se trdno drži, so se začele jasno kazati v severnoameriškem tisku. Posebno jezo teh krogov je pokazal neki članek v listu »FiJadelpbia Hecord«. Ta list piše: »Argentino moramo prepričati, da hodi po nevarni poti. Izgon Franca je drzen korak v celi vrsti neprija-teljskih ukrepov proti Združenim državam.« -»■ leti list se je povzpel do naslednjega nezaslišanega zaključka: Potrebno hi bilo poučiti Argentino, da bomo zelo strogi s tistimi, ki ne sodelujejo z narni-c
Obmorska počitniška kolonija GILL-a v San Terenziu
Ljubljana, O avgustu
l.jlibtjanski otroci so po potoliarilu. ki llm ie nudilo tolika ttlzvedrila prvič videli Številne uOiie kraje, sil prispeli v obmorska kolonijo Sari Tereiizlo Mali njihovi tovarIH It Spe:ie. ki so bili razvrščeni po stafihtean tdtiikaiShledd noslopia. so zaželeli dobrodošlico organizirani mladini iz nove italijanske pokrajine Navzočni so bili tudi, zastopniki oblasti iz Spezie in kru levnt beljaki
Zates le lepa ta kolanlla ti Sdn Teremlti Trinadstropna vila. ki ia oblivala siniemodrt "ode Tirenskega morja, ie vsa v velikih tera silh tn lliihkih Verutllftih V tile) iti mM In :račne sol>ice urejene po vseh predpisih higiene in dostojnosti Je to res nekaka srečno gnezdeče za ljubljanske malčke, ki so tam brezplačna v gosteh
ki le abfiilena na Morje, širnem Specllskehi zalivu.
Na tisti sthini.
"krt odpočije na
ki ga obdaltlio grički, vsi poraščeni z gozdovi In drugim rastlinjem Na desni strani poslopja n zelenem ozadju gričev, ie odražajo ob Obali bleščeče hišice Sati TirenUja, na levi pa Lefriei, ki nad njim k rdi ju ie veličasten srednjeveški grad.
Pffd tillo še dvigujeta iz tiitifld kttt dud ogromna orjaka otoka Palmaria in Tino. Še dalje pa veličastno mestece Portovenete.
Strani, ki ie obrnjena proč od morja, daje svojo značilnost temno tU?Me sttsedttf lili# Hi-bollitl. In podeželsko dztlllšle n Imetja sHltefja, kt se zliva z značilno trpkostjo morja. httvdajti zrak s prijetnim vonjem, da se človeku kar prsi širijo
Poslopje so namenili izključno le ljubljanskim otrokom Tam bodo ti otroci priživeli svoie počitnice ob mofju pod skrbnim hud •Hrstdatti dfiteljcv abddnl s slffiftiitiiafhl pre-bilial.Hva te basi, zalile ha se kri stalita zdh/fftalO ljubila liskb zvezino fjdOetjštbS
Zadružna zveza je zborovala
\ ponedeljek je rtriela naša največja zadružna organizaciju, Zadružna zveza. svoj redili letni občni zbor, ki jc bil 0'l> 1(1 dopoldne v beli dvorani hotel« »Union«.
.Wd 'aMOpniki. ki so prisostvovali temrt zborovanju fi a 3 i ti ZaVlrii/nikrtv, omenjam«:
zastopnika' Zaveda za zddni/riišivo g. Antoni« II o r Ilo I d i j a, ■ zastojinikii odseka za kmetijsjvO Visokega ROmisnriafn dr. Pu5a irt zastopnika Združenja kmetovalce*' ra v rt« tel j a K i n c a.
Občni zbor Zadružrte zveze je otvofril predsednik g. BoguOtil R e rti e c . ki je pozdravil nav /tiftit'', p» Jetrno še čd*tno zastopnike, spOfnhll pa se jc tiidi < kiplirtfi bf-sedrtmi po-kojrfih voditeljev nabili zadrug. fcf sO preminuli v i««n od zadnjega občnega zbrtra.
Za prod«erlaikorrt je spregovoril kratko Zastopnik /aviKirt fn zadružništvo g. B e r t o I d i. S[>rtrOolt je PtizdruVe v imertir itnli|rtftsk!h Zadružnikov in it«li|rtrt<klh zadrtte. ki •» «iinpn-(ijairti -spremljalo odlično razvito -alovert.sko Za-tlrrt2M*lvO
Sledil« *rt prthifilrt rtpruviteea odbora. Podal jih je ravhafelj Zadružno zveze dr Bns-aj.
1'oshivfirijc /ftflftOrte zveze v fireteklcirt letu je bilo v zflnkli velikih političnih «orememb v tem letu. Kortec leta l*W) je irtiHa /.veza 79t Martir. V ickit I. trt-ft jih je pristopilo 4r\ odpadlo prt jih 9. Potem takem bi znašrtlo *krtp-rto število fiariit R29 todrt i/vert I.jubljaii«k<-iHikrajine |ih je ostalo 591 in je bilo (ako torej konec lanskega lela v l jubljanski pokrajini še 25s članic Večji del novopristojuvšili članic so uradniške zadrliie ki <G h Me' dotlej včlrirtjertp v Zvezi nabavljrtlhfh zadrug državnih 0«fu/bert-cev v Belgradu: Manj ugodno so tedanje razmere vplivale' na fcrefliinrt rfitlrn/rtlšli«. d-fičiirr je ugoden razvoj doživehi blagov. zadružništvo.
/.adrrtge v ljubljanski pokrajini iti Razdeljene takole: 12*) jih je VpisrfhiN v zadrrtžni register rcgi»tcr«ke'ga *hrtiščn v I jifbljrtni. IW pa v Noveirt meslu: f»fl sknphc£» s/evllri je kreditnih zadrug. 49 nabavnifi in pfoddjrtih Zadhig,
27 stavbiri<kih. 1*5 živinorejskih in pašniških.
trtlekrtfskih 10 ktrtetijskrt-stMtjnih. " vinarske. " vodpvodrte. ^ obrtne. 2 tfsffdnjl, I l.n-drnžrtrt pleltifrtrtirt Irt II razrtili zadrug.
Po iibrilfi lan-lct-ga leta je bil I« ko j c*ri<>-vftrt pri ('{♦Imftii k<Wr»f«»rin,t« tfrffd iti /;HIriiž-ni>(\o. Srevli rtiefteca jrili.ja laiiskegu leta je bil nrtcd oherrta /vfvrtnM iHiialMVfjeH (>a-rlletrii 'adru/rii svet. IMos fin fe bil ustanovljen Zavod za zudružniš-fvfl. ki je vrHo'*tta ilsla-nova zu zadružništvo v Ljubljanski pokrajini.
V finartčnem o/iru predstavlja lani najvažnejši ukrep zamenjav« dinutjev * li^C. Po zrt-scilbi imkrajirte' je nil /ača^rio u/akcrtijeti rtiO-ratorij za dolgove, kmalu pa so bile moratorij--k" odredbe ukinjene. 1'fišbi je tiidi nova (iredite v ohresfiie niete. ki j6 i)i']a 1A v<?e nenrtitne zavode nujno' poIrCbrui in če bi Čislali bri prejšnji sorii/merno visoki oliresini mefi. hi laliko (o fvisialo iisn liio. IstOfnSfifl / ureditvij<i obrestne ihere je hi|o urejeno tudj ^jirašfirlje zaščite, s čitrtef je bil olajšali pefložaj v s (''h jio.sojilhie pori za;fjto. Končno |e Omenili še natedlio i. dne 20 deec-iiitifa lun-kena lčiii o iiredilvi krc-dilncga poslovanja, s- fcdlt-rri Mi ptrs((ivljtiii vsi
Iz .trgovinskega registra. V (rgovimdu register v Liiiiiijfini je bila vpisana podružnica tvrdk^ ■Soriela Cominefc.iaje Imporfar.ione Ivsportiizione S.-C. i. i". - Filiale f iibiana«, ki ima sedež centrale v Milanu. Tvrdita se bo liaVila z uvozoni iri izvozom surovin, iilaga, si rojev in opreme, tekstilnih proizvodov, strojev in opreme, ki eo tiče lekst.il-ne industrije. Tvrdka je delniška družba in jo njeno trajanje določeno do 31. decembra 19o0, more pa biti podaljšana. Družbina glavnica znaša 20 milijonov iir in |e razdeljena na 200 tisbč delnic po 100 lir 1'redstavniilvo podružnice v Ljubljani tvorita po nolarskft poverjeriem izpisku ravnatelja: dott. Oiacinto Lazzeri. Milano. Via Cerftaid S in avv. Enrico ratlnnPO; Milano,- Corso Villorio Bina-luielo 37 Podružnica podpisuje tako, da se pod značko Ivrdke podružnice podpišeta oba ravnatelja kolektivno ali pa en ravnatelj ž enim prflku-ristom ali pa on ravnatelj z ravnateljetti ritSufifikega oddelka. Navadno korespoiidenco podpisuje po eil raviialetj.
dCparnl zrttodi v pokrajini pod nadzorstvo posebnega urada Visokega koinisariala, ki se imo-rtrtje Nadzorstveni Hfid za /#ščifb štednje in dajanja posojili in ki iiria svoj sedež pri potlHiž-riiei Banca d llalia.
Kot poseben dogodek nnvrtja poslovno poro-čiW šo izselitev kočevskih Nemcev, ker je bilo med njimi zadružništvo, kljub siromaštvu žertrlje, dosll lefrO^azvito. Da se izvede obrnčtrtf z izseljenci, sd vse zadrtlge dobile z uredbo kOrtiisrtrj«.
Revizijsko delo in knjigovodstvena pomoč sta bila lani zelo obsežna. Lani je bilo izvršenih 115 revizij v Ljubljanski pokrajini. Revizorji pa s« irtfeli miJogo posla tudi z letnilfll računi, zlasti pa s preračunavanjem poslovnih knjig v liro. Velika je bila |>orhoč žvezfe vsem zadrugam. Zadružni to-faji so se vršili pozimi na sedežih okrajev in v večjih krajih. S podporo kmetijskega oddelka Visokega koirtisarialu jo Zadružna zveza, skupno z Zvezo slovenskih zadrug priredila v žimi 1. 1941-42 II zadružnih tečajev in-se jo povprečno vsakega tečaja, udeležilo 25 zadružnih funkcionarjev, kar je zelo vetlKo.
Računski zaključek za lansko leto, kakor ga je pojasnjeval ravnatelj dr. Basitj, izkazuje pri bilanci vsoti 51.5 milij. naložbe v zhesku 22.8 milij., ter-jatve v tek. računu 12.4, efekt pa v znesliii 12.2 rrtilij. lir, dočirti s<y riepfemičrtlrte |j(kaz««e s 3.7 milij. lir. Med pasivi znašajo deleži 0.67, rezerve 1.1, vloge pa 40.4 milij. lir Pri brutodonosu 2.2 milij. lir je znašal čisli prebitek zvezinega poslovanja 8.627 lir.
Iz poročila nadzorstva, ki ga je podal predsednik nadzorstva g. Ignacij Zaplotnik, je razvidno, da je nadzorstveni odbor natančno pregledoval in nadzoroval poslovanje zveze. Nadzorstveno poročilo ugotavlja, da |e Zadružna zveza še zmerom dosti aktivna in ttidi likvidnost je še primerno dovoljiia. Predlaga razrešrilcO upravi in da se Plsfl dobiček dodeli rezervnemu skladu.
Občni zbor je sklenil soglasno, da se poslovni prebitek za l.f041. v znesku 862.7ll lir vnese V rezervni sklad. Občni zbor je odobril soglasno poročili upravnega in nadzornega odbora ter dal odbornikom rrtzrešnico.
Pri» volitvah so bili soglasno izvoljeni ponovno dosedanji odborniki in sicer upravni odbor z g Bogumiloin Hefncem ler nadzorni odbor z g. Ignacijem Zaplotnikom na čelu.
Zboljšanje pokoj, zavarovanja zasebnih nameščencev
Prejšhji (edon smo objavili naredbo Vlsokog.1 komisarja o protiredllvi [tokojhihskega zavarovanja zasebnih nameščencev, krtKOf jO je priobčil Slližbenl liffl - Obrnili sftioi se na ilireklorja Pokojninskega' zavoda g. dr. Janka Vfanfifrf S prosilki za nekaj |iO|asnil o novem položajii fi0k0|nin-skerfa zavarovrtiija O. direktor nam je dal nasled rijjl zanimiva pojasnila:
NrijtflfžrtejM j^" sprememba zakorta ti pWkoj-hinskeiri zavaro*art.|ti in sicer * lolikO, drf se starostna meja za pravice do invalidske teti le' po-maltrte navzdol. Invalidska doba s prrit-lco do rOrile se skrajša od 05. lela r.H moške hti 60. leto, za ženske pa od 65. leta rta 55: lefo'. tO se pravi, ds inofe zavrtrovrtnOc izstopili iz zavarovanega dela službe 5 let prej, ženske pa lrt let prej.
Prt 35 letih znv«ro+nft|a Zn.-lSa roftla z dfaginj-skimi dokladnini po pravilniku 100% povprečnih zavarovanih službenih prejemkov. Če hoče zava rtrvanec So nadalje sKtžMi, se mu renta še |>ovi-šuje in doseže na prltner žrt 40 let zavarovanja 111.11% prejemkov. Zavarovani prejemki pa niso isti. krtkor zadrtji firejefrikl,- za katere je nameščenec zavarovan, temveč povprečni prejemki t-Se drtfiO zavarovanja.
P^ed I. januarjem 102t se žaradi valotfizirn-rtja računajo leltil Zavarovani prejemki s i5'.<H 10 dlrrflrji rta lelrt,- od topja dne dalje jia s stokrrtfhiin Zlieskohi zava^ovrtrte premije,- ki se je nrtmeščen-cein * rOs-rtici plrffevala (šktiprt« pMspevek sldž-bodnjalča irt n«meščencrt). l'ov[rtefje teh Irtlhili z-.tvdrcftanlh firejenikov se zrrfčunrt tnko. da se f>o tnhožijrt lelrtl zrtvarrttafti p^pjejrtki za tolik« ido-secev, kolikor se je plačevala dotičua prertiji«, s Ilo\''ilorti teh rries; cev, jiofefri Sft ti p^odukli se-ftiJjflO in zrtlerti delijo' s StevilOfti vSeH zavarovanih rtrOs-ecev. Prt Irtko ugotovljenih povprečnih zavarovanih prejemkih se lz>'ačrtrirt približna renla rtajHilrejo nrt ta hačirt,- d« se rrtčunata z« v9rtk6 lelo zavarovanja 2% povprečnih letnih zavarovanih prejemkov in se pribije še 20% za vsa za-varbvfjrija, brez ozira rta števil« zavarovanih let. Oo ie Idi naincšferieC zaVarrtVrtrt 35 let, se prišteje tako izračunani renti še ena devetina.
Na primer: po 35 lelih iirta zavar6vah.ee pra vico do' 35 krat kar žiiese 70%, pfišlejo se mu Sikar da skupno 90%; d('vcliiia od fcll jo
še 10%, skhiino lo(-e| Irtčiio	kdof prt jo za-
--- ------ 1 -- - — -- —" J.....i tj h/.
varovan le 20 let. ima pravico do 20 krat 2%, kar da 40%, plus 20%. skupno torOj do	rente
po v p reč he zavarovaflfe mezde. Oineiijena devrlinrt so (akeniii zavarovanci! nO prišteje. leiiiVeč le onim, ki so bili 35 Iel zavaiOvrtni. Kdof- jo bil zavarovan 40 let, iiiia praViCO do 40 k hit 2%, kat da S0%, plus 'Ž(ir/a. kat- da 100% tet Otia devCti^ flii, to jO il.li%, sktijitio loroj pr6jm.fi rento v znesku tli.11% povjjrečiiih zavaroVattili prejemkov.
Kdor bi želel pfejefnali relilrt v višini svfljifi zadnjih žilvfliOvftttlK iirejfiirikov, liiore tloktipiti slitro pfSffllJŠ ha sedftnjd višjrt premijo. Ce prt zavaifivahoc tilftla stedslev iA dok.tip tia sedanjo pifiltlijO, Ialikd dokupi jif-Ojšnjo tiiž.jo prfiuli.io lid katero kfili višjo preltll.jo. Za doktlpfi dovoljuje Pokojninski zavod ttldi plačevanje v obrokih na več let v mesečnih. obrokih.
Ivenle so bile že s 1. novembrom 1011 zvišane za 5 do lo% z minimalno mesečno invalidsko rento 250 lir, minimalno vdovsko iehlft ali ronlo za prvo sirofO 180 lir Iri t dodalkoiti k vdovskim rentam za vsakega otroka pod 18 lel in sicer največ za "S otroke po 20 lir na meseci
Od 1. julija 1042 dalje se vso rente, in sicer tudi tekoče, že zvišan?, fcVišfljo še ¥M 803. Invalidski in starostni rentniki dobe doklaoo za ženrt fin 80 lir lhOsečilo, če žen« ne pf-ejfitun drligjo po kOjliino ali plačfi ali flfi opfflvl.ja ohcll ali IrgdVi-
ne in enko za vsakega otroka pod t8 lefi starosti, brez omejitve števila otrok, doklado tudi |>o 80 lir mesečno.
Vdove ,ki so dobivale od i. novembra 1341 za vsakega otroka pod 18 leti, toda največ za Iri otroke, po 20 lir doklade na mesec, dobo še po 60 lir in sicer brez Omejitve števila oUok.
Nove doklade k rentam, ki so zdaj povišane za dobo ertega |ela. Se krijejo na In ttafin, dri morajo službodainlci od 1. (lilija dalje eno leftf f/lu-čevati na vsako ttiosečrio jrtontijo za Vsrtkegri zavarovanca še eno šestino te premije irt te šestine ne smejo Odbili od nameSčpneevih prPjertikOv. Spremenjeni »o tUdI plačilni razredi. Zavarovanju je zavezan od i. jtilija |p nameščeneo, kj ima vsaj 50 lir všlevnih službenih prPjPmkov. flose-danji plačilni razredi so poenostavljeni: dodani pa so sodartjortiu hajviSjeriid Razredu z finjviSjimi zavarovanimi prejertiki 18.000 lir letrtrt in pteirtijo 1S0 lir na mesec še trije novi razredi in sicer z zavarovanimi prejemki 21.000 lir letno in 210 lir meseenp prem lic,- s 24.000 lir Iptrtih prejemkov in mesečno 210 lir in s 27.000 lir jetnih pre jemkov in mesečno premijo 270 lir. K tem premijam je treba dodali še eno šestino premije.
Vrednost prejemkov v naravi se je vsrij fic-kollko prilagodila sedanjim povečanim cenam potrebščin. Pravico do poviškov rent imajo pa le rentniki. ki prebivajo v Ljubljanski pokrajini, v pokrajini Fiume ali v starih pokrajinah kraljevine Italije. V bivši Palmartjl. kolikor |e spadala pod bivšo Jugoslavijo in ki je prišla zdaj v območje Italije in kjer vrši zavarovalno službo Pokojninski zrtvort v Ljubljani, pa np veljajo sedanji poviškl rent, k a kot tudi np nrtvi plačilni raz redi irt skrajšana starostna doba.*
Iz (e izjave dirpklorjrt dr. Vrančiča je lorej raZvidno. da so jp / novo urodbo pfikojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev Znalno il»oljšalrt.
Krscansko spoznavanje
Če se daftes pogovarjaš s tako imenovanimi »inieleklAalci« o vprašanju spoznavanja, naletiš ha kar ukoreninjeno zamisel, da se bo človek, k) je navezan na čas in rta Zgolj tosfrrtrtsko rtsmerj^ost, sil« ml sebe dokopal do tfOsied-niega sfrtrtnnnja. Tv#j sogovornik po/abljn — ali noče rttfesar vedeli o te« — da je vprav tVCi* sartt« tostranskega človeka s časom in prostorom tisto, kar mu brani,- rt« bi s« snogel dokopati do spoznanja. Pri tem mu prav nič ne pomaga agnostikov vzklik »Igiiorahimtfs?« (»Nikoli ne bomo vedeli!«), ki prrtsfoVOljhrt zastavlja meje globljemu spoznavanju.
Za borbo zoper prevzetno nii pomankljivo pot do spoznavanja navaja Sveto pismo neiz-fifiHU zrtklndnieo rtnhttvnejSn atuljH. V prvih treh poglavjih prvega pisma Korinčanom sveti Pavel ostro obračunava s preošabnimi, samo na tostransko znanje navezanimi Grki, ki so bili z«Ver6vnhi v svojo »sophio« (»modrost«) in »gnosis« (»spoznanje«). Posvet.njaški modrosti in snoznanju tedanje grške Miselnosti daje za zgled modrost »duhovnosti« kristjana, — tisto modrost in spoznanje, ki izhajata iz pozem-skega človeka, marveč sta izraz duhu in vsemogočnosti Boga. Ta modrost črpa svojo Inč iz večne prnlnči, 11 Boga I« rtjejijoVega razodetja.
Resnično postane človek samo s pomočjo te krščanske modrosti in tega spoznavanja zmožen, da obsega vsemirje, ki se v njem fiog razodeva. Svojo poslednjo stopnjo pn doseže to spoznanje v mističnem gledanju Boga. česar so seveda le mnlokateri Izvoljenci že na tem sveffl deležni: To je plačilo tis-fih. ki se Upirajo vsem skušnjavam, da bi zamenjali neoiriajflost večnega z dozdeVhostjo časnega: in ki so kronani z najvišjo častjo doživljanja.
Krščansko spoznavanje je Zdaj v velikem delu izpodrinilo tisto, čemur intelektualec pravi »svetovno naziranjo«. iii kar moremo imenovati vrsto brezkrvnih do/.devnosti. O francoskem kralju Henriku IV. pripovedujejo, da je štel FfanooZom v slnbo to, ker ne ljubijo tistega, kar vidijo. Isti Očitek bi zaslutili vsi tisti do-Zdevrti »realisti«, ki npirajrt svoj pogled stalno in kaiior zamaknjeni v tO, od časa odvisno, po hohertom znnflsfieriem ra/.iiietHvnnju dokončno spoznano in večkrat tako navidezno (osiranosl, in ki povsem spregledajo edino pravo realnost, veliko resničnost vekovitosti.
Poganska veda — stnroveškn kakor tudi sodobna — se opira nn utvare, in intelektualec, ki TCrrtje V Irt vedo, si Zaradi svoje »svetovno nrtzifahje« iz koplre domnev, ki jih prejema iz. knfiinje take znanosti: Kr$Fnrtsko spoznavanje ne more imeti nobenega llfngegfl objekta, kakor lo, kar je in kar drži. l/e trt. krir resnično obstoji, je njegov predmet — In »O Je vsemirje. Sleherno razpravljanje s krščanskim spoznavanjem |e srečanje i. resničnost jo. Po drugi strani pomeni goreče, resnično življenje s krščanstvom prodiranje v kraljestvo resničnega, krščanskega spoznavanja. Ta bogati spoznavni vir vpliva oživljajoče nit duhtt človeške sožiirtosti. Trdnost vezi, ki so v prejšnjih stoletjih spajale ude slehernega človeškega občestva, je temeljila na družljivi sili krščanskih obredov, nn skupnosti ndeležbe pri Virih milosti. V svojem poslednjem nagovoru po radiu ip govoril Pij XII. o sociritficrti pomenu Evftarisllje. Tiidi trt oznanilo ie napotek* ki gd ni mogoče preslišali. Človek, ki je izgubil razodetega Boga in pol do n.je-sovega spoznanja, se ne. more nič več udomačili na zemlji.
To, da zna člmek sprejeti vase dtiha vere. rte da bi pri tem spregledal življenja Ha višji ravni nadresničnosfi: fo je tisto vzvišeno delno ndejsfvovanje krščanskega spoZndvan ju. ki smo g rt z« obvladanje življenja prav tako nrtjno potrebni kot vsakdanjega kruha.	v.
——Mi M I 1
"Jpravna preureditev Pokojninskega zavoda
V >Službefifiin ilstii' od dfie 5. aVgttfda jfi izšla _V 62. kosu fiasletlrija nafedba:
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na portstavi člena 3. kr. Ukaza i dne 3. maja 1941-X1X št. 291, glede na zakon bivše kraljevine Jugoslavije o pokojninskem zavarovanju nameščencev t. dne Š0. Oktobra 1933 št. 42.184, glede na uredbO ministrstva za sooialno politik« bivše kraljevine Jugoslavije z dne 28 hovembia 1998 št: 93.027, ^lede na Statut Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, odobren z naredbo ministra za socialno politiko bivše kraljevine Jugoslavije z dne 8L julija 1922 št. 2540 ln smatrajoč Za umestno, tla se Zriradi ztnaftjšahja poslovnega območja in zalo, ker zbor delegatov zaradi nesklepčnosti ne more redno delovati* Zavod upravno preuredi, odreja:
Člett i. Zbor delegatov, tipritviii odh6r, rčvb • Zijsk.1 kOftiielja, razsodišče tn ftniltii koittislji kojtiinskega zavoda Za tialliftšeeiltie V Ljttbljfifli se ražpuščitjo.
Člen 2. Upravni organi Pokojninskega zavodri so tile: a) predsednik, b) upravni odbor, c) revizijska komisija, d) razsodišče, e) renlna komisija. Predsednika zavoda imentije Visoki komisar, člane drugih upravnih otgahov imenuje V istem Številu," kot je določeno po vel.ja.jočih predpisih, Visoki koittisflf nrt prodlosj prlslojhih prtkrHlinskih sindikalnih ZVeZ. Predserltiikd razsodišča iHIfiliil.je VisOki kOltllsrir izltied aktivtllh sodnikov, biviljOCib V Ljubljanski pokrajini.
Clefl 3. Pravice in dolžnosti dosedanjega Zbora delegatov Se prehesejrt rta Visoki koiiiisarial.
Člen 4. Tri naredba siopi v veliavo na dan
Objave v Službenefit ilslti za Ljubljansko pokrajino. *
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je upoštevaje predloge pristojnih sindikalnih pokrajinskih zveZ, odločil :
Upravni organi Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, določeni v členu 2. naredbe Od 29. jtil.-I942-XX št: 155, so sestavljeni takole:
n) predsednik: dr. Milavec Anton)
b)	Upravni odbor — člani: AvseriPk Ivan: dr. žužek Bogdan, dr,- Božič Mirko« Luk Id Zvonmiir, Jeglič Franc, Tavčar lvan( Vrevc Igrane, Zeitiijič Joškaf LekRn Josip* Japelj Franc — namestniki: HalitfVPc Josip* dr Bercp Ivan. dr. Megušar Anton, Naglas Viktor« Latirič jfflsip, Markrlj Ivan,- BriŠk: Anion, PogaČar Rudolf* Korče Alojzij* Pire Josip;
c)	revizijska komisija — člana: čeč Karo!. Golhiajer Gifil — namestnika: inž. Blskupski Viktor« Palic Anion;
d)	razsodišče — predsedniki dr. Krajnc Emil: člani: dr. Dermastija Josip, dr. Pavlin Franc, Kuhar Ivan, Sitar Alojzij — namestniki: dr. Kopač Andrej, dr. Zupan FrBnc, Palme Ferdinand, Haf-rtt'f Andrej)
e)	rentni odbor — člana: Verovšek Josip, dr. Jati BrarikO — namestnika! dr. Megušar Anton, Markelj I vati.
Ta odiečba je takoj izvršita ln se objavi v Službenem lietu za Ljubljansko pokrajino.
Kronika diplomatskih zgodb Iti š^lelk:
DUNAJSKI KONGRES
mm
Metterhliiha pa je vplrtšal, če je Avslrija res popoIrtOrtifl Izgubila iz vidika ideje, ki jih je Zagovarjala še meseca marca, »Ali mislile nasledstvo?« je vprašal MelteMiičh. »0 tem rte itiaraffl «16 več sil' šati!« je pribil. Polfiiti je hotel MOnlrod izvedeti od Nesselroda* kako misli o teh zadevah car Aleksander. »Poraz Napoleona irt njegovih!« se je Odrezal Nesselrode. ln pri leni je ttuli ostalo. Poizkusili smo pojasiiiti Montiodii slan.je vojske, ki je bila pripravljena in I1IU pred5 očiti pogodbo z dne 2S. marca. Monfrod jo odpotoval v ParlZ s po^ jasnili in odgovori, ki so gotovo zelo vznemirili pristaše Ifttpelefc nove politike.«
Talleyrand ,ie obračunal poleni še z nekim drugim Napoleonovim odposlancem,	.
Drtigi Napoleonov odposlanec je bil gospod de Flatilianll. Ko je dospel v Sttittgarti ga je dal wt'irtemiierški kralj prijeli 111 Spremili dO meje. Flatillftull je iniel s seltoj poveriiua pisma lil brzojavko ifl avsiri|skega cesHria. za carja AlPksMHdra, za Marijo Ltijlzo ln za poslaništvo Vašega veličanstva na bimaiu. tire, kakor domnevam, za tO, da bi iZVedel, kakšnega mnenja so na poslaništvu Vašega »V-ličflflštva. Toda riflše sile so vedilo rta hiestu (sont touljoUrs ti'6s bifill).
Le to naj še oirtenlm* da so Vse te zadeve zato takO otežkočene, ker je pri tej stvari vpreženih le preveč oseb. In na vso moč si prizadevam, da bi se katera teh oseb odstranila.1
Terilonaine zadeve jtižne Francije so bile včeraj dokbhčno določene. Še kakšen dan, tako vsaj upam* in kongres bo rešil naloge* ki si jih je bil naložil,
s prvim kttririjeffl, ki odpotuje t5. h t«:* bom imel čast obvestili Vaše Vellčanslvo o nnpovedi tako malo zaželjetie vojske Avstrije proli Muratu. Upam, da bo la stvar kaj kmalu urejena in da bosle zadovoljni.«
To pismo nam pojasni marsikaj ne le t ozirom na Tallejrranila in njegovo delovanje v tej lako kočljivi zadevi, ampak js razpršilo ludi vsa natolcevanja in vse stiitinje, ki so mu jih naprtili* obenem pa je ludi pospešilo zaključek kongresa:
Tallfi^rand je že vnaprej vedel, kako 9e bo la nova Napoleonova pustolovščina končala. »Ta uesreeni dogodek,« je pisal Tallejrrand, »da se je Napoleon zopet pojavil v Franeiji, ima vsaj lo dobro stran, da se bodo ti dogodki prej zaključili.«
Motitrotlovo posredovanje, četudi ni imelo pravega uspeha, je imelo za posledico vsaj lo, tln si je bil Napoleoh o položaju im jasnem Islorasno so se pojavile ludi prve sumljive vesli o zadržanju Napo leonove soproge. Mineval je o tem poročal Caulalncourlu, kt se je
t (JeilfOtirl le pisat fflllej-randu i« oenla: »Prepričan sem, da ste VI edlfll, ki sle ln se smatrale kot edini predstavnik diplontallčnega kabineta Francije, ih da je vsa evropska diplomacija žbfaita na DtiiiajU.t
požuril, da je pisma prebral Napoleonu., — Ni bilo izhoda: zavezniki niso imeli zaupanja v njegove mirovne namene, ki jih je uradno obelodanil tudi FotiChej ves veliki evropski strO.j se jfi t Združenimi močttti obrnil preti Korzičanu.8 Toda vse tO Napoledna iii tako Hudo zadelo, kakor ga je zadelo dejslvo, da je Izgubil Marijo Liijižo. Montrod je dobro vedel, kakšna čustva so navdajala cesarice. Neipperg Je bil odsOten, toda njegova pisma so redrto prihajala iz Italije. Četudi njih vsfibina ni znana, je gotovo, da so zelo Zanimala Napo-ieonove žeho. Zarota se je kar posrečila: KorZičana je zadelo hudo maščevanje, ki ni prizadelo le njegovega ponosa, temveč tudi njegovo srce,
Neipperg je pisal dolga, zaljubljena pisma\ pri tem pa til pozabljal na svojo nalogo.8 MetlerhirH je generalu Nelppergu dal nalog* noj Uslavi Murata; toda general je proti podjetnemu kralju moral nastopiti z vojsko. Z naskokom je zavzel Ferlimpopoll in prisilil Murala, da se je umaknil v epseno, potem v Bavtgnano iti nazadnje V ltimiili.
_______________________(Dalje.)
" Nastale so velike ovire za regentstvo Marije Ltijize. Z nastopom Napoleona je stopilo vse to v ozadje; strah pred novimi podvigi Korzlčatia pa je ostal.
" Avstrijski minister Wessenberg. ki je posredoval pri letii dopisovanju, je dne 20. aprila poslal Mariji Lujlzl dvoje pisem Od Nelpperga, eno iz Trevlze, drugo iz Modene. — Mfineval je zapisal: ^Soproga Napoleona, ki hi marala brati pisem svojega moža. očeta njenega sinčka — hiti mu ni naftje odgovarjala, je z nestrpnostjo pričakovala pisem od Neipperga ih jih je prebirata z užllkom.«
&aoj&*ie novice
Koledar
Petek, ?. avgusta: Kajetan, spoznavalec ln ustanovitelj reda; Donat, škof in mučenec: Favst, mučenec; Kasij, mučenec; prvi petek.
Sobota, 8. avgusta: Avguštin Kazotič, škof: Cirijak. mučenec: Sever, spoznavalec; Iformiz-da, mučenec; Marin, mučenec.
Rovi grobovi
+ Grtspod Rudolf PfegelJ, profesor na lil državni realni gimnaziji v Ljubljeni, je po hu-dem trpljenju miirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v petek. 7. avgusta, ob 5 popoldne z Žal, kapela s V. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva, žalujočim naše iskreno «0-žalje'1
Osebne novice
= Poročifa sta se preteklo nedeljo v Ljubljani g. Kolar Milan, lastnik znane trgovine z elektrotehničnimi predmeti na Bleivveisovj c., in gdč. Marija Svetiti. Mlademu paru obilo srečel
turni maksimum + 18.2° C. V četrtek zjutraj pa je bil temperaturni minimum +15° C. V četrtek proti jutru je rahlo deževalo. Do 7 zjutraj je padlo 0.9 mm dežju. Dopoldne v četrtek je bilo hladno in oblačno.
— Razne vknjižbe hipotečnih posojil. V prvi polovici tegu leta je bilo v zemljiški knjigi vpisanih 422 predlogov, s katerimi so razne stranke zahtevale vknjižbo zastavne pravice za rdzlična, od ljubljanskih zavodov dovoljena in izplačarta posojila v skupnem znesku 38,293.338 lir. Na posamezne mesetie je odpadlo: januar 84 predlogov za 6.543.394 lir, februar H8 predlogov za 5,139.188 lir, marec 63 predlogov za 7,510.(07 lir, april 63 predlogov za 4.391.4*3 lir, maj 5f predlogov za 8,286.936 lir in junij 69 predlogov za 6,422.430 lir. Kakor je raZvidno, izkazuje maj najmanjše število zemljiškoknjižnih predlogov, toda najvišje število danih hipotečnih posojil in kreditov. Zadnja leta se je v praktičnem denarnem gospodarstvu zelo udomačil način zaznambe vrstnega reda za razne manjše in posebno višje hipoteene kredite, ki jih denarni zavodi dovoljujejo zlasti raznim
Kupujte znameniti zgodovinski roman
„Knez Marko"
Vsaka knjiga le 3 Lif — II letfiik ,,Slovenčeve knjižnice ' bo obsegal 36 izbranih knjig iz domače in tuje književnosti
Rdeči križ poroča
V tajništvu Poizvedovalnega urada za vojne ujetnike, Ptiharj eva ulica 2/1., naj dvignejo pošto: Ark Josip, Ačifnovič I. bone. Beden Olga. Bonn Greta, Benet Marija, Bulatovič Vera, Čuk Marija, Dertiač Marija,' Dolinar julija, Deschman Jerica, Drobtina Albina, Dolinar Stanislava, Farkoš dr. Andrej, Furian Marica. Fa-jon Terezija, Furian Marija, Giistjnčič Ema, Gamze Anton, Golja Marija, učiteljica, llribar Vida, Gladovič Olga, llitti Pavla, Klinec Eranc, Kotnik Berta, Kttšar Šfofi. Kastelic Gabrijel, Keršič Ančka, Korene Riko, Kcssicr Josipina, Korene Atitoh, Konjar Anton* Kifek Milica, Korenčan Jerica, Levfuk Nina; Lenassi Ivaria, Lah Ervirt, LeskoVar Olga. LendtfVšek Bogdah, Mačkovšek Franja, Močnik Pepi, Mežnar Simon, Mefrina Ffarte, Sol. ttpr. V pok., Mtihar ileinrih, Može Anton, Miilevfc IVafikn, Marine
llermlris, Mandrlno ing. Djordje, Memedovič Mina, Mišič Milan, Macurol Franka, Novak Rezi, uradnica, Nukovec ing. Janko. Naglič I. Vladimir, Naglic* Vladimir, Pahor Milka, P.ečovnil
Novak Ke-lič I. Vla-P.ečovitik
(lr. Atlolf, Prah Ana, Puh Meri, Podgajski Mi-lenka, Polič Zoran, Popov Boris, Rekar dr. Ernest, Rajina Franc, avtobus, Ravbar Ivana, R<J-ganovič AlilPva, Spektorski Eujjehio, Stember-per Stane, Siulončič Jobaria, Stefanovič Mia, Saksida Vlado, Sfretlič Matija, Skerbic Rozi, Sajovic Marja, Suligoj Draga, Špicar Zlata pfi
Eerko, Škof Zdravko, Špan Marija, šušteršič mest, Urbar Helena; Tome Alojzij, Vogl Helena. Vidic Dana, Vidjc Miran, Zame.jic Ema.
Amon Dana, Bradaška Barbka, Cernc lle-lena, Grčar rranci, HrOvafin Vinko, llladnlk Franč; Jošf Dragica. Jenko Jahei, K ritnic Lea, Krieisel Vida, Kos dr. Franc; Logar dr. t)anica, Likar Helena, Privšek Hinko, Pišot Franc, So-Vre Roza, Sušnik Ivan, Šctina Avrelija, Vidfhar Marko. Vidmar Dana. Veselko Maks, Vaslč Konrad, Zel Tone, Zbogar Marija.
V tajništvu Poizvedovalnega urada naj se zglase: Kdor je poizvedoval za Pega iti Antonom iz Me.šač (Podnart), za Sotler Uršulo iz Malega Trna pri Krškem, Za Posegom Frantiefh iz Srbije, za Jugom Ivanom iz rtsfehika; — Franc Šaksida pri Kr. kvestUri, Dobrila jeličlč,
Rapuš, Leopold, dr. Ivo Senekovič, llias Janez. *
— Hladnejše vretne< V sredo se je po lOf-kovem nalivu ozračje nekoliko shladilo. In dnevna temperatura je za več stopinj padla, tako da je bil v sredo zaznamovan tempera-
podjetjem in trgovinam. Od gorenjih celotnih predlogov in posojil je bilo 143 predlogov za zaznambo vrstnega reda. ko Je bila zemljiškoknjižno zavarovana celotna kreditna vsota 24,818.584 lir.
— Tudi Hižhik je že Hrel. Poleg ki/eijčafja, ki je pač prVi doma pridelani krompir V naših krajih in ki smo ga že vsega pojedli, saj ga veliko itak iti koli ne sadimo, dozoreva sedaj tudi druge vrste krompir, ki spada prav tako v zgodnje vrste. Ponekod so pričeli kopati že krompir »rožnik«, iine-hovan po barVi Itifdne. Ta krompir na Ljubljanskem polju ih ludi pottekod tla Imrju prav lepo uspeva. Prvi »grobovi? rožnika, ki so jih pridelovalci sedaj Odkopall, so pokazali prav lepe in debele gomolje. Tudi la krompir sadilno bolj v omejenih mfiOžihah. kot- pač večino polja Zasadimo s poZniltil vrstami krompirja, ki so bolj gospodarske ih donosne ter firtzni krompir ttnli /riatflo bolje jif-ežinil ter Osfarte do novega krompirja.
^u&Ajema
1 Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnik vaj na prvi petek, 7. avgusta. Začetek točno 0I1 3 popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. dallOvniki vljudno vabljeni. — Vodstvo.
I Ravnateljstvo drž. klas. gimnazije sporoča, da se vrše počitniški popravljalni tečaji za učence, ki imajo popravni izpit iz italijanščine, vsak ponedeljek in četrtek od 9 do t2 za L—IV. razred in od 10.13 do 11.25 za učence V.—Vili. razireda. Kdor ne bo obiskoval teli tečajev, fle bo mogel delati popravnega izpita. K tečaju pa 'lahko pridejo tudi drugi učenci. Vse drugo kaže oglas na deski mešč. šole v Nunski ulici. — Ravnatelj.
1 Jezikovni pouk nemščine in italijanščine dobe začetniki in spiletnejši v obliki koilvet-zacije v dopoldanskih ali večernih urah. Prijavite se takoj od 9 do 12 (tudi v nedeljo od 10 do 12) dnetrto: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27
1 Tečaji za popravne izpite v Trg. dtitnti. Zdtetek v ponedeljek, 10. avgusta. V tečajih poučujejo strokovnjaki dijake iz vseh predmetov temeljito iti uspešiio. 1'ouk je trikrat po tlte uri tedefisko. Dijaki dobe razlago in so vsakokrat izprašani (tičflill tir je okoli 40), Ufinina zmerna. Vpisovanje v tečaje dnevno
KmTBRHI OBZORNIK
Hrvatske knjižne novosti
ftakfi Sleda Vladimir fiazor na hrTatsk«
llfiko?
Kakor sftio že omenili, je Vladlhtif Nažor, edM največjih in najstarejših hrvatskih pesnikov, ki enako vlada hrvatski kakor italijanski jezik, V katerem je pesnil tudi svoje ižvirne pesmi in prevode sVojih pesmi, iždal pred kratkim v italijanskem prevodu antologijo hrvatske lirike p&d naslovom; »Lirici cfnati« (Zagreb 15*42, str. 223). erti strnili je hfvatski tekst, na drugi pa italijanski. Zanimivo je, da je la Naž6tjev izbor š hrvatske straiii izšel skoraj istočasno, kakor podobni Salvinijev 1. italijanske (Antologija hrvatsite lirike, 1042). Zanimivost je dalje) v tem, kako gleda Nazor na Hrvatsko liriko in katere pesnike je Oti izbral iz vse hrvatske literarne zgodovine kot peshlk. ne kot'literarni zgedoviitar ali kritik, v njegovem izborit je že nekaj kritike ter bo s svoio avtoriteto prevrednotil marsikatero sedaj že ukoreninjeno miselnost. Svojo antologijo deli v tli dele: v »Nekdanje« pesnike, v »Starejše« iti »Nove«. Med »nekdanje« spadajo: Anton Mihanovič, Stanko Vraz, Pelar Preradovlč, Ivan Mažuranifi, Avgust šenoa, Lavoslav Vukelič. August HarambdŠič in Silvi je Kranjčevld — Med »starejše« spadajo: Milan Be-govič. Vladimir Vldrld, Mihovil Nikolif, Dragiltln Domjanič. Vladimir Nazor, Antun G. Matoš', Ljubo Wiestier in Nlkola Polič. — Med »novejše« pa Tin Ujevič. Antun B. šltuie, Gustfiv Krklec, Dju-ro Sudeta, Dobriša Cesaric, VekoslaV Majer, Fra-nio Alfirevii!. Antun Bonifafič. Vlado VltllsRvie-vl6 Ni kola šop, Hragittin Tadljanovič, Ollnko De-lorko Ih Ivan GOran KovaČifi.
To Je Nazorjev prerez hrvatske lirike v etieiti stoletju. Zanimivo je, da je Izpustil nekaj takih Ihlen, ki so bila pred kratkim še zelo v čislili v hrvatski literarni javnosll; manjkajo n. pr.: Janko Polič-Kamov. Miroslav Krleža, Slavko Ba-tušič, Luka Perkovio. Vladimir Kovačič. Matijnše-vie, Komer, Lendič, Nizeteo, Kozarčanin itd. Zanimivo je tudi, da ni vzel niti ene pesnice, kakor so n. pr. Sida Košutič, Dora Pfanova, Bože na Be-
govič itd. Tako ima ta Nazorjev izbor veliko subjektivnega, kar mu daje tudi vrednost: to so pesmi, ki so Nazorju, pesniku — predstavniku sedanjega časa, najbolj jjfi srcu ili ki jim oh da sVoj imprimatur najbolj poklicanega med Hrvati. Salvinijeva antologija pa je sestavljena po ustaljenih literarno zgodovinskih sodbah, ki pa jih Nazor popravlja po svojem notranjem peshiškem gledanju.
Note študije o OufldUlKti
V najnovejšem Radu, ki ga izdaja Hrvatska akademija znanosti in umetnosti (knjiga 272), so Izšle tri razprave pokojnega slavista iii ntlnliz-ihatika, člana Hrvatske akademije znanosti in Umetnosti, tmlv. prof. M. Rešetarja o Gttndtlllcu, najboljšega poznavalca stare hrvatske književnosti v Dubrovniku še posebej na jezikovno stran teh del. Svoj čas ,|e uredil in z uvodom ter opombami pospremil akademsko Izdajo Otituhiličevih del, ki jih jo Akademija izdala 1. 1940. ob 350-letliiei rojstva in 300-letrtlci smrti. Te Zbrane spise je sicer uredil Univ. prof. v Zagrebu, Djuio Koibler, ki jia je pred dogolovljenlm delam umrl. Ilešetar sam nI bistveno prenavljal Kfirblerjevp Ureditve, temvefi mu je snov ob tej khjigi dala motive za nekaj novln študij, ki pa jih je Hrvatska akademija rtiogla izdati šele sedaj. Tako prinaša Kad po smrti tri študije o Giinduličit: Glavno lastnosti Gtintlullčevega jezika; Pesmi, ki jih pripisujejo Oundtiltftt in Akadetiiljine izdaje dun-dltllčfevlli del. — V prvem Članku se peča z jezikom Gufiduličevem v glavnem zato, da se do-žene avtorstvo nekaterih pesmi, kajti za življenja je G. Izdal le tri pesniške povesti, ostale pa so ohranjene iz, rokopisov v poznejših stoletjih. Tako daje Rešetar nekaj značilnih jezikovnih razpoznav za dokaz Ottnduličevega avtorstva. — V drugem Članku zanika Guhduličevo avtorstvo za pesmi »Žalostna naricalka na smrt gospp Kalan-dričeve«, dalje prevoda dveh spevov Tnssovegn .Teruzfllema in 9 manjših liričnih pesmi v Ohmu-čpvpmu prepisu Dstnana Iz I. 1054. _ V tretjem Čiflnku pa kritično vrednoti dosedanje izdaje Ouil-dttlida pri Akademiji ler se zavzema za novo, ki bi ne bilo samo pregledano, temve? na novo ure-Irno po navodilih, ki lih daje v teh člankih. — Vsekakor so članki važni za zgodovino hrvatskega pesništva v Dubrovniku in napolek za izdajanje starih klasikov.
od 9 do 12 (tudi v nedeljo od 10 do 12): Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 2?.
I Sprejemni izpiti /,8 I. razred gimnazije.
Nov tečaj i/, vseh predmetov sO začne 10. avg. Pouk i/, vseh predmetov (računstvo, slovenščina, zemljepis, zgodovina, prirodopis in risanje) je temeljit. Prijavljanje vsak dan od 9 do 12: I rgovski dom, Gregorčičeva 27, pritličje.
I Sprejemni izpiti zu I. razred gimnazije. Vpis v tečaje, kjer poučujejo gimnazijski profesorji vse predmete trikrat |>o dve uri tedensko po novih predpisih, traja še nekaj dni. Učnina nizka. Informacije in vpis pri v<xlstvu učnih tečajev, Zrinjskega cesta 7, H. nadstr., dnevno 00 8 do 12.
I Popravni izpiti. Strokovni pouk za v«e srednješolce. V posebnih tečajih poučujejo profesorji vsak predmet trikrat po dve učni uri na teden. Učnina nizka. Pri rednem pose-čanjti in vestnem sodelovanju uspeh '.djamčen. Ne odlašajte, vpišite se takoj n« poljanski gimnaziji, zdaj Lichtentliurnov zavod, dnevno od 8 no 12,-
1 Dijaki in dijakinje trgovske akademije, ki imajo popravljalni izpit iz italijanščine, naj Se /glasijo v petek. 7. avgusta, ob K) v pisarni. Poseben brezplačen tečaj se bo vršil za dijake in dijakinje, ki želijo svoje znanje italijanskega jezika izpopolniti. Prijave sprejema direkcija do torka. ti. avgusta.
I Zaradi kuhanja z elektriko po novi gospodinjski tarifi se je ravnateljstvu mestne elektrarne oglasilo nepričakovano veliko število strank. Zato je mestna elektrarna prisiljena,' da takoj preneha sprejemati prijave za gosjiodlnjsko tarifo. Števci, ki jih imajo stranke za razsvetljavo, so namreč prešibki za porabo gospodinjskega loka ter bi bilo zato treba montirati močnejše števce, ki jih pa ni. Naprave mestno elektrarne so prešibke za proizvajanje in prenos potrebne množine električnega toka. Zaradi preobtežilve omrežja je padla napetost že Izdatno pod ono, ki je po predpisih določena. Pozimi Ik> zato v obteženem območju omrežja razsvetljava tako šibka, da bo pri njej le težko mogoče brati. Nadaljnje priklaplja-nje večjih gospodinjskih aparatov zato ni več mogoče
1 Urad za nakazovanje plaf bivšim jngrido-tansklm vrtjašklm Osebam, ki srt t ujetništvu In internaciji, ob ponedeljkih od 18.30 do 15 in ml 16 do 1!) izplačuje častnikom in njihovim svojcem; ob torkih od 8.30 do 12 in od 16 do 10 Izplačuje podčastnikom in njihovim svojcem; ob sredah pa timd sploh ne izplačuje, pač je pa od 9 do \i in o<l 16 do 19 odprt za informacije: ob četrtkih in petkih od 8.30 do 12 in od 16 do 19 izplačuje plače svojcem civilnih intornlrnnrev, a ob sobotah In nede||ah je urad zaprt. Mestno po-glavarslvo opoznr|a vse stranke, naj se nritnilko ravnajo po tem razporedu, da ne bodo motile rednerfa ptisiovanja urada in po nepotrebnem tratile časa.
I Paradižniki nfl trgu. To približno dva tedna ni bilo na trgu paradižnikov. Zato eo bili nekateri mnenja, da so paradižniki v Italiji že
tudi ključ od shrambe. Tati) je Srednik našel ste» klenko sllvovke, katere je pol litra izpit in se nato nezavesten zgrudil na tla. Srednik se Iz svoje pijanosti ul več Zbudil, ampak je umrl kmalu nato v mariborski bolnišnici, kamor ga je prepeljal reševalni avtomobil Rdečega križa.
Poldrugo leto za ukradeni plašč. Ivan Poklšek s Spodnjega Štajerskega je na kolodvoru v Mona-kOVem Iz vagona ukradel nekemu potniku plaši'-. Imel pa je smolo, da so ga prijeli. Monakovsko ■ sodišče ga je obsoililo na poldrugo leto ječe.
1% Jhvalke.
Banjaluka — druaa prestolnica Hrvatske. Izšla je nova naredim, s katero se ustanavlja državno povjerenstvo za izgraditev Banjalukc iti železnice Okučani Banjaluku. l)a se pripravi Banjaluka v Vsakem pogledu za bodoči center nekaterih ministrstev Nezavisne Države Hrvatske, «e je z zakonsko močjo ustanovil poseben državni odbor, ki iina nalogo: I. izgru-tlilev osrednje osnove za mesto Banjaluka; 2. zgraditev vseh državnih uradov in dovršitev onih zgradb, ki so že v deliti 3. zgraditev stanovanjskih zgradb za uradniŠtvo: 4. zgraditev vseh sodobnih tehniških potreb, ki jih mora imeti moderno mesto, tako električno centralo, plinarno, vodovod, cestno železnico itd. 3..zgraditev ceste Okučarti Banjaluka ter 6. zgradite* železnice Oktičah! Banjaluka. Na to dr/, povjerenstvo zu izgradnjo Baujaluke se prenesejo vsi |K>«li ministrstva za promet in javne zgradbe, v kolikor se nanašajo na zgornja dela. Vsa ostala ministrstva pa morajo iti v vsem na roko z delom za pozidan je modernega mesta Battjflluke. Naredbo so podpisali v«i ministri ter je že Stopila v veljavo s 1. avgustom.
/g.
•f Dr. Franjo Jež. Dobili smo sporočilo, da je po dolgem liolehiinju umrl v Belgradu vsem Slovencem zelo dobro poznani socialni delavec in advokat dr. Franjo Jež. Dr. Jež je bil zelo markantna osebnost v vrstah mlajšcgif katoliškega ruzuinništva med zadnjo svetovno vojno, ko je bil tudi dalj časa v Uredništvu »Sfovenca<. Kot izvrsten stilist ter kulturni delavec Krekove šole je bil tudi velik prijatelj pisatelja Ivana Cankarja, s katerim sta dalj časfl tudi stanovala skupaj, tedaj ko jc pisni »Podobe iz sani«. Pozneje se je ve« predal advokaturi ter delu za socialno izboljšanje in-vuldiov, kar je Idi tudi sam. Poslal je načelnik v ministrstvu za socialno skrbstvo ter so bili najmodernejši socialni zakoni v bivši državi njegovo delo. zlasti kar se tiče invalidskega Vprašanja, /gradil je Invalidski dom itd. Vsi Slovenci, ki so bivali kdaj v Belgradu, ga IhkIo imeli v spnininti, posebrto pa vojrte sirote. /1 katere jc< toliko storil. Našemu nekdanjemu tovarišu naj Bng da svoj mir! Njegovi dni/illi pd naše so/al je i
Ljubezen, boje, zmage, plemenitost itd. prelepo opistlje sve»ovnoznani rnrnnn
,Kiiez Marko"
Dolgin - Oebsiuh - Osfrogled
Risbe; ROSI — Besedilo po K. J. BRUHNI'
65.
Na.očite se lakoj na II. letnik ..Slovončeve knjižnice". Vsnk reden naročnik 11 letnika bo dobil za fingrado 2 epi klijigi
ponehali, da je sezona Zanje minila in da mo-ratito sedaj čakati tia seZdnO domačih paradižnikov, ki so res že z ičeli zoreti in se lepo rde-čiti. Gospodinje pa so v četrtek, ko so prišle na trg, takoj pri vseli branjevcih opazite čedne Zaboje prav lepih in zdravih paradižnikov, ki so bili po 2.70 lir kg, ko so bili prvotno po 5 lir kg. li paradižniki so prišli iz Goriz.ijske pokrajine;. Uvoženih je bilo nad vagon paradižnikov. V četrtek je bilo na trgu tudi precej domačega stročjega fižola. Nekn prodajalka je proda jala v Baraki ob Mnhrovi hiši večjo množino fižola in pametno je bilo, da so pftistof primerno ogradili, tako da je vladal vzoren red in so se kupdValke lepo vrstile. Tam na vogalu semenišča je neka žena prodajala V četrtek večjo košato gob-šampijonov. Bili so po 4 lire liter. Gobe so bile takoj prodane.
I Popravek; V našem članku z naslovom »Stoletnica frančiškanskega mostu« se mora v tretjim odstavku glasiti pravilno, da j« bil Ivan Krsfitik 1'rittllc, nekdanji lastnik hiše v sedanji Wtilfovi tliiei št. (j, stari oče (ded) Primicovrt Julije, Zakaj njdn oče je bil Ivanov sin Ariitin.
1 Več konj bo mestno poglavarstvo oddalo v začasno oskrbo iti tipOrabo ter naj se interesenti z.glase jutHšfljt) soboto, 8. t. 111. po 9 na mestni pristavi.
Naznanila
Gl.KIUUSffc. Opera! Petek, 7. Avgusta oh 17: »Tcubatliir«, Heil f ctitpk. — Sobota, H. mmjstii oh 17: IJnletiii Večer. lžVeri. Cehe oil 211 lir tlavrttl&l. — Nh-delja, 9. avgusta ob 16: »Trubuilur«. ZnkljtiCMft prelistava v fler.dni. IbvoU, Cflfte oil 21 lir navnilol.
RADIO. Petek, 7. avffusta: 7.3(1 Lahka glasba S Napoved fiaas. 1'oročlla v itiilijanščlnl — 12.211 l'lo-šre — 12.;ill Porodita v slt>Vett§6iili — 12.43 Trlo Prek.
I.1	Por&cila v italijanščini. Napoved (Visa — 1:1,15 Po l-očilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slo-vertščini — 13.8I) Orkester Cetra, vodi dirigent Bnr-■MrJ.n — 1.1.511 Operna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.13 Koncert linilUskegn orkestrh. v0'li
II.	M, Hijaneo - opefethfi glasba — 14.45 Potočitn v slovenščini — 17.15 Koncert hier.znsoiirnnintke Enillne vveher — 17.3.1 Koncert harltoiiista Vekoslava .Innk«-l!).:in PofOčila v slOvetlfičlill _ ltl.45 1'esirlt in napevi. 30 Nrtptived čnsa Poročila v HhlijatiSčinl - 20.30 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 2n.no Vojaške pesmi — 20.45 Orgelski koncert Pavi,, Pnnčjgn in (iz (iferkve sv. Petra v Ljubljani) - 21.13 Koncert AdnmičevegH orkestra — 21JI5 Koncert soprnnislke P bovšetove — 22 Koncert, vodi dirigent Ntirducol 22.45 Poročila v italijanščini.
t.KKAHNK. Nočnn službo Imajo lekarne: mr. Bakarčio, SV. .lakoha trg 0: mr. Itninor, Miklošičeva cesta 20 i rti r. Miinnhyer, Sv. Petra Cestn 7«.
fOlZVMOUE V sobolo setn nnšol Utip kllučev V pasaži. Naulov v upravi »Slovenca«.
J Spodbijala j£aje.hskeg&
Umrla je v Terllčnem 69 letna Marl|a Pavlovlč roj. Nežmnh. V Lipju pri Dobrni Je pa umrl 77 letni posestnik Ciril Jublanšek.
Mlada žrtev Drave. Pri Mariboru se je v Dravi kopalo več deklet in fantov. Med njimi sla bili tudi sestri Vrtačičevl iz Maribora. 18 letna prodajalka in šivilja Marjeta Vrtačič je hotela sama preplavali Dravo, medtem ko je njena sestra sedela na bregu. Ko je že precej daleč priplavala, ji je eden od fantov zaklical, če gre dobro, Marleta .je smehljajoč se pritrdila, se dvignila nekoliko Iz. vode in si popravila lase. V tem trenollui pa je Izginila v deročih valovih. Tnko| na pomoč hiteči sokopalci je niso mogli več najti. Doslej njenega trupla še niso našli.
Smrt taradi zastrupljenja z alkoholom. V Pešniči je 29 letni Karel Srednik iz Maribora delal X sadonosniku neke viničarije. Gospodar mu je dal
VSE OKROG GRADU JE RILO GOLO r p.jc -o rREVESA OKAMENEI A t ' LISTJA.
66.
i^-LR PA SE JIM JE V ORADU DOI GODILO: JEDILA SO PRIHAJALA SA1-NA MIZO IN VINO SE JIM JE SAMO NA HVALO V ČASE.


__-A ^krrt^
t b» j.žitisf:

340*
: Govori, mladi prijalelj, kako se godi našim tia Gradišču? Kje je Mirko in ali se dobro ustavlja turškim navalom?« — Mladenič pa se je komaj izvil iz starčevih objemov in odgovoril ves pobit: »Vse je izgubljeno! Vse je proč! Gradišče je že od včeraj v turških rokah. Kje je Zalika? Mirkova žena in nevesta, kje je? Pokličite jo!<
* Dne 28. julija je pri »liki 314 nastala pri Štetju pomota za sto Številk, kar danes popravljamo.
341.
Oče Serajnik ni mogel razumeti pomen teh strašnih besed. Hotel je govoriti in vprašati po svojem sinu Mirku, ali beseda mu je zastala v grlu. Omahnil je na tla. Davorin ga je ujel in položil v svoje naročje. — V skalnati votlini je začula Zalika glasove, ki so ji bili znani. Stopila je k izhodu in spoznala Davorinov glas.
342.
Ko je stopila k njima, je videla starega Serajnika, omedlelega v naročju mladeničevem. Od bolečine se je zgrudila nanj, objela svojega tasta in se razjokala na njegovih prsih. Pri srcu je zaslutila strašno nesrečo, ki se je ves čas bala. Iz oči so ji lile solze, da ni mogla niti spregovoriti in vprašati, kakšno nesrečo javlja poslanec.
ŠPORT
Iz športne medicine starega veka
V	očeh Grkov je bila gimnastika sestavni del zdravoslovja, ali ločnejše, higiene. Veliki grški zdravniki je niso priporočali le za ohrunitev zdravja in moči, temveč tudi zdravljenje bolnikov. Nekaj zanesljivih podatkov o gimnastični medicini starega veka je ohranjenih v Ualenovih spisih, (ialen sani je bil okrog leta 157. po Kr. stadionski zdravnik v Pergainonu in je bil kot tak zdrav-slveni svetovalec atletov in gimnastični učitelj.
Svoje nazore o gimnastiki in zdravoslovju je podal v več spisih, katerih vsebina je ohranjena do današnjega dne. Tudi Galen je smatral, da je gimnastika del higiene. Oslro je napadel takratno športno prakso, v kolikor je bila v nasprotju z higienskimi načeli. V svojih knjigah je izdelal gimnastični sistem, zagovarjal pa ga je na podlagi nekega primera, ko je s telovadnimi in dihalnimi vajami ozdravil nekega mladeniča z deformiranim prsnim košem.
Glavno sredstvo Galenove zdravilne gimnastike pa niso bile proste vaje, temveč igre z žogo. Igram z malo žogo je posvetil celo knjigo. Po njegovem mišljenju so bile te igre za vsakogar. Cenil jih je kot najbolj vsestransko telovadbo, po učinku pav katerega pripisuje svojim igram, se dajo raz-hr.atj njegova telesnovzgojna načela, ki se skoraj v vsem strinjajo s sodobnimi. Takole pripoveduje Galen o učinku iger z žogami:
V	golovih trenutkih je treba vse mišice napeti, za tem pa pridejo irenutki sprostitve. Naj-
večji napon sil se menjuje s popolno sprostitvijo. Pri igrah je telesno udejstvovanje zdaj hitro, zdaj |K)časno, pa spet močno in mehko. Glede vsestra-nosti pravi, da je potrebno vrat in tilnik, prsa in pleča, roke in noge enako uriti. Obsežnost urjenja mišic pri igrah primerja z vsestranostjo rokoborbe. Posebna odlika iger se mu zdi v tem, da je drža telesa pri lovitvi žoge vselej drugačna. V tem vidi Galen dobro šolo za zdravo držo telesa. Tudi utr-jenje ostrovidnosti, hitre odzivnosti, pa trenutnih odločitev, ni spregledal Galen pri svoji telesno-vzgojni metodi z igrami. Skratka, po njegovih izvajanjih tiči v igrah harmonična telesna vzgoja, razen tega pa nudijo obilo veselja in razvedrila.
Tako imenovano doziranje treninga, lo je odmerjanje ostrosti in trajanja telesnih vaj pa prepušča Galen uvidevnosti športnih učiteljev.
Šport v kratkem
2enski dvoboj v plavanju bodo gledali v nedeljo v Budimpešti. Tekmovali bosta državni reprezentanci Italije in Madžarske. Po pisanju Gaz-zelte dello Šport posnemamo, da namerava poslati italijanska plavalna zveza v Budimpešto naslednje tekmovalce: Scherl. Bertuzzi in Prekop (vse iz Triesteja), De Meglio, De Martino in Figari (Genova), Renzini in Kussnig (Fiumana) ter Crugnola (Rim).
Švicarji in Italijani bodo priredili 22. in 2*5. t. m. v Ziiriebu ineddr/uvne tekme v lahki atletiki.
Henri Cocket je spet v odlični formi. O francoskem teniškem veterunu, ki je bil pred vojno med najboljšimi na svetu, čilamo, da se sipet poteguje za državno prvenstvo. V Parizu je igral proti Ivanu Petri, ki no ga imeli
vsi za favorita; borba za zimago je bila nenavadno žilava in je trajala tri ure, dokler ni IVlra položil orožja.
Na večerni prireditvi v Goteborgu sta padli dve dobri znamki v tekih na srednje proge. An-dersson je rabil za 800 m 1:51.8 min., Hollstrom pa je zmagal v teku na 1500 m v 3:57.8 min.
Nemški športni voditelj Tschammer und Osten je povabil k mednarodnim atletskim tekmam v Berlinu svoje tovariše iz prijateljskih držav. Ob tej priliki so imeli konferenco, na kateri so razpravljali o bodoči evropski organizaciji športa. Sklenili so, da bodo organizirali širši sestanek vseh evropskih športnih voditeljev, naloge za pripravo tega sestanka pa so poverili von Tscnammerju und Ostenu.
Tekač Sorensen je postavil nov danski rekord v teku na 800 m — 1:52.5 min.
Nemčija : Romunija. Priprave za mednarodno nogometno tekmo med Nemčijo in Romunijo bo tudi tokrat vodil državni trener llerberger. Iz Berlina poročajo, da je že izbral ti igralcev, iz katerih bo sestavil nemško drž. ena jstorico.
V Magdehurgu so pričeli z boksarskimi tekmami za nemško državno prvenstvo. 146 izurjenih boksarjev se bo borilo za prvenstvo v posameznih kategorijah.
Nemški nogometaši bodo imeli v nedeljo spet generalno preizkušnjo, za tem bo trener Herbergi^f končnoveljavno razdelil vloge, 16. t. m. pa. bodo nastopili proti Romunom. Za spremembo se bo vršila la prireditev v Beuthenu. Po vsej Šleziji vlada zanjo veliko zanimanje. Stadion v Beuthenu, ki ima prostora za 35.000 gledalcev so povečali, kljub temu pa so vstopnice že razprodane.
L3UBLDANSKI INEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-dellah In praznikih ob 10.30, 14.30. 16.30 In 18.3C
OOCCACCiO
Pikantne pustolovščine in ljubavni zapetljaji v Firenci v XIII. stoletju CIara Calamai, Osvaldo Valenti itd. KINO UNION - TEL. 22-21
Samo 3 dni!	Samo 3 dni!
Najpopularnejši komik MACARIO v izvrstni komediji burnega smeha
Morski razbojnik
(PIKATA SONO IO) KINO SLOOA - TFL. 27-30
Prva ljubezen dekliškega srca v argentinskem filmu mladosti in neugnanosti |I
Zaljubljena dekleta |
Biser južnoameriških lepotic Delia Garges KINO MATICA - TEL. 22.41
Šport, glasba in ljubezen v velezabavnem film ti
Pogum, Jurij!
V glavni vlogi George Formby Zanimiv film iz cirkuškega življenja
Beli tiger
Hans Junkermann-Charlotte Snsa Predstave: delavnik ob I7'30. nedelja 14'30 in 17nri KINO KODELJEVO TEL. 41>64

H
Profesorski zbor III. moške real. gimnazije v Ljubljani
naznanja, da jc umrl njegov član in senior, gospod
Rudolf Pregelj
profesor
Pogreb drugega tovariša bo v petek, dne 7. avgusta 1942 ob 5 popoldne z Zal k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. avgusta 1942.
R. I. P.
iali oglasi
Porcelan
nov, kompleten za 6 oseb prodam. ^Jaslov v upravi »Slovenca« pod št. 4139.
M Službe B
J&ttic:
Iščem službo
za 15. avgust, kot kuharica - opravljala bi tudi druga hišna dela - kot strežnica k bolniku, ali pa kot varuhinja k otrokom. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4136.
Odšel je k Bogu po težkem trpljenju naš ljubljeni predobri mož, oče, stric in svak. gospod
Rudolf Pregelj
profesor na III. državni realni gimnaziji
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v pelek, dne 7. avgusta ob petih popoldne z Zal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Počivaj v miru blaga dušal Ljubljana, dne 5. avgusta 1942.
Žalujoči: Stana roj. Rapotec, žena - Vladimir, sin in družine: Ribarič, Rapotec, Zupanič, Vagaja.
Giovannl Vergat	36
Tone Nevolja
Roman.
»Dobrega krmarja spoznaš ob viharju,« je odgovoril stari. »Ko bomo zopet to, kar smo vedno bili, nam bo vsakdo kazal prijazen obraz in zopet nam bodo odprli svoja vrata.«
»Tista pa, ki nam jih ni zaprla pred nosom, je bila Nunziata in tudi sestrična Ana,« je dodal Aleš.
»Ječa, bolezen in trda sila, druga pravega je odkrila'. Zato jima tema dvema Gospod pomaga. pri tolikih ustih, ki jih imaita doma.«
»Ko gre Nunziata nabirat drva na ,sciaro\ aili pa ko je zavoj platna zanjo pretežak, ji tudi jaz pomagam, ubožici,« je rekel Aleš.
»Pomagaj zdaj vleči na tej strani, ker to-pot je sveti Frančišek poslal božjega blagoslova!« Dečko je vlekel, se opiral z nogami in puhal, da se je zdelo, kot da opravlja vse delo on. Medtem je Tone prepeval, zleknjen na veslalni opori z rokami pod glavo, da bi gledal, kako letajo beli galebi po temno-modrem nebu, ki je bilo brezkrajno. .Previdnost' se je gugala na zelenih valovih, ki so prihajali iz največje daljave, do koder je segal pogled.
»Kaj pomeni, da je morje zdaj zeleno, zdaj temnomooro, drugikrat je belo in nato črno kot ,sciara' in da ni vedno ene barve kot voda?« je vprašal Aleš.
»Božja volja je. Tako mornar ve, kdaj lahko brez strahu odplove na morje in kdaj je boljše, da nanj ne gre.«
»Oni galebi iimajo lepo usodo, ko vedno
visoko letajo in se ne boje valov, če je morje viharno.«
»Takrat nimajo niti oni kaj jesti, uboge živalce.«
»Vsem je torej treba lepega vremena, prav kakor Nunziati, ki ne more iti k vodnjaku, če dežuje,« je zaključil Aleš.
»Lepo vreme in slabo vreme ne trajata vedno!« je pripomnil starec.
Toda ko je bilo slabo vreme, ali ko je pihal severozaipadnik in so plutci ves dan poplesavali na vodi, kot da bi jim kdo igral na gosli, ali je morje bilo belo kot mleko, ali pa nakodrano, da se je zdelo, kot da bi vrelo in se ie dež do večera vlival na njihove hrbte, dn noben plašč ni pomagal in je vse naokrog morje cvrčalo kot ribe v ponvi, tedaj je bila to druga pesem. Tedaj se Tonetu ni ljubilo prepevati, z oglavnico do nosu je moral iz .Previdnosti' prazniti vodo, ki je ni hotelo biti konca. Ded je neprenehoma ponavljal: »K belemu morju, južni veter na obozorju,« ali »ko se morje kodra, sveži veter pihlja,« kot bi bili tam. da bi se učili pregovorov. In s temi presnetimi pregovori je tudi govoril, ko je zvečer z okna gledal vreme, z nosom v zrak: »Ko je mesec rdeč, bo veter, ko je mesec svetel, pomeni jasnino, ko je bled, bo deževalo.«
»Če veste, da bo deževalo, zakaj pa gremo danes zopet na morje? Ali ni bilo boljše, da smo ostali še nekaj ur v postelji?« mu je dejal Tone.
,Voda z neba, sardele v mreže!' je odgovoril starec.
Tone se je pridušal, z vodo, ki mu je segala do kolen.
»Zvečer nam bo Maruzza pripravila lep ogenj in vsi se bomo posušili,« mu je rekel ded.
Zvečer pa, ko se je mračilo in ko se je .Previdnost' s trebuhom polnim božjega blagoslova vračala domov, ko se ji je jadro napihovalo kot krilce donne Rosolinc in so hišne luči zapovrstjo mežikale izza črnih čeri, kot da bi se druga drugo klicale, je gospodar Tone kazal svojim dečkom lepi ogenj, ki je plapolal v Dolginkini kuhinji, v ozadju malega dvorišča Nerove uličice, kajti zid je bil nizek in z morja je bilo videti vso hišo z onimi par strešniki, pod katerimi so počepale kokoši in s krušno pečjo na drugi strani vrat. »Ali vidite, da nam ga je Dolginka pripravila, ogenj!« je dejal, ves vesel Dolginka jih je pričakovala na obrežju 6 pripravljenimi košarami in če so jih morali nositi nazaj prazne. 6e jim ni ljubilo klepetati. Če pa košar ni bilo dovolj in je Aleš moral teči domov, da prinese drugih, si je ded stavljal roke k ustom, da bi klical: »Mena! Mena!« In Mena je vedela, kaj to pomeni; vsi so prihajali v procesiji, ona, Lia in tudi Nunziata, z vsemi svojimi piščančki za seboj. Bil je tedaj praznik, niso se menili za mraz ali za dež in do pozne ure so pred ognjem klepetali o božjem blagoslovu, ki ga je bil poslal sveti Frančišek in o tem, kaj bi napravili z denarjem.
Toda pri tej igri obupancev so tvegali življenje za zvitek rib in nekoč je manjkalo za las, pa bi vsi Nevolje zaradi žeje po zasužku šli domovat k ribam, kot Boštjanež, ko so bili proti večeru v višini Agnona in je bilo nebo iaiko temno, da niso videli niti Etne ter je veter pihal v sunkih, kot da bi imel dar govora.
»Slabo vreme! Veter sc danes okreče hujše kot glava spogledljivke in morje ima lice kot | Gosja noga. ko vami namerava kaj grdega zagosti,« je dejal gospodar Tone.	I
Morje je bilo barve kot ,sciara', četudi sonce še ni bilo zašlo in od časa do časa je vse naokoli zakipelo kot v loncu.
»Zdaj najbrž vsi galebi spe,« je pripomnil Aleš.
»Ob tej liri bi že morali prižgati svetilnik v Cataniji, toda ničesar ni videti,« je rekel Tone.
»Drži krmilo vedno na severovzhod. Aleš, čez pol ure ne bomo ničesar več videli, kot da bi bili v peči,« je uikazal ded.
»Ob tem grdem večeru bi bilo lepše v Santuzzini krčmi.«
»Ali pa da bi ležal in spal v svoji postelji, ali ne ?Moral bi tedaj iti za tajnika, kot don Silvester,« je odvrnil ded.
Ubogi starec je zaradi svojih bolečin ve« dan lajal. »Vreme se izpreminja! Čutim to v kosteh,« je govoril.
Nenadoma se je stemnilo, da nisi več videl niti preklinjati. Edino valovi, ko so se valili v bližini .Previdnosti', so se lesketali, kot da bi imeli oči in bi jo hoteli požreti. In nihče se ni več upal izreči besede, sredi morja, ki je rjovelo, do koder je segala voda.
»Mislim, da bomo danes zvečer morali podariti vragu dobljeni ribji lov,« je nenadoma rekel Tone.
»Molči!« mu je dejal ded in njegov glas v oni temi jih je stisnil v tri gube na klopi, kjer 60 bili.
Slišati je bilo veter, kako je sika! v jadru ■ Previdnosti' in vrv, ki je zvenela kot struna na kitari. Nepričakovano je veter pričel žvižgati kot železniški stroj, ko pride iz luknje v gori nad Trezzo in privalil se je valovni slap. | da niso videli, odkod se je vzel ki je .Previdnost' spravi v škripanje kot vrečo orehov I in jo vrgel v zrak.
h Ljudski tiskarno v LjrtHani: mm Kraeuru
izdajiieii: inž. ioži Sotija
urednik: Viktor Cenžič