Kranjske vesti. —r— Inspekcija na cesti. Dobro ie še v spominu našini eitateljem. kako je ljubljanski nadzornik Maier opravljal svoi posel tudi ob zaprtih vratih in na javni cesti. Ta čudna navada se od časa do časa ponavlja — ne sicer pri nadzornikih. pač pa pri damah, čeprav nimajo s šolstvom nič opravka in stika. Ampak na Kranjskem ie dandanes vse mogoče. — Ko ie deželni glavar dr. Šušteršič opravljal svoje inspekcijsko potovanje po deželi. ga je spremljala njegova gospa soproga. V nekem kraju na Dolenjskern je gospod glavar nadzoroval občinsko pisarno, njegova gospa soproga pa ie na cesti- ustavljala šolsko mladino' in ji pregledovala zvezke. Lepo je sicer, da se visoka dama zanima za uspehe šolskega pouka po kmetih. vendar ne more biti učiteljstvu vse eno, ako mu vsak čas nova nadzorovalna oblaststopa na pot. Ali naš zakon o šolskem nadzorstvu nima več veljave? Sai je star komaj leto dni! Naj ga brž zopet prenarede in posta/vijo vanj paragraf. kir določaj, da sodijo v kategorijo nadzorovalnih or^aTTOV tudi soproge deželnega glavarja. deželnih odbornikov. sploh vseh veliakov in prvakov S. L. S. Potlei bo menda vendar enkrat dovolj inspektorjev! —r— Prof. Evgenij Jarc ima kot drž. poslanec preiepo navado. da namreč pod zaščito svoie imunitete širokoustno in sirovo zabavlja čez učiteljstvo. kadar ima kje kak shod. Sbod je priredil pred nedaivnim časom tudi v Metliki, kjer ie- grmelo in treskalo. da se je vsa dostojnost akademika-profesorja izprevrgla v ton gostilniškega primoiduševca! Prof. Jarc je klical na vsa usta: »Sedai bo pa imenovan en tak okrajni šolski nadzornik. ki' bo liberalnim učiteljem že pokazal!« — Res je bil kmalu potem imenavan — Štrukelj! — No. lepo sodbo morajo imeti klerikalci ¦o zmožnostih in lastnostih Strukljevih. da so ga že pred imenovaniern odevali z insignijami — policaja! —r— »Ta že ne bo imenovan, ta'je Sokol!« Tov. Ivan Kovač. prov. učitelj v Sp. Šiški. je prosi! za stalno nameščenje na tem mestu. Mladi mož ima vse izpite z odliko. ie najbolje* kvalifikovan ter je bil od krajne,2a in od okrainega šolskega sveta predlagan primo loco za naprošeno mesto. Pa vse ni nič pomagalo. Mož ie Sokol in dr. Lampe je predlagal pri c. kr. dež. šol. svetu, da Sokol ne sme biti imenovan in da naj se služba vnovič razpiše. Ivan Kovač je pa prosil potem za učitelja na c. in kr. mornariški šoli v Šibeniku. In 'imenovan je bil! Nvegova izvrstna izpričevala in izborna kvalifi^acija je bila merodajna. Mož bi imel v Šiški 1000 K plače. v Šibeniku bo imel pa 4000 K. četudi je Sokol. Vzornemu naprednemu učitelju in čilemu Sokolu naše odkritosrčne čestitke! Na zdar! —r— Smrtna koSa ima- letos tudi obilo žrtev v vrstah vpokojenega učitelj- stva na Kranjskem. Tekom nekaj mesecev je podrala že osem tovarišev trpinov. in od teh tudi dva v postojnskem okraju. — Najpoprej je pograbila v prijazni vasi Rakitniku vpokojenega učitelja Oustava Grosmana, 9. avgusta pa je zatisnil za vedno svoje trudne oči Mihael Kalan, nadučitelj v pokoju in častni občan v Sempetru na Krasu. — Gustav Grosman je zagledal učiteljstvu nehvaležno luč sveta v Sežani 1. 1845. Služboval je nekaf časa v Starem Trgu pri Ložu. pozneje na Ubeljskem pod Nanosom in pri Sv. lvanu poleg Matenje Vasi. Bil je jako ponižen. miroljuben in tih, a pri vsem tem so ga naši znani prijatelji črtili in preganjali, kolikor SO' ga le mogli in znali ter mu s tem že tako skromno življenje popolnoma zagrenili. — Pred par leti je prosil s tremi dugimi starejšimi tovariši deželni zbor za priznanje zadnje petletnice, a dobil je ni. ker bi bil baje zaradi teh Par grošev spravil kranjsko dteželo na boben! — Mihael Kalan je bil pa poštena gorenjska duša, rojen leta 1844 v Straižišču pri Kranju. Ko je pred 47. leti dovršil predpisane študije, je nastopil prvo službo pri Zalem Log;u. Par let pozneje ie prišel v Orehek pri Postojni in zadnjih trideset !et je deloval jako u»pešno v Šempetru na Krasu. Ker je bil iako natančen. marljiv in vesten učitelj, ie bil povsod priljubljen in spoštoivain. Orehovci so ga izvolili svojecas.no podžupanom. Šempeterci pa častnim občanom. kar ga je na stara leta veselilo in mw bilo v veliku zadoščenje. Veličasten pogrleb, kakršnih je videl Šempeter še malo. ie bil priča. da je bil mož na svojem mestu. Blag jirha spomin! —k. —r— Iz ljudskošolske službe. Suplentinja Josipina Demšarjeva ie imenovana za provizorično učiteljrco na šestrazredni ljudski šoli v Št. Vidu nad Ljubljano. Absolventka Albina Levstikova je pripuščena k tirezplačni praksi na ljudski šoli na Vrhniki in istotako absolventka Marija Petričeva za Borovnico1. Suplentka Ana Debelakova v Litijr je imenovana za provizorično učiteljico na šestrazrednioi v Toplicah. —r— Iz s©ie c. kr. deželnega šolskega sveta v Ljubliani dne 29. pret. m. Na ljudskih šolah so imenovani: Viljem Cirkelbah za učitelja v Terbiji. Peter Jocif za učitelja na Dobravi pri Kropi. Antonija Stamcar za učiteljico v Podbrezju, Ernest Sušteršič za učitelja v Gribljah. Henrik Paternost za učitelja v Senožečah in Ivan Bertoncelj za učitelia v Smarjeti. Nadučitelj Andrej Perne v Šturjah se s 30. septembrom t. 1. stalno vpokoji in se mu izreče priznanie deželnega šolskega sveta. Učiteljica Ana Kilar v Novem mestu se začasno vpokoji. Na Ijudski šoli v Št. Petru pri Novem mestu se ustanovi poseben oddelek. —r— Na meščanski šoli v Postojni bo vpisovanje učencev cd 13. do 15. septembra t. 1. Učenci. ki so dovršili 5. šolsko leto na Ijudski šoli, se sprejemaio bre» preizkušnje. Šolnine ni na tej šoli plačati nabenemu učencu. Učni jezik je na meščanski šoli v Postojni slovenski. Ta za~ vod priporočamo posebno staršem. ki so namenili svojega otroka za trgovski1 ali obrtni stan. —r— Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi polovici meseca oktobra se otvori petnajsti tečaj gospodinjske šole. Gojenke morajo stanovati v zavodu. Zavod je v posebnem poslopju poleg Mariianišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema p^oleg verouka. vzgojeslovja, zdravoslo'vja, ravnania z bolniki. spisja in računstva vse one predmete, k; iih mora unreti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju. šivanju (ročnem in strojnem), praniu, likanju. živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodmrjskenr. knjligovodistvu ter v ravnanju z bolniki in z bol'no živino. — Gojenke, kr se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen 'pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu. ieziku. — Gojenka, ki bo sprejeta v zavod. plača1 na mesec za lirano, stanovanje, kurjavo. razsvetljavo, perilo. t. i. sploh za vse. 35 K ali' za ves tečaj 385 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti nasledtiio obleko s seboj: Dve nedeljski obleki. tri obleke za delo. dva para črevljev. nekai belih in barvanih iopic za ponoči. štiri barvana spodnja krila. dve beli spodnji krili. šesr srajc. šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev. šest kuhinjskih predpas.nikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu.) Če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. — Deklice. ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; Ie izjenroma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mla.iših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložili zdravniško izpričevalo. da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezatr se. da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela. ki se iim: nalože. ter da se bodo strogo ravnaie po hišnem redu. — Proišnje za sprejem. ki jim je priložiti šoIsko in zdravniško izpričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra t. 1. glavTiemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. — V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajO' domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. — Prošnje za sprejem bodo rešene med 20. in 25. septembrom. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.