Političen list za slovenski narod.
P* polti prejeman velja: Za del« leto predplačan 16 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr.
T administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld.. sa en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
I
Naročnino in oznanila (inserate) prejema ucravaištvo in ekspedic-ija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v 8emeniških ulicah h. št. 8, L, 17. liha j a vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob </,6. uri popoludne.
&tev. 204.
V Ljubljani, V sredo 6. septembra 1893.
Letnik XXI.
Društva v varstvo Nemcev.
Znani nemški zagrizenec, bivši sekcijski načelnik v ministerstvu za nauk, baron Dumrei-cher, neprestano pomišlja, kako bi te „uboge, preganjane" Nemce v Avstriji obvaroval neizogibnega pogina. V to svrho spisal je nedavno spis o dolžnosti narodnega ohranjenja („Nationale Schutz-pflicht").
Iz te razprave zvemo, da sedaj živi več nego — trideset milijonov Nemcev po svetu izven mej Nemške in ogromno število teh Nemcev nima nobene bodočnosti. S svojimi velikimi telesnimi, duševnimi in nravnimi močmi vedno množe veljavo tujih narodov in neprestano pomagajo ponižavati ugled Nemčije po svetu. Največja skupina izmej teh trideset milijonov Nemcev so po Dumreicher-jevem mnenju — avstrijski Nemci, in ž vljensko vprašanje je za vse Nemce, da ohranijo pri avstrijskih Nemcih močno narodno tradicijo, ki se doslej pojavlja med njimi. Vsem jasno videčim in visoko-miselnim možem med nemškim narodom treba, dokler je še čas, osvedočiti resnim činom, da osamljenim rojakom v tujini stoji na strani zvesto mišljenje njih rojakov v Nemčiji. Obširno nep o liti ško polje je, na katerem so možni taki resni čini. Osobito s pomočjo narodnih ohranitvenih društev ima se delati na to, da med mladine ne bo zaostajalo v celoti število nemškega ljudstva, v kolikor se dostaje pomnoževanja, za drugimi narod-nostimi, piše baron Dumreicher.
Brez dvoma, da bodo društva s takimi načeli postala v Nemcih, osobito med mlajšim po-kolenjem —jako priljubljena; mati Germanija pa lahko mirno spava zdaj, kajti umirovljeni sekcijski šef izumil je radikalno sredstvo v ohranjenje in po-množenje ubozih tlačenih Nemcev v Avstriji.
Lahko bi prestali v svojem razmotrivanju, toda
„spis" barona Dumreicherja je i nadalje v svoji vsebini dosti zanimiv. Spis nam dalje pov4, da vedno traje narodna nevarnost za nemški živeli, in brez kazni ne sme nastati noben prestanek v obrani, brez kazni se ne sme odlašati odpor. Zbok tega le hitro na dan z ohranjevalnimi društvi, kajti krivo tu ni vodstvo stranke, in vlada, da je naraščaj sta-novništva v povsem slovanskih deželah proti nemškemu dvakrat, da po nekod trikrat tako velik, ker se po nemških mestih naseljujejo slovanski delavci in vsled tega izgublja nemštvo tal. Tu se povsem gre za gospodarska načela, in zbok tega pozivlje Dumreieher Nemce, ki imajo po njega mnenju v rokah vso industrijo in vse bogatstvo, naj to bo-gatstvo uporabijo in proti gospodarskim podjetjem postavijo istotako gospodarska podjetja. Kaj to pomeni, ni treba razlagati, kajti naši Nemci povsodi ondi, kjer morejo, že davno tako postopajo in delajo, česar jim svetuje baron Dumreicher, saj borba in trpljenje slovenskih manjšin po nemških mestih in na periferiji to najbolje dokazuje. Da jim njih delo ne gre tako, kakor bi radi, ni njih krivda in ne zasluga, temveč zasluga vztrajnosti in žilavosti slovenskega življa.
Konec Dumreicherjevega spisa obseza tajno hrepenenje za črnožolte mejnike, naj nemška vlada posreduje in poseže vmes s svojim vplivom, da se spolnijo želje nemško-nacijonalnih zagrizen-cev. .Izvestno — čitamo v članku — ne sme posameznik posezati v visoko politiko; toda dajati narodno pomoč in podporo nevarno s t i m i z p o s t a v 1 j e n m r o j a k o m , bodi sidaživčvtej ali oni deželi, imela bi biti vsakemu sveta dolžnost! Ko bi se ta dolžnost izvrševala v obče, priznavalo bi se to kot vseobčni čin sebeohranjenja, kakoršno je, in ta istinitost pojavljala bi svoje sledove povsem tudi v — visoki politiki!"
In kaj takega se drzne pisati baron Dumreicher, bivši sekcijski načelnik v ministerstvu za nauk, zdaj državni poslanec in člen kluba združene levice, ki se naz'vlje »državno stranko"! Taka je ta .državna" stranka, ki se trudi na vse pretege, da se zopet polasti nadvlade! Kako bi se zopet vladalo v Avstriji in postopalo z nami Slovenci, da bi se jej to posrečilo, predstavlja si lahno vsak rodoljub sam.
Z ozirom na ta spis Dumreicherjev naj se presojajo poskusi tujcev na Kranjskem, ki v toliki meri posegajo po naši domači zemlji ter si jo laste z nakupovanjem. — „Vigilantibus iura!"
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. septembra.
Masaryk in Gregr. V nedeljo skliče Ma-saryk shod volilcev, da pojasni razpor mej seboj in dr. Gnžgrom, da potem volilci izreko svoje mnenje, če je pravilno ravnal. Volilci mu najbrž izreko zaupanje. Masaryk pa baje misli, če mu volilci izreko zaupanje, ne le obdržati svoj državnozborski mandat, temveč tudi ostati v mladočeškem klubu, ako ga naravnost ne izključijo. Izključiti se ga pa najbrž ne bodo upali. Tudi Gregr sam najbrž ne bode silil, da bi se stvar še jedenkrat razpravljala, ker večine ni popolnoma gotov.
Shod volilcev dr. Gregra. V nedeljo je bil sklical sbod volilcev dr. Grčgr v Lužecu. Razkladal je, da so Mladočehi zopet razvili zastavo češkega državnega prava. Priznati je pač moral, da dosedaj Mladočehi niso ničesa dosegli, ali izgovarjal se je na velike težave. Čudno, dr. Grčgr sedaj govori o težavah, ko so pa Staročehi zastopali češki narod v državnem zboru, pa dr. Gregr ni nič vedel o težavah in jih je vedno napadal, da ničesa ne dosežejo, ali vendar Staročehi niso prihajali tako prazni z Dunaja, kakor prihajajo sedaj Mladočehi.
LISTEK
Vodnikova slavnosc na Koprivnibu-
(Govoril v cerkvi prečast. g. Jan. Ažman, župnik v Gorjah.)
(Konec.)
Preljubi poslušalci! Naj bi danes Vodnik vstal in med nas stopil, kaj bi pač počel, kaj bi rekel? Mislim, da bi se z nami veselil in da bi se čudom čudil, da je slovenski jezik, katerega je on prvi resno gojiti in likati začel, toliko napredoval, — Boga bi hvalil z nami, da je njegovo seme res prineslo lOOterni sad. — Mladina slovenska, tukaj se zgleduj! Kar bodeš sejala, to bodeš žela. Dobro seme je sejal n&š Vodnik in danes, kakšaa žetev, da nam vsem veselja srce igra, če pogledamo na naše slovstveno polje! — On ni delal le tega, kar mu je veleval duhovski stan, prosti čas je porabil v to, da je likal jezik, da je pisal knjige in zlagal pesmi, da se je učil zgodovine in naravoslovja, da je hodil po planinah in gorah, (bil je celo na Triglavu in Vršacu). Glej mladina slovenska! Kako moraš čas dobro in vestno rabiti, sebi v napredek iu svojemu ljudstvu v korist. Nič ne dene, če tudi s trudom seješ, kakor naš Vodnik, bodeš pa tudi žela z veseljem, ko sad dozori!
Ali pri tem moram vas vse, posebno olikane, na neko okolščino opozoriti: Naš Vodnik je res likal nsš zanemarjeni jezik, ali to mu ni bil glavni na-
men. Jezik mu je bil le sredstvo v dosego glavnega namena, ki je ali bi vsaj moral biti pri vsakemu ljudstvu: kraljestvo božje, izveličanje duš. Naš Vodnik se je ravnal po besedah Jezusovih, katere smo danes slišali v evangeliju in katere sem postavil pred svoj govor. Iščite najpopred božjega kraljestva in njegove pravice — in vse to vam bo privrženo.
Vodnik je bil pred vsem in najpied goreč duhovnik, ki se je vselej in povsod najbolj za to trudil, da sebi izročene pripelje k izveličanju. In ravno jezik mu je bil k temu važno sredstvo. Sam pravi v nekem pismu, da želi Kranjski jezik čeden narediti! Kakor nam umen rokodelec toliko boljše blago izdeluje, kolikor pripravniše orodje ima; tako je tudi Vodnik precej sprevidel, da bo svoj namen pri ljudstvu le tedaj dosegel, če bo kolikor moč v njegovem jeziku, po domače in umljivo ž njim govoril. Zatorej je rad hodil med prosto ljudstvo, poslušal njegov govor, pazil na posamezne izraze, popraševal po različnih imenih in si je tako res srca sebi izročenih pridobil; zato so ga tako čislali, zato so komaj čakali, da pride nedelja in praznik, da bodo šli poslušat gospoda Balanta. Splošna sodba faranov o njem je bila ta: Tako še nobeden ni z nami govoril, domače in umljivo, kakor g. Balant.
Tu imamo zopet lep zgled nad Vodnikom posebno mi duhovni. Bolj ko umevno, bolj domače ko z ljudstvom govorimo, toliko raje nas posluša, toliko ložje si srca pridobivamo. Cez vse imenitna je stvar,
katero zastopamo in oznanjamo: namreč sveta zve-ličanska vera; treba tudi, da jo v prijetni in pravilni obliki prenašamo, če bi naš jezik bil okoren, nerazumljiv, nepravilen, bi se to reklo, da dobro jed v umazani skledi ponujamo. Srečna si ti, slovenska mladina, ki si izgojena v domačem maternem jeziku, kar mi stareji nismo bili; iu prav je, da spoštuješ materin jezik in ga čistiš in gladiš; ali rečem ti, pazi, da ga preveč ne čistiš, da se preveč od ljudstva ne oddališ, mesto bi se mu bližala!
Vodniku je bil jezik tedaj imenitno sredstvo, da se je ložje ljudstvu približal, si ložje njega srca pridobil. — Ali vedite, preljubi, da se vsako sredstvo lahko na dve strani rabi. Tudi jezik je na dve strani brušeni meč. Ako ga prav rabiš, v čast božjo, v zveličanje duš, v napredek in blagostanje, kako lepo je to! Ali skušnja nas pa tudi uči, da se jezik lahko tudi na slabo stran rabi in tedaj lahko žalostne nasledk9 ima, neznano škodo naredi. Naš Vodnik jezika ui rabil zato, da bi bil kakšne zmote, krive nauke učil, kakor pred njim dobrih 100 let od vere odpadli duhovni past. Trubar, Dalmatin, ki so s pomočjo slovenskega jezika trosili krivo vero in lutranstvo med našim ljudstvom. Ti pač niso bili pravi vodniki našemu ljudstvu, ampak zapeljivci so bili v pravem pomenu!
Mladina slovenska in vi vsi, katerim je Bog dal dar, sukati uma svitle meče, da pišete našemu ljudstvu, glejte, glejte, da jezika ne rabite v duhovno
r '...
Vodja Mladočehov je govoril tudi o pasivni politiki. Priznal je, da ni dosledno, da so Cehi v državnem zboru, ko bi morali poznati samo deželni zbor češki, ali sedaj bi leTaaffeju ustregli, ko bi zapustili drž. zbor, ker bi se znebil nevarne opozicije. Vlado je opominjal, da naj ne tira z nadaljevanjem izvršenja dunajskih punktacij naroda v skrajno nevoljo. Izrekel se je za narodno jednakopravnost in proti nameravanemu Pleuerjevemu jezikovnemu predlogu. On je za občno volilno pravico, ali glasoval bode pa tudi za delavske zbornice, da delavci dobe vsaj nekaj zastopnikov v parlamentu, ako se občna volilna pravica odkloni. Zbor je okrajni glavar razpustil zaradi neumestnih klicev. Poklical je žandarje, da so razgnali zborovalce.
UU6ni napisi. V Št. Terezinu na Češkem so tudi Cehi vložili prošnjo na namestništvo za dvojezične napise. Dosedaj so samo nemški. Namestništvo je odbilo prcšnjo, ker nima občinam naravnost zapovedovati v lastnem Jelokrogu. Prosilcem je naročilo, da naj se obrnejo do občine v Terezinu.
Hujskanje proti češkim trgovcem in obrtnikom. Nekateri nemški listi jako pridno obirajo češke trgovce in obrtnike po svojih listih. Kar z imeni objavljajo tiste češke trgovce v nemških mestih, kateri še niso zatajili svoje narodnosti, da naj Nemci ne kupujejo pri njih. Celo čez nemške trgovce iu obrtnike hujskajo, če je znano o njih, da niso sovražni Cehom. Dobro je pa, da ta hujskanja dosti ne izdajo. Nemški listi sami se pritožujejo, da se nemško prebivalstvo na njih opomine dosti ne ozira. Ljudje kupujejo in naročajo, kjer so dosedaj, ne meneč se, kaj pjšejo nemško-narodni listi. Pisava nemških listov je imela blizu toliko vspeha, kolikor znani nasveti dr. Gregra zastran kadenja avstrijskega tobaka in pa zastran plačevanja davka. Pri kupuvanju in naročevanju se navadno ljudje ozirajo na to, kje dobe ceneje in bolje blago.
Nemško-narodna stranka. „Das Deutsche Blatt" v Brnu svetuje nemško-narodni stranki, da naj začne odločnejše delovanje. Razviti mora nemško-narodno zastavo in nobeni oziri, modrovanja ali taktični pomisleki je ne smejo odvrniti od radikalne nemško-narodne politike. Nemško-narodni poslanci morajo stopiti v tesno zvezo z narodom, Iti morajo ne le v svoje okraje, temveč tudi v okraje liberalcev, tako bodo pregnali marsikako uezaupanje, katero ima narod še do te stranke. Posebno na Češkem nemško prebivalstvo prav ne zaupa dr. Stein-weuderju, odkar se je razcepil nemški klub. To nezaupanje se bode pa dalo odstraniti samo, če dr. Steinwender osebno stopi pred narod in mu pojasni svojo politiko. Drugi nemški list pa svetuje nemško-narodni stranki, da naj začne brezozirni boj proti liberalcem, dokler vlada mej nemškim prebivalstvom nevolja zaradi poslednjega Plenerjevega govora v Hebu.
Narodna jednakopravnost. Izkazi učencev na ljudskih šolah na češkem bodo baje z letošnjim šolskim letom počenši dvojezični v čeških, in samo nemški v nemških šolah. Na dvojezičnih bode celo
škodo našega ljudstva. Bolje, da se nič ne piše, kakor da se piše kaj pohujšljivega, spodtakljivega; ali če se stare in nove zmote ponujajo bralcem v gladkem jeziku, če se z našim jezikom spodkopuje čednost, če se veljava duhovnom, škofom in papežu spodkopuje, če se vera in cerkveni obredi smešijo 1 Naj bi Vodnik danes vstal in videl in bral, kar se je zadnji čas že slabega in spodtikljivega napisalo v našem jeziku, pač bi mož vzdihnil in rekel: Oh zato pa nisem pilil in gladil in likal našega jezika, da bi se ž njim kvaril in pohujševal slovenski rodi
Pa kakor sem že rekel: Vodniku je bilo prvo vera, zveličanje ljudij, božje kraljestvo; jezik mu je bil le sredstvo. Vera, katero je on pred 100 leti oznanjeval. je še danes tista in se ni spremenila; koliko pa se je že jezik spremenil teh 100 let. Glejte, dasi j* Vodnik za svoj čas bolj čisto in pravilno slovenščino govoril, kot njegovi drugovi v duhovskem stanu, je pa vender njegov jezik tako pomanjkljiv, da bi se vsi smejali, če b< danes jest k vam v njegovi slovenščini govoril: Je pač taka: Glavni namen je vedno tisti: kraljestvo božje, zveličanje duš; jezik pa se lahko spreminja in se je res že tudi skoraj da preveč spremenil.
Našemu Vodniku ostane toraj ved našim ljud-Btvom vedni spomin ne samo zato, da je pilil naš jezik in prvi slovensko pesem pel, ampak še bolj
nemščina na prvem mestu. Dosedaj so bili ti ii-kazi na čeških šolah češki, na nemških nemški.
Nemški liberalci prete * abstinenčno politiko. Poslanec Nitsche se je na volilnem shodu izrazil, da Nemci ostavijo češki deželni zbor, ako jim vlada ne d& zadoščenja za dogodke v deželnem zboru. Državnega zbora pa Nemci na ostavijo, ker to bi bilo nevarno.
Bruski tajni svetnik Geffken je izdal brošuro o razmerah mej Rusijo in Francijo. V tej brošuri priporoča, da se Lotaringija združi s Pru-sijo, nekateri mejni kraji naj se pa ilado Bavarski. Alzacija naj bi se pa odstopila Badenski. Na ta način bi se Alzačani in Lotarinžani najhitreje zlili z Nemci v jeden narod. Dokler bodeta pa v sedanjih razmerah k nemškemu carstvu, pa tega ni misliti. Geffken govoreč o razmerah mej Francozi in Rusi od Petra Velikega do danes, dokazuje, da ni misliti na to, da bi sedanji dobri odnošaji mej Francijo in Rusijo se še dolgo ohranili. Prijateljstvo se bode razbilo, kakor se je že večkrat. Sicer bi pa trodržavna zveza, če jo podpira Anglija proti temu, da jej jamči njeno posest v Indiji, že sedaj bila precej močnejša, nego sta vkupe Francija in Rusija, zatorej bi se poslednji nikakor ne upali rušiti miru. Nekoliko pač utegne Geflken imeti prav. Posebnih simpatij ruski vladni krogi do republikanske Francije pač tudi sedaj nimajo.
Mvangeljskoluterski shod v Berolinu. Te dni je bila v Berolinu konferenca odposlancev onih pruskih luteranskih verskih občin, ki so ostale v pruski deželni cerkvi. Na tem shodu niso zabavljali proti katoliški cerkvi, kakor je to navada po druzih protestantskih shodih. Posvetovali so se ie o zadevah svoje eerkve. Posebno zanimivo je pa, da so zborovalci izrekli svoje prepričanje, da se na gimnazijah premalo ozira na veronauk, ki bi po njih mnenju moral biti nekako središče vsega pouka. Za veroučitelje se pa naj nastavljajo možje, od katerih je pričakovati, da bodo učencem pravi voditelji v verskih stvareh. Pri imenovanju bogo-slovskih profesorjev naj bi se oziralo ravno tako na mnenje cerkvenih korporacij, kakor ua mnenje fakultet. Cerkvi n»j se d£ večja svoboda, ker jej se-dauja odvisnost od države ni koristna. Vsi ti sklepi so jako pametni iu se precej vjemajo s tem, kar zahtevamo katoliki za se. Da bi kmalu tudi drugi protestanti prišli do prepričanja, da je treba v šolah se bolj ozirati na versko vzgojo in da zavisnost od države je cerkvi v škodo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. septembra.
(Deželni predsednik) baron Hein odpeljal se je danes na Danaj in od tam pojde po dvadnevnem bivanju na Ogersko.
(Delitev daril konjerejcem v Kranju) vršila se je dne 5. septembra. Komisija sestavljena je bila iz gg.: c. kr. ritmojster vitez Beutler, predsednik konjerejskega odseka Fr. Povše, potem podpredsednik
o. kr. kmetijske družbe, J. F. Seunig. Darila prejeli so: A. za žrebetne kobile: 1. Jan. Vehovec it Voklega 35 gld. 2. Miha Prešern iz Sv. Ambroža. 20 gld. 3. Franc Dovžan iz Govnika 15 gld. 4. Anton Golob iz Stražiša 15 gld. 5. Janez Grašič iz Govnika 15 gld. 6. Jernej Markeljč iz Strahinj državno srebrno svetinjo, 7. Franc Grošelj iz Poljan državno srebrno svetinjo. B. Triletne oplemenjene žrebice: 1. Jan. Dolenc iz Stražiša 25 gld. 3. Andrej Hočevar iz Zapog 20 gld. 3. Anton Tiringer iz Stražiša 15 gld. 4. Franc Strupi izCirčič državno srebrno svetinjo. 5. Franc Brešar iz Cirčič državno srebrno svetinio. C. Dvo- in jednoletne žrebice: 1. Jan. Strupi iz Cirč.č 10 gld. 2. Jož. Primožič iz Sv. Križa 10 gld. 3. Jernej Polajnar iz Spodnje Kokre državno srebrno svetinjo. 4. Jož. Križnar iz Stražiša državno srebrno svetinjo. 5. Jan. Repic iz Podreč državno srebrno svetinjo.
(Knetoškofje ljubljansko semenišče.) Veliki in dolgotrajni napori semeniškega vodstva so vspeli. Danes je na novo prizidan del že pod streho. Z njim dobi semenišče nekaj novih, vzlasti bolehnim gojencem prepotrebnih prostorov. — Dosedaj jih je vspre-jetih 22 za 1. leto.
(Umrl) je danes zjutraj znani kamnoseški mojster g. Peter Thomann po kratki bolezni, star 33 let. Pokojnik je zgradil Anastazij Grtlnov (knez Ant. Auersperg) spomenik na Križevniškem trgu.
(Iz severne Amerike) se nam poroča, da je zavladala po vseh delih Združenih držav silna revščina. Vzrok te bede je, ker je vlada nakupila preveč srebra, a ua to ni gledala, kako je z zlatom. B'agajnica v Washingtonu je sedaj menda v slabem položaju; evropske, oz;roma angleške banke se pa mast£ z amerikanskimi cekini. Beda se pa posebno občuti mej delavskim stanom. Mnogo je ljudij, ki žive le ob ribah ; tako n. pr. se nahaja v Toweru, Minn. več Logatčanov, ki se ne vedo kam obrniti. Res je, da jim da okraj St. Louis par dolarjev na mesec, ali kaj je to dvanajsterim sestradanim ljudem? Večina izmed teh bi se gotovo rada takoj povrnila v domovino, samo, da bi imela s čim. Zatorej, rojaki, ne hodite tje v en dan v Ameriko — ako nimate tu znancev in prijateljev.	X.
(Morska kopelj v Gradežn), kamor je odposlanih vsako leto iz raznih kronovin obilo š k r o -fuloznih otrok, zaključila se je koncem meseca avgusta t. 1., in so došli ti otroci že na svoj dom. Ljubljanska občina in deželni odbor kranjski odposlala sta, kakor prejšnja leta, tako tudi letos, in sicer prva 5, a zadnji dvoje na škrofulozi bolnih otrok v imenovano kopelj. — Vspehi so kaj po-voljni.
(Ib učiteljstva.) Provizorični učitelj na Vačah pri Litiji, gosp. Teodor C a m p a, in učitelj g. E. Gangl v Budanjah imenovana sta pomožnima učiteljema na I. mestni deški petrazrednici v Ljubljani.
(Opnščeni obrti.) Meseca avgusta so naslednje stranke svoje obrti opustile: Mihael Mahnič, krojaški obrt; Marija Knerler, modistinjski obrt; Jože
zato, ker je v čednem domačem jeziku oznanjeval pravo vero, razširjeval božje kraljestvo. — In v tem nam je duhovnom prelep vzgled.
Tudi mi smo zato poslani, da oznanujemo pravo zveličansko vero našemu ljudstvu v domači besedi. Mi duhovni smo tedaj vaši vodniki, če učimo in dokler učimo pravo vero, dokler smo sklenjeni s škofom in papežem. Jest sem vodnik gorjanske župnije, pa le tako dolgo, dokler stojim v edinosti cerkveni. Vaš sedanji gospod, če tudi se ne pišejo Vodnik, so pa vendar vaš pravi duhovni vodnik, pa le, dokler uče čisto kršč. kat. vero, njene postave in določila! — Iz tega pa tudi spoznate, da je bil prvi tukajšni župnik dvakrat Vodnik. On se ui samo tako pisal, je bil tudi zares pravi duhovni vodnik, ker je vaše preddede vodil po pravi poti zveličanske vere v nebeško domovino!
Sklep.
In t tem pomenu, predragi, naj se sprejme naša današnja slavnost na Kopriv niku! Dajmo čast našemu Valeatinu Vodniku, ker je budil naše rojake in posebno mladino k spoštovanju materinega jezika in ki je prvi slovensko pesem pel, tolike storil v prospeh našega jezika. Ali še bolj ga častimo in čisiajmo zato, ker je učil pravo krščansko vero in deloval za božje kraljestvo, trndil se za zveličanje neumrjočik dui!
Zatoraj sklepaje svoj govor zakličem vam tu navzočim, pa tudi vsemu slovenskemu narodu, naj biva koderkoli:
„Mili moj slovenski rod! Bog te varuj dvojne nesreče:
Prvič nesreče, da slovenski jezik, katerega je naš Vodnik likal in gojil, v katerem je prve slovenske pesmi zložil, nikdar ne vtihne v vseh pokrajinah, koder bivajo Slovenci!
Drugič pa te varuj Bog še večje nesreče, da bi kdaj zginila s slovenske zemlje sveta katoliška vera, katero je Vodnik pred 100 leti učil in katero danes oinanjujemo mi; sveta katoliška vera pravim, kateri je vdan naš rod že tisoč let, sveta zveličanska vera, za katero so naši predniki čez 200 iet krvaveli v bojih s Turkom!
Vedi pa, ti moj slovenski rod, da te ta dvojna j nesreča nikdar zadela ne bo, če se držiš od Boga ti poslanih, s svojim škofom, z rimsko cerkvijo zedinjenih duhovnih vodnikov, ki te v milem materinem jeziku vodijo po pravi poti v nebeško domovino !
Zatorej sklenem s srčno željo: da bi dosegli skupni naš namen, za kateri smo vstvarjeni, da bi se namreč zveličali vsi:
Feenik in učenci; Pastirji in čeda ; Vodnik in vojeni! Amen,
Svetek, klanje drobnice; Jože Novak, krojaški obrt, in J. Zalaznik, sladčičarski obrt.
(Prvotni imenik porotnikov za 1893. 1.) leži od dne 5. do 12. septembra t. 1. v magistratnem ekspeditu razgrnen na vpogled, kjer ga lahko v tem času vsakdo pregleda in proti sestavi svoj ugovor naznani.
(Narodnega doma) prošnjo za dovoljenje gradnje vročil bode te dui odbor vladi, in takoj, ko bo rešena ta formalna zadeva, položil se bode temeljni kamen na dotičnem stavišču ob Tržaški cesti in Lattermannovem drevoredu. Odbor se nadeja, da bode poslopje dograjeno do otvoritve deželne izložbe prihodnje leto.
(Od tržaške mitnice) do konca c. kr. gozdnega vrta je zdaj jarek za odtekanje vode iz bližnjih travnikov popolnem zasut, toda tisti odtok tik mitnice je še vedno odprt, in treba bi bilo, da se vsaj pokrije. Pripetilo se je n. pr. prtdsinočnjem, da je v temi pal v jarek tik mitnice nekoliko vinjen tež&k, a izvestno bil bi revež obtičal v njem, da ga ni potegnil z nevarnega položaja mitničarski paznik.
(Z Reke.) Dne 28. avgusta je notranje ministerstvo prepovedalo svečanost, katera se je imela vršiti dne 3. t. m. na Reki, o kateri ste Vi že poročali. To je storilo iz strahu pred kolero. Ta ukrep vsi odobravamo, le uaši irredentovci se kar pene od jeze. Se tisti dan so napravili v hotelu „Deaku meting", katerega se je udeležilo 150 oseb. Navzoči so bili tudi zastopniki tukajšnjega laškega planinskega in tilharmoničnega društva, reški kanotijeri in pa odbor za slovesnost. Z veliko večino so odločili, da hočejo protestirati odredbi ministrovi. Protest so poslali guvernerju, a dosegli niso ničesar. Vsi razkačeni so brzojavili svojim bratom v Trst in v Rim, da je šlo vse po vodi. Ministerstvo je to slavnost tudi zato prepovedalo, ker mu že preseda predrznost naših italijauašev. Za slavnost so delali naši irredentovci na vse kriplje. Povabili so vsa laška društva iz Pulja, Trsta, Istrije, Gorice, da celo iz Zadra in Tridenta. Došlim bratom so mislili, kakor sem že omenil v prejšnjem dopisu, deklamo-vati v gledišču pesem, v kateri se opeva »Vhod laške vojske v Rim". Sestavili so tudi za oni večer „valcer", kateri se imenuje „Margarita". Rimski planinci so pripravili laško zastavo kot darilo onemu, ki bi zmagal pri tekmovanju (regati). Vprašamo: Kaj bi bila Avstrijancu laška zastava? Iz vsega tega je razvidno, da so hoteli naši irredentovci slovesno demonstrovati proti Avstriji in še bolj kon-centrovati in ojačiti irredeutizem. Zato se vrlo ra-dujemo, da jim je notranje ministerstvo prekrižalo račune. Sedaj mislijo meseca maja prirediti enako | slavnost, pa vlada tudi takrat ne bode dovolila tolike demonstracije. Mi želimo, naj bi se v Reki malo bolj gledalo irredentovcem na prste, drugače znajo vzrasti, kakor so vzrastli v Trstu, kjer jim vlada ni več kos. — Dne 30. m. m. je dobila naša mestna banda 200 gld. iz Debrecina v zahvalo, da je tam svirala na onem izletu, o katerem ste tudi že poročali Istega dne so zopet vjeli mnogo tunin pri Bakru. 12 barčič smo jih mi dobili. V Pulj jih je parobrod »Pola" odpeljal 13 kvintalov; popoldne pa so jih na 4 vozovih odpeljali v Trst. Bilo je 500 glav. Vsaka je tehtala okoli 10 kg. — Istega dne so izgnali iz Reke 13 oseb, same mlade ljudi. Kakoršna šola, tak naraščaj. S trnja se ne bere grozdje, tako tudi iz brezverske šole se ne dobivajo poštenjaki. — Te dni smo tudi dobili potrebnega dežja. Vse se je poživilo.
(Koliko in kakšnega vina je leta 1892 štajerska in kranjska dežela pridelala?) V najnovejšem izkazu vis. c. kr. poljedelskega ministerstva berem naslednje podatke o lanskem pridelku vina. Na Gornjem Štajerskem pridelalo se je 57.831 hl vina, na Spodnjem Štajerskem pridelali so pa v okraju mariborskem 26.031 hl, v šentlenartskem 5220 hl, v slovenje -bistriškem 4045 lil, v ptujskem 26.588 U, v ormoškem 10.992 hl, v rogaškem 4870 hI, v gornje-radgonskem 9903 hl, v Ijutonaerškem 7562 hl, v breškem 15.960 hl, v podčetrteškem 12 822 M, v sevniškem 6375 hl, v šmarjiškem 10.931 hl, v celjskem 16.614 hl, v konjiškem 12.179 hl, v laškem 7372 hl, v vranekem 500 hl, v gornje-graškem 389 hl, v slovenje-graškem 6 hl, v maren-berškem okraju 16 hl, — skupaj 239.200 hl. Ako računimo hl po 25 gld., tedaj znaša vrednost vsega pridelauega vina 5,980.000 gld. — Na Kranjskem v litijskem okraju 9090 hl, mokronoškem 5688 hl, v krškem 943 hl, v kostanjeviškem 3240 U, v ra-deškem 7325 hl, v novomeškem 13.946 hl, v tre-
banjskem 4769 hl, v žužemberškem 1636 hl, v metliškem 331 hl, v črnomaljskem 7305 hl, v ta-tiškem 389 hl, v kočevskem 227 hl, v vipavskem 28.329 hl, v postojiuskem 508 hl, v senožeškem 209 hl, v bistriškem 794 hl- skupaj 93.220 hl. Ce računimo hl po 20 gld., tedaj znaša 1,000.864 gld.
—	V primeri k Štajerski malo, in to kaže, kako močno je na Kranjskem trtna uš razširjena, osobito po Dolenjskem.	»Dom."
(Za Slomšekovo stoletnico), to je, za leto 1900, ko bode sto let, ko se je naš slavni vladika in domoljub v Ponikvi rodil, delajo slovenski učitelji že zdaj priprave. Pri učiteljskem zboru »Zaveze" v Mariboru volil se je v ta namen poseben odsek, obstoječ iz gg.: H. S c h r e i n e r , ravnatelj mariborski (predsednik), prof. Koprivnik, prof. dr. Bezjak, vrednik Nerat, nadučitelja Pra-protnik in Podobnik, ravnatelj L a p a j n e , nadučitelj K r a j n i k in učitelj Dimnik. Naloga tega odseka bi bila: izdati do takrat znanstveno oceno Slomšekovih pedagogiških del in izmed Slom-šekovih spisov izbrati ter izdati njegove mladinske spise. Ob jednem hoče nabirati v podporo pedagogiških pisateljev „Slomšekov zaklad", kateremu bi služila v temelj od ptujskega učiteljskega društva v jednaki namen že nabrana svota. nDom."
(Štajerske novice.) Grof Kurt Lippe je prišel s svojo hčerjo grofico Oktavijo iz Gradca v rogatsko-slatinske toplice zdravit se, in se je nastanil v Kurtzovi vili, kakor prejšnja leta. — V Florijanov h6tel v Mariboru je bil sklical Baumgiirtner shod vinogra-darjev, da se posvetujejo ob osnovi »Prvega štajerskega vinogradarskega društva". Namen društvu bi bil, vsestransko pospeševati vinogradarstvo, zlasti pospeševati obnovljenje vinogradov in poganjati se vinogradarjem za ugodno davčno reformo, potem za zavarovanje vinogradov proti toči, za napravo vzgled-nih kletij, novih državnih trtnic itd. Shod se je izrekel za osnovo takega društva. Po trgatvi se to društvo osnuje. — V Mariboru štrajkajo mlinarji. Posestniki mlinov so že od drugod dobili delavce. Prejšnji delavci bodo najbrž drugod morali iskati dela. — A. Lustensteinerju, ki je bil zaspal na klopi v ptujskem mestnem parku, je nekdo ukradel zlato uro in 27 gld. denarja. Okradenee je bil v družbi nekega odpuščenega muzikanta, ki je sedaj izginil iz Ptuja. — Dijak Josip Goričar je na Mo-zirski planini ustrel'1 beloglavega jastreba. — V Hotiuji vasi so 30. m. m. pogorele petim posestnikom hiše in gospodarska poslopja. Zažgali so otroci.
—	V vili gospe Franje Heinz pl. Rodenfels v Celju je bilo nedavno ukradenih dragocenostij za 700 gld.
(Dalmatinske novice) V Zlarinu so pri o b-činskih volitvah zmagali Hrvatje v tretjem razredu proti združeni italijansko-srbski stranki. Prvi in drugi razred volita kasneje. Nadejati se je, da Hrvatje dobi ves zastop. Srbi se v obče povsod združujejo z najljutejšimi nasprotniki Hrvaštva in Slovanstva v obče. — Te dni je izšla krasna knjiga: Sin j i njegov kotar; spisal jo je znani Cudina. Sinjski okraj je v nji vsestranski opisan v zemljepisnem, zgodovinskem in kultunem obziru. — V Zadru so narodnjaki zelo zaspani. V zaderski čitalnici se po največ govori samo laški. Tudi po ulicah slišiš narodne prvake z večine govoriti laški ali pa nemški. Napisa hrvaškega iščeš lahko z lučjo po dnevi; težko ga dobiš; o tem še govoriti ni, da so javni napisi ulic vsi laški. Čudno pa je, da veljaki, ki se doma nič ne brigajo, hočejo voditi deželo in presojevati, kdo je pravi narodnjak in kdo ne. Pri naših prvakih ni mnogo bolje. Ljudje, ki strogo zahtevajo, da se mladina naša poučuje samo v slovenščini po vseh nižjih in višjih šolah, skrbi za svoje otroke z občudovanja vredno vestnostjo, da se že za mladosti priuči nemščini. — Pri otvoritvi knin-skega muzeja so se dogodile nekatere zanimive stvari, ki osvetljujejo, kakšno divje sovraštvo so zanetili srbski šovinisti proti rodnim bratom. Na Bra-nimisovi trdujavi, koder so obedovali, eo vihrale nekatere hrvatske trobojnice. Srbi so se pritožili pri vladi in zastave so se morale sneti. Ko so s« gostje peljali ogledat si razvaline nekdanje škofije kninske, oddaljene dobro uro od Knina, koder so se hranili kraljevi ključi, je iistopivšim iz kočij stopilo nasproti do 40 razkolnih kmetov; iimej njih izpre-govori jeden, rekoč, da ao prišli kmetje zato semkaj, da branijo svoje srbstvo in da zaprečijo vsak pojav, ki bi žalil njihova srbska čuvstva: zato zahtevajo, da nobeden ne govori, najmanj pa preč. frančiškan o. Marun, duša vsemu znanstvenemu gibanju v Kuinu. Čudni šovinizem. Hrvatje so dobro vedeli,
odkod to izhaja iu mirno so ogledovali razvaline, spominjajoče jih stare hrvatske slave. Na groblju so zapeli staroslovansko »oslobodi me Gospodi* in zamišljeni odšli v Knin, koder so dostojno po vspo-redu izvršili lepo slovesnost.
(Prepovedan list.) Minister notranjih zadev je dni 15. avg. prepovedal londonski socijalistični list »Der Lumpenproletarier", Organ der Unterdrflekten,
—	izhajajoč v Londonu za vso tolitavsko državno polovico. V obče vidimo iz izkazov, ki jih dobivamo o zaplenjenih listih in knjižicah, da ima državno pravdništvo s socijalisti in njihovimi spisi obilo trdega posla. Samo laški iredentovci nagajajo nekako z isto odločnostjo. Čuditi se moramo že temu, kar smejo priobčevati in kar v resnici priobčujejo socijalisti v svojih glasilih ; kakšno mora biti še le tisto, kar se jim zapleni? Gotovo je pa, da bolne rane sama zaplenjenja ne bodo ozdravila. Duh, ki 8e javlja v listih, živi nezaplenjen in nedostopen vsakemu pečatu v milijonobrojnih delavcih, ki vzgajajo svoje in druge v njem. Treba je torej zdraviti tudi z duhom — krščanske vere, zdraviti z versko vzgojo, z verskim življenjem, zdraviti s pripomočki, ki segajo v srce in dušo, in ki jih hrani v sebi jedino le vzgojevateljica narodov, — sv. katoliška cerkev.
(Imenovanje.) C. kr. nadsodišče za Štajersko, Koroško in Kranjsko je imenovalo pravnega prakti-kanta pri deželnem sodišču v Gradcu dr. Morica M a c h t a avskultantom za Štajerski).
Društva.
(Za veliko kolesarsko dirko,) ki se bode v petek, dne 8. t. m. vršila mej Zagrebom in Ljubljano, vzbuja se v narodnih krogih ljubljanskih veliko zanimanje. Udeležilo se je bode 14 najizvrstnejših, pri različnih prilikah in tudi na tujih dirkališčih odlikovanih članov hrvatsko-slovenske zaveze. Mej njimi nahajamo najboljše domače moči, gg. Bohinec, Koželj, Stiasny. Start vrši se, kakor že poročano, ob 6. uri zjutraj pred narodno kavarno v Zagrebu in še tisti dan na večer bodemo imeli priliko, zmagovalce pozdraviti v naši sredi. Zanimanje za to dirko privabilo bode poleg tega kaj mnogo jugoslovanskih prijateljev športa v našo belo Ljubljano in tem zbranim gostom ua čast priredi slovenski klub biciklistov v petek prijateljski večer, v soboto pa skupen izlet v bližnjo okolico. Dan na to, v nedeljo dne 10. t. m., videla bode Ljubljana predpoludne velik in eleganten korzo na kolesih; popoludae bo interna dirka slovenskih biciklistov, pri kateri je seveda tudi za goste rezervirana jedna točka. Natančen program cele slavnosti priobčimo jutri ter upamo, da se narodno občinstvo mnogobrojno udeleži teh velezanimivih športnih pojavov, tem bolj, ker se v Ljubljani v prvič snide tako veliko število odličnih jugoslovanskih dirkačev in prijateljev športa.
(Vabilo k v e s e 1 i c i), katero priredi Vipavska Čitalnica dne 8. septembra v svojih prostorih.
—	Vspored: Krojač Fips. Burka v enem dejanju. Tamburica, petje, godba in ples. — Pri plesu svira veteranska godba iz Prvačine. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 20 kr., sedež 30 kr., ples 1 gld.	Odbor.
(Narodna šola,) društvo v podporo slovenskemu šolstvu, je zborovala predvčeraj v ponedeljek 4. t. m., ob 8. uri v II. mestni šoli. Sešlo se je raz-ven odbornikov tudi nekaj udov učiteljev iz okolice, navzočeu je bil tudi mnogozalužui tajnik Ciril-Meto-dove družbe, č. g. Anton Zlogar. Iz poročila blagajnika in tajnika povzamemo, da je društvo imelo pretečeno leto 1990 gld. 36 kr. prihodkov, a troškov 1618 gld. 68 kr. V blagajnici je ostalo 371 gld. 68 kr. Društveniki: ljudske šole in učitelji so dobili v šolskem blagu 1354 gld. 72 kr. Največ podpore so dali: deželni zbor, mestni zastop in kranjska hranilnica po 200 gld. Prišlo je pa letos tudi volilo f gospe Materne v znesku 90 gld., darilo gospe Terezije pl. Močnikove 50 gld. Kmetijska posojilnica ljubljanske okolice je dala 10 gld., drugih sedem dobrotnikov 15 gld., in tako je bilo moči, ljudskim šolam in ustanovnikom za vplačanih 748 gld. 72 kr. povrniti 1123 gld. 37 kr. in učiteljem za 98 gld. 24 kr. dati blaga za 185 gld. 18 kr.. ljudskim šolam se je darovalo še za 46 gld. blaga., skupaj tedaj za 1354 gld. 72 kr. K poročilu se oglasi še č. g. tajnik Ciril-Metodove družbe ter se zahvali prvomestniku in odboru za neutrudljivo podpiranje, kar se tiče naročil in pošiljatev pri omenjeni družbi. Gospod prvomestnik pravi na to. da je dolžnost vsakemu narodnjaku, storiti in delati za narodno stvar, kjer in kolikor more. On pa, da je z veseljem rad ustregel vsaki prošnji in je in bode deloval v prospeh narodnemu šolstvu. — Na neko vprašanje zastran udov, šol in učiteljev, pojasnuje prvomestnik stvar tako-le, da šole-ustauovnice ne dobe podpore, ako se za njo ne oglasi, in tedaj se prištevajo dobrotnikom, ako pa katera šola povi, kaj bi rada za vplačano svoto, se ji takoj uetreže, kar se sicer ne more vedeti, s čim se bode ustreglo; udje-učitelji pa morejo dobiti tudi primerne knjige pri
»Narodni šoli". Svoje dni je »Narodna šola" mnogo poučuih knjig razdelila udom, darovanimi od »Matice Slovenske", n. pr. »Prirodopis" i. dr. Pedago-giškemu društvu v Krškem se daje kot znamenje vzajemnosti svota 10 gld., da blagovoli »Narodni šoii" poslati nekatere svojih knjig. Družbi sv. O.rila in Metoda se ponudi v zameno nekaj knjig, katere ima na razpolago »Narodna šola". — Sklene se tudi po daljšem razgovoru, da hoče »Nar. šola" t zvezi s slovenskim učiteljskim društvom v Ljubljani napraviti neko predrazsfavo učnih pripomočkov za prihodnjo deželno razstavo leta 1895. V tej učiteljski razstavi imajo biti le predraetje, izdelani po ljudskih učiteljih. V ta namen se oovabijo učitelji v sodelovanje pri stvari, ki je le častna za kranjske učitelje. Volitve. Vzklikoma se voli sedanji odbor: Stegnar (načelnik), Raktelj Fr. (uamestnik). Močnik, Cepuder, Borštnik, Drenik, Podkrajšek, Praprotnik Andrej, Praprotnik Franc.
Pravda za varstvo varstvenih znamk.
Pred kazenskim sodiščem v Berolinu so se te dni morali zagovarjati droguisti Feliks Rubeau, Emil Becherschaft, Viljem Sperling in A. Horn in tiskar Selmar Bajer zaradi pregreška proti varstvo varstvenih znamk. Sodišču je predsedoval deželnega sodišča Ravnatelj Brausenvvetter. Firma »H. Zacherl" na Dunaju že mnogo let prodaja prašek za pokonče-zanje mrčesov, po katerem se teli6 povprašuje. Omenjeni tiskar je pa sprožil misel, da bi varstveno znamko Zacherlovo prenaredili z malimi nebistvenimi spremembami, tako, da bode težko spoznati od zavarovane varstvene znamke. Deli so potem navadnega mrčesnega praška v steklenice podobne pristnim Zacherlivim ; na te steklenice so deli ponarejene znamke in prodajali svoje blago za pravi »Zacherlin". Zatoženci so se izgovarjali,- da niso vedeli, da je njih početje prepovedano. Državni pravdnik je pa bil prepričan, da so zatoženci pač vedeli, kaj da delajo, iu je predlagal, da se Bayer kaznuje s 250 markami in štirje drogujisti s 300 markami globe. Berelinski zastopnik »Zacherlove tvrdke" je pa le zaradi formalnosti zahteval 5 gld. odškodnine, ker je le hotel, da sodišče prizn& zajamčeno varstvo znamke. Sodišče se je izreklo, da je Bayerja smatrati v vseh štirih slučajih za sokrivca. Obsodilo ga je torej v 300 mark globe, droguiiste pa vsakega v 200 mark globe ia 5 gld. odškodnine, in da se razsodba razglasi.
Telegrami.
Trst, 5. septembra. V Cussingnaccu pri Vidmu sta dva zopet umrla za kolero. V Palermu se je bolezen shujšala. Včeraj jih je 17 zbolelo in 9 umrlo. V okolici Marnea in Portinica je zaznamovati po jeden slučaj kolere.
Krakowieo, 6. septembra. Pri današnjih vajah je peštvo zadelo na konjištvo. Boj se je začel. Odločitev se pričakuje jutri. Cesar je bil pri vajah do konca. Zdravje vojakov je vzlic velikim naporom zmiraj ugodno. Ce tudi je močno oblačno, vendar ni dežja.
Budimpešta, 5. septembra. Poslednjih 24 ur jih je na Ogerskem 30 zbolelo in 28 umrlo za kolero.
Belgrad, 5. septembra. Državno sodišče je poslalo zatoženim ministrom zatožnico in jim dovolilo trideset dnij časa, da vlože pismene ugovore. Državno sodišče je sodnika pri kasacijskem sodišču, Števa Petkoviča, poklicalo za preiskovalnega sodnika.
Pariz, 5. septembra. Predsednik Carnot, ki je popolnoma zdrav, je predsedoval mini-sterskemu svetu v Fontainebleau-u, ki je sklenil, se takoj lotiti pretresovanja budgeta za leto 1895. Predsednik je podpisel tri de-
krete, s katerimi se admiral Boieoudy ime-j nuje poveljnikom brodovja v zapadnem Sredozemskem morju, admiral Ligaille poveljnikom rezervnega brodovja v zapadnem Sredozemskem morju, in admiral Brovn poveljnikom severnemu brodovju.
Metz, G. septembra. Pri slavnostnem banketu civilnih oblastev se je cesar v na-pitnici zahvalil za prijazen vsprejem. V ova-jacijah, katere je priredilo prebivalstvo iz Metza in dežele, on vidi potrdilo, da se Lo-taringija dobro čuti pri nemškem cesarstvu, da so Lotarinžani si pridobili zmisel za velikost in veljavo nemške države. Zjedinjena Nemčija Alzačanom jamči mir. Lotaringija je nemška in hoče nemška ostati. On torej pije na zdravje zveste nemške Lotaringije.
Carigrad, 5. septembra. V Scutariju pri Carigradu je v blaznici 22 ljudij zbolelo za kolero. Tamošnji zdravniki trdijo, da je evropska kolera, tukaj se pa misli, da je prava azijska kolera. V tukajšnji francoski bolnici je jeden sumen slučaj smrti.
London, 5. septembra. Pisma iz Kitaja in Japana dokazujejo, da je Anglija zgubila mnogo veljave na vzhodu. V Sijam namero-vana angleška podjetja so se opustila, ker ni varnosti v deželi. Kitajci se pripravljajo da varujejo svoje koristi na levem bregu reke Menkong. Poveljnik francoskih čet v Charrtaboenu je zahteval podkrepljenja, ker je njegova pozicija bila preslaba.
London, 5. septembra. Queenslandski guverner sir H. W. Normann je imenovan indijskim podkraljem.
London, 5. septembra. V okraju Alfre-ton su štrajkujoči delavci opustošili rudarsko poslopje. Policija ne more ničesar storiti. Poklicali so vojake.
Umrli so:
4.	septembra. Marija Dular, usmiljena sestra, 24 let, Kravja dolira 11, jetika.
5.	septembra. Jakob Hribernik, krojač, 33 let, Ulice na Grad 12, plučni edem.
Tujci.
4. septembra.
Pri JHaliču: Kneginja Schtinburg s Snežnika. — Mi-serky iz Bleda. — Grof Kolovvrat; grof Ballestrem, tajni ko-
mornik; pl. Hofmunsthal s sinom ; Lušan, Neuwirth s hčerjo. Kraške, zasebniki; Ohser, trgovec; Schulz, Tritsch, DintI, po-tovalci, z Dunaja. — Stiene, Perz, Krainer iz Gradca. — Kučar, Marcochia s soprogo, Kokyni s sestro, Scbiitz, Mari-novie iz Trsta. — Goldstein iz Temešvara. — Terpotic, ravnatelj, in Zupančič iz Trbovelj. — Robert in Marija Me-szertky iz Maribora. — Viletic; potovalee, iz Kočevja. — Traut iz Tridenta. — pl. Markoviso, korvetni kapitan, iz Pulja. — Reva, duhovnik, iz Rima. — Sinonioh in Notar z Reke. — Flesche, učiteljica, iz Ribnice. — Hauff, poštni nadoskrbnik, iz Toplic.
Pri Slona :. J}?ron Schwarz; pl. Miiller c. in kr. fcm.; Lovrenberg, trgovec, z Dunaja. — Fiissel, in Oehs, trgovec, iz Prage. — Buflelio z rodbino; pl. Dedmassai; Muse, višji ravnatelj; Sedlag; Seitner z rodbino, in Bernheira iz Trsta. — Hawas iz Vel. Kaniže. — Gnadl, podpolkovnik, iz Gradea. — Spitz iz Pečuha. — Košar iz Dobrave. — Gradišnik iz Hrastnika. — Košmolj iz Železnikov. — Debeljak, župnik, iz Preddvora. — Homan iz Dun. Novega Mesta. — Škerjanc, župnik, iz Vrem. — Jerše, župnik, iz Dobovca. —. Weiser iz Zagreba.
—	Seliginan iz Plzna. — Dušek iz Bora.
Pri avstrijskem caru: Lorenz, restavrater, z Dunaja. — Kramarček z rodbino iz Tržiča. — Birsa iz Gorice.
—	Barič iz Prerova. — Ekselj, učitelj, iz Rajhenburga. — Prossen iz Viktrinja.
Pri bavarskem dvoru: Litscher z rodbino iz Trsta.
—	Rizzoli iz Ribnice. — Clarini iz Kamnika. — Konar iz Litije. — Kimovec z Dunaja.
Pri Juitusm kolodvoru: Fried iz Haag a. — Ura-nešič iz Karlovca. — Stock z Reke.
Vremensko sporočilo.
a rt O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	1 Mokrine 1 na 24 ur v | mm
opazovanja		zrakomera ▼ mra	toplomera po Celziju			
5	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	740 1 1 7 6 738 3 i 19-6 738 4 1 13 6		brezv. sl. vzh. sl. zap.	megla jasno jasno	000
Srednja temperatura 13 6 \ za 2-4' pod normalom
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operaoije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(los) 31 zobozdravnik
pri Hradeckega mostu I. nadstr.
Št. 15.888.
445 3—1
dne 23. maja 1873. 1. (štev. 121 drž. zak.)
V zmislu § 6 zakona z naznanja se, da bo razgrnen
prvotni imenik porotnikov za 1894. leto
od 5. do 12. septembra t. 1.
v magistratnem ekspeditu na ogled ter da ga v tem času vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugovor proti njegovi sestavi.
Porotniškega posla so po § 4. omenjene postave oproščeni:
1.	Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsegdar;
2.	udje deželnih zborov, državnega zbora delegacij za čas zborovanja;
3.	osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi;
4.	osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarnarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči utrpeti za sledeče leto;
5.	vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobju kot prednji ali nadomestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta. po pratiki.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 1. septembra 1893.
Dunajska borza.
Sni 6. septembra.
Papirna renta 5*, le* davka ....	97 gld. 35 kr.
Srebrna renta 5%, 16* davka ....	97	,	05 .
Zlata renta 4%, davka prosta.....119	„	25 „
4% avstrijska kronina renta, 200 kron . .	96	„	70 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	983	„	— „
Kreditne akcije, 160 gld................335	„	50 .
London, 10 funtov stri........126	»	10 „
^apoleondor (20 fr.)................9	»	97»/«.
Cesarski cekini....................5	» 96 »
Nemških mark 100.........61	» 72 >/,»
Dni 5. septembra.
Ogerska zlata renta 4*.......115	gld. 90
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	„	20
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	„	—
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	161	„	—
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....192	»	—
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4%	98	„	70
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4*/»*	101	»	10
Kreditne srečke, 100 gld.......195	»	2o
St. Genois srečke. 40 gld.......67	„	—
kr.
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	137	gld. — kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	.
Salmove srečke, 40 gld........66	,
Windischgraezove srečke, 20 gld.....—	.
Ljubljanske srečke.........23	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	150	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2875	„ — .
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 105	„ 25 „
Papirnih rubeljev 100 ............180	. 50 „
25 50
75 25
SK4T Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanišeza dobitku. Kulantna izvršitev narodll na borsl.
Menjarnična delniška družba
„!K 13 R C IT
UVolIzsile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
66
3SJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseli špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Bf* naloženih glavnic,