Listek.
769
toda Hovora ga osmeši vpričo vsega ljudstva, in pisar mora oditi ob splošnem roganji. — Opera se je precej pri prvi predstavi močno prikupila vsemu občinstvu, to pa zlasti zaradi svojih lepih, krepkih zborov, melodijoznih arij, čveterospevov in peterospevov, Sosebno živi sta prvo in tretje dejanje. Predstavljala se je opera sosebno prvič takd, da ji ni bilo očitati ničesar; vse je bilo gotovo in dobro naučeno kakor že davno nobena opera. Poleg zbora sta si pridobila živo pohvalo gospodičina Leščinska (Hanička) in gospod Vašiček (gospod Franc), v manjših nalogah pa gospa Gerbičeva (Hovora) in gospodje Nolli (Vojtehov prijatelj Vaclav), Pavšek (Vojteh), Perdan (maliuar Bartoš) in Rus (malinarski učenec Nacek). »Stari ženin« se bode izvestno še dolgo ohranil na re-pertoaru našega gledališča. — »Madame Mongodin« je pikantna francoska vesela igra pariške avtorske firme Blum & Tocbe". Nje dejanje se vrši v Alenconu, čegar prebivalci jako čislajo gospo Mongodinovo, ki si je baje nekoč z nožem ubranila svojo čast. Kdorkoli pride v nje hišo, vsakomur mora gospod Mongodin povedati dogodek z nožem. Naposled pa se dožene, da je bil ta dogodek do malega izmišljen, in sedaj je končno gospod Mongodin to, kar ni bil dolgih dvajset let: gospod svoje žene. Igra je resnično vesela igra, tako da gledalec rad pozabi vse neverjetnosti, katerih je v nji vse polno. Gospoda Mongodina je igral g. Borštnik, ki je razvijal uprav drastiško komiko, žal, da se mu je semtertja spotikalo ; naslovno partijo pa je predstavljala gospa Borštnikova. Naše mnenje je sicer to, da take naloge malo prijajo prvi igralki, veuder je gospa Borštnikova ugajala. Sicer nam je še imenovati gospodičino Nigrinovo (Klorinda de Monteplat) in gospoda Danila (slikar Fougerolles). — V obče je mesec listopad minil častno za naše gledališče, bodisi kar se tiče drame ali opere. Gledališče je bilo do malega dobro,  časih celo izvrstno obiskano.
Gledališko društvo. Nedavno se je v Ljubljani ustanovilo ,,Gledališko društvo", ki je imelo dne" 28. vinotoka svoj prvi obči zbor. Predsednik novemu društvu je notar g. Ivan Plantan, odborniki pa so gg. dr. A. Franko (predsednikov namestnik), A. Funtek (tajnik) in dr. V. Zitek (blagajnik). Namen ,,Gledališkega društva" je gmotno podpiranje slovenskega gledališča v Ljubljani. Društveniki so redni člani, ki plačujejo vsaj po jedno krono mesečnega doneska, in podporni člani, ki naklonijo društvu kakeršnokoli letno podporo. Doslej je zglasilo že dokaj ljubljanskih rodoljubov svoj pristop ; nadejati pa se je, da se število društvenikov še izdatno pomnoži, sosebno ker „Dramatično društvo" samo ne vzmore troškov, katere ima letos za vzdržavauje slovenskega, gledališča. Komur je do čimdaije lepšega razvoja dramatiške naše umetnosti, pristopi ,,Gledališkemu društvu"  bodisi kot  redni  ali  vsaj  kot   podporni  član!
Obči zbor »Glasbene Matice« je bil dne* 28. vinotoka po običnem redu. Iz poročila društvenega tajnika g. J. Paternostra posnemljemo, da je priredila ,,Glasbena Matica" leta 1892./93. šest koncertov. Kupila si je tudi hišo, kamor se preseli leta 1896,, ko poteče pogodba za najete šolske prostore v Knežjem dvorci. Društvo je imelo v minulem društvenem letu 5 častnih, 36 ustanovnih in 470 rednih članov ; društvena šola pa je štela 276 učencev in učenk. Podpor je prejela ,,Glasbena Matica" v letu 1892./93. od deželne vlade, deželnega zbora, mesta ljubljanskega in kranjske hranilnice skupaj 2100 gld, — Iz poročila blagajnika g. A. Petrovčiča je razvidno, da je imelo društvo od dne* I. kimovca 1892. leta do dne' 31. malega srpana 1893. leta 2672706 gld. dohodkov; blagajniški prebitek pa znaša 21261 gld. Vrednostnih popirjev ima društvo za 5442 gld. — V odbor so bili izvoljeni ti-le gospodje: Fr. Ravnikar (predsednik), Ivan Hrast, dr. M. Hudnik, Ivan Kruleč, Jožef Paternoster, Anton Petrovčič, dr. Lavrencij Požar, Anton Razinger, V, Rohrmann, Anton Svetek, Anton Stritof, Fr. Trdina, Ignacij Valentinčič  in   Ivan    Venca/z — vsi  v Ljubljani;   zunanji   odborniki   pa   so   gg.   Danila
46
770                                                                  Listek.
Fajgelj, Simon Gregorčič, Anton Starec, Matija Šušteršič in jfanko Žirovnik. — Po nasvetu g. dr. Hudnika je sklenil ,obči zbor, da so člani pevskega zbora že kot taki člaui »Glasbene Matice«, predsednik in tajnik pevskega zbora pa sta zajedno odbornika »Glas-beue Matice«. Tudi se je naročilo novemu odboru, naj se posvetuje o tem, ali ne bi kazalo nastaviti plačauega tajnika, zakaj pisarniški posli narastajo čimdalje bolj. Končno se izreče zalivala g. svetovalcu Vencajzu, da se je po njega trudu kupila društvena hiša, in   potem se zborovanje sklene.
Slovenska pravna terminologija. »Slov. Pravnik« poroča v svoji poslednji številki, da je tisek in založništvo slovenske pravne terminologije prevzela c. kr. dvorna in državna tiskarna na Duuaji. Urednik pravne terminologije, g dr. y. Babnik poslal je precej  dve tretjini gradiva na Dunaj,   in sedaj se to  važno delo že tiska.
Češki kvartet v Ljubljani. Bil je izreden užitek, katerega je slovenskemu občinstvu podala »Glasbena Matica«, pridobivši sloveči češki kvartet, gospode Hoffmana, Suka, Nedbala in Bergerja, za koncert v Ljubljani. Cetvorica teh umetnikov si je bržkone že prej, nego je sploh stopila v javnost, načrtala jasen določen program svoje delavnosti. Smetana, veliki neznani mojster, naj bi bil za steber, okolo katerega bi se vrstili drugi, sosebno slovanski umetniki; da prihaja pre"cej za njim Dvofžk, genijalni simfonik, to se umeje samo po sebi; prav tako pa se ve-, da niso smeli biti izključeni klasiki. Zvesti temu programu, izvajali so kvartetisti v ljubljanskem koncertu dva obsežna proizvoda imenovanih skladateljev. Smetana je uglasbil v svojih simfoniških glasbotvorih za veliki orkester to, kar dviga srca češkega naroda: sijajue dobe njega zgodovine, in »Vvšehrad«, »Tabor«, Blanik, Sarka«, to so one veličastne skladbe iz češke minulosti, izvedene z orjaškimi pomočki modernega orkestra. Smetana si je izvolil tako rekoč intimno obliko kvarteta na godala, da poda prijateljem svojim pesniško parafrazo življenskih svojih dogodkov. Njemu, iskrenemu zagovorniku Wagnerja in Liszta, bila je nekakšna potreba, pisati glasbo na poetiški podlagi, celo ondu, kjer tega pred njim ni storil nihče: celo v komorni glasbi. Ali se mu je ta način posrečil, to so pokazali uspehi skladbe »Z mčho života«. Stara šolniška estetika, trdovratno se držeča mrtvih črk, učakala je zopet korenit poraz. — Program, torej poetiška podlaga kvartetu, katera zajedno ustanavlja njega obliko, znan je tako, da ga ni treba ponavljati. Kar se tiče izvajanja, lahko rečemo, da se odveza slčharni oceni. Meni vsaj se zdi, da je to vedno notranji dokaz popolnosti, če poslušalca nič ne zavaja, da bi glasbenemu uživanju dodajal refleksije o tem, kakšna je izvajanju tehniška stran. Kvartet, kjer igrajo štirje instrumenti tako kakor jeden instrument, kjer kar nič ne mislimo: Sedaj igra cello, sedaj vijola, sedaj druga vijolina — takšen kvartet igra resnično umetniško! In samo kvartetu štirih umetnikov, ki so tako rekoč jedne muzikališke duše, možno je uvesti v glasbeni svet takšno delo, velikansko v vsakem oziru. — Dvofdkov kvartet v Es-duru nudi čisto, absolutno glasbo, ne da bi se naslanjal na poezijo. Dvofakom delom ni bilo treba šele pripravljati tal; pokazati je bilo treba samo to, kakšno je takovo delo, če se reproducira z največjo pieteto. Učenci Dvofaka samega, poznajo kvartetisti najbolje želje svojega mojstra, in kar naj-iskreneje so proučevali njega dela. Ušla jim ni najmanjša podrobnost; preskrbno so vedeli doseči najpopolnejšo harmonijo celote, ono euritmijo, ono skladje, ki je princip absolutni glasbi. Iz kratka: kvartet je jeden najboljših kvartetov, kar jih je kje — treba bi bilo samo kosanja med kvartetisti, da bi se odločilo, če ni najboljši. — V srednji točki, Sveudsnovi romanci in zlasti v virtuvoznati polonezi Laubovi, nudila se je prvemu goslarju, gospodu Hoffmannu, prilika, da se je izkazal kot solista. Kdor Smetanov kvartet tako igra kakor on, mora sploh že biti virtuvoz. Zal, da sta bili obe skladbi, sosebno poloneza,  v soseščini   takih   dveh   orjaških   del,   kakeršni   sta   Smetanovo   in   Dvordkovo,