poskrbel za avtorje vodnikov vseh Vzhod­
nih Alpah. To je zaslugo a obenem tudi 
dolžnost planinskih organizacij. Za 
avtorje pa je težko, kajti napisati dober 
vodnik ni lahko. »Zrcalo« vodniške strani 
terja svoj čas, premislek, doslednost, si­
stematičnost in sistem. Vodnik, ki ni pisan 
tako, ne dosega svojega namena. 
Rotherjevi vodniki, naj se prodajajo 
dobro ali ne, so gotovo med drugim 
tudi dosežek polstoletne prakse v izda­
janju gorskih vodnikov. Ali ie morda zna­
menja časa, če je Rother za »Venediger­
gruppe« deset let (od l. 1955-1965) iskal 
avtorja, ki bi bil vodniku za to skupino 
kos? Gotovo je nekaj na tem. Verjetno 
bo za avtorje v bodoče še težje, saj bo 
zmeraj manj ljudi, ki bodo v gore siste­
matično hodili, tako kot v nekdanjih ča­
sih. Sodobne prometne razmere v gorah, 
ceste, avtopromet, žičnice, helikopterji in 
letala omogočajo nov način pristopa, 
predvsem pa hitrejše seznanjanje s tem 
ali onim področjem. Verjetno tudi način 
življenja terja nov stil v vodniški litera­
turi, nov sistem, novo ureditev strani, do 
bi zamikalo modernega popotnika in go 
na sodoben način po sodobnih potrebah 
in nazorih informirala o gorski pokra­
jini, po kateri ne hodi, ampak jo pre­
skokuie, preletava, predrvi. 
Morda bi taka vodniška literaturo izpol­
nilo svoj namen, če bi hkrati spreobra­
čala psihologijo modernega človeka v 
tem smislu, da odčaranje sveta z naglico 
prometa nosi s seboj veliko razočaranje 
in slabost. »Reisen nicht rosen!« je bilo 
geslo ob proslavah Rousseaujeve 250 let­
nice pred leti. šlo je mimo nas. Popreč­
na naglico modernih nomadov pa je iz 
leto v leto večja. Kdo in kako noj jim 
servira zanje užitno vodniško literaturo, 
T. O. 
NA!:E JAME, glas ilo Druš tva z:a razisko­
vanje jam Slovenije, 11 { 1969), str. 1-116, 
Ljubljana, 1970. 
Pričujoči zvezek slovenske jamarske re­
vije je domala v celoti izpolnil material 
3. zborovanja slovenskih Iomarjev, ki je 
bilo 14.-15. junija 1969 v Ribnici. Po krat­
kem uvodu in opisu poteka zborovanja, 
ki so go vzgledno pripravili kočevski in 
ribniški \'amarji, sfede razprave, ki so jih 
prispeva i strokovnjaki, ki se poklicno ali 
amatersko ukvarjajo z raziskovanjem 
krasa na Slovenskem. Razpravi M. šifrerja 
- Nekateri geomorfološki problemi Do­
lenjskega krosa, slede prispevki D. No­
vaka, Hidrogeološke značilnosti osrednje 
Dolenjske, Fr. Lebna, Arheološka po­
dobo dolenjskih jam, Fr. Škrabca Dva­
najst let raziskovalnega dela Jamarskega 
kluba Ribnica, in A. Kranjca, Speleološka 
odkritja na Kočevskem polju, kjer opisu­
je le del odtočne strani kočevskega po-
ljo. S. Klepec je prispeval Rezultate ja­
marskih raziskav v Beli Krajini, kjer ob­
sega klubski kataster že 161 jam in 45 
drugih kraških objektov. 
Zanimiv je prispevek Fr. Šušteršiča o 
Novih raziskavah v Zankani jami pri 
Rašporju, kjer poroča o raziskovanju. 
361 m globokega brezna v Čičariji. Brez­
no so raziskovali ljubljanski jamarji leta 
1968 in 1969. 
V drugem delu se zvrste manjši prispevki, 
od katerih je omeniti razglabljanje P. 
Habiča, ali je Lippertova jama Najdeno, 
in Fr. Habeta opis jamskega mleka iz 
Brezna za hramom v Hrušici. Pomembna 
sta tudi dva petrogrofsko prispevka R. 
Gospodariča in E. Grobelškove. O bio­
speleoloških novostih v jamski favni 
Bosenske krajine je poročal B. Sket. 
Za članki in razpravami slede Poročilo 
o jamarski dejavnosti doma in na tujem. 
V oddelku In mernoriom se spominja re­
vijo v lanskem letu preminulih U. Tršana, 
Antona Suwe in l. Mramorja. Slede knjiž­
na poročila o domači in tuji strokovni 
ali poljudni literaturi. 
Pričujoči zvezek so prizadevni uredniki 
uredili tehnično dobro. Skice in fotogra­
fije so kljub razmeroma slabemu papirju 
dobre in ostre. Pogrešamo le doslednosti 
pri povzetkih v tujih jezikih, ki pri neka­
terih prispevkih manjkajo, kajti sinopsisi 
za tujejezičnega bralca ne zadostujejo. 
D. N. 
MILIJONSKA NAGRADA 
ZA N AJBOUšO PLANINSKO KNJIGO 
Ob svoji 700-letnici je DAV sklenil, da 
bo vsake dve leti dol 5000 DM za naj­
boljšo planinsko publikacijo in 1000 DM 
kot vzpodbudno nagrado za najboljši 
spis nastopajočega avtorja. Teme: Pla­
ninsko-alp inistično doživetje, potopis, 
smučanje, zgodovina, naravoslovje; ro­
man, znanost, strokovnost, vodniška lite­
ratura. DAV še ni konstituiral žirije, že 
zdaj pa se priporoča za nasvete in 
predloge. Vsekakor priča ta poteza DAV, 
koko visoko ceni pomen planinskih publi­
kacij. 
T. O. 
!:TUDIJA O NAšlH PLANINAH 
V NEM!:KI REVIJI 
Peti zvezek revije Miinchner Studien zur 
Soziol- und Wirtschoftsgeographie je po­
svečen slovenskim planinam in njihovemu 
gospodarstvu - planšarstvu. V tem zvezku 
namreč dr. Metod Vojvoda objavlja iz­
sledke svojega študijskega dela, v kate­
rem je skušal kolikor toliko vsestransko 
zajeti današnjo problematiko, ki tore to 
tradicionalno, na alpski in na del pred­
alpskeaa sveta navezano panogo našega 
kmetijstva. 
560