VSEB!NA O O N t Rasto Božič Je tudi Rast orožje? ) T E R A T U David Bedrač Mnogoprstje v trgovini Ravnovesja v trgovini Pesnik v trgovini Skoraj največje nakupovalno središče Trgovke Denarnica S šestilom si se obkrožil Zamašena cev denarja Zaljubljenci okrog trgovine Andrej Gregorčič Precejanje snovi Pridelki 1. Katarina Pianine III. IV. V. VI. Jelša brni Brenčeča čebela Anica Zidar »Bežite, tecite, cigani gredo...« Vedrana Rudan Prevod: Bariča Smole Mati teje vendar rodila, prav ti je u L T U R Marija PrašinKoibezen Tradicionalna arhitekturna tipologija v Beli krajini - območje občine Črnomelj Jakob Poienšek Občinske volitve v Novem mestu med obema vojnana Janez Kramarič Odstiranje zabrisanega spomina MiičekKomeij Zahvala za priznanje častnega meščanstva A Š G O S Rasto Božič Ne samo knjiga, tudi gledališče je orožje - Pogovor z Matjažem Bergerjem DRUŽBENAVPRAŠANJA Etvira Medved Odnosi zjavnostmi 65 Joža Mik!ič »Odlika je delati tisto, karje dostojno, ne pa le tisto, kar je dovoljeno« 67 ODMEVttNODZtVt Iztok Hotko Dlud 16+ 73 Matjaž Brulc Ko rože okamnijo 75 Dušan Muc Dirin, dirin, duka 76 Franc Križnar Evropski festival baročne sakralne glasbe Slovenije 78 Tadej Fink V Beli krajini razvijajo mladinsko ustvarjalnost 80 Binca Simonič Življenje pa teče dalje 82 Rasto Božič Poklon kulturni dediščini in prednikom 83 Krkina spominska knjiga 85 Slavica Šavli Knjiga šumov 86 RAZPRAVEtNŠTUDtJE Boris Goleč Trga Višnja Gora in Žužemberk sta potrjeno zgodnejšega nastanka 89 Fotografija na naslovnici: Neskončnost je večnost, 2008 )>Knjiga jc orožje, vzemi jo v roke,« je po Bcrtottu Brechtu oh stav-nostnem odprtju majskega, 33. dotenjskega ktijižncga sejma v Cateriji Krka v Novem mestu povze! stavnostni govornik, ravnatetj novomeškega Anton Podbcvšck Teatra in osrednji gost tokratne pomtadno-potetne Rasti Matjaž Berger. Knjiga je dokument civitizacije, potje srečevanja avtorja in bratca, je srečanje, ki petje do drugih in drugačnih srečevanj, je nadatjevat Berger. Da sta knjiga in kuttura orožje, kar se jc izkazato med stovenskim narodnoosvobodilnim bojem, pa je poudarit tudi eden izmed gostov tetoštijega sejma, častni Novomeščan in pričcvatec druge svetovne vojne, Bogdan Osotnik, ki je ob sejmu in nekaj cini kasneje v atriju novomeške Knjigarne Coga predstavit sveži dopotnjeni ponatis tastnih spominov .Z cw.s'. t)a bi bita tahko tudi revija Rast orožje, pa smo skozi odmev knjižnega sejma stišati tia njeni predstavitvi oziroma na pogovornem večeru, ki ga je o reviji, njenem pomenu, poskmstvu in prihodnosti z njenim uredništvom v ktubu L.okatPatriot 26. maja priredito Društvo Novo mesto. Na njem smo se vsi prisotni strinjati, da jc za revijo dobro ttakovana pot, da bi takšna ostata, pa potrebuje pozornost občinskih oblastnikov in vseh pri njenem izdajanju sodetujočih dotenjskih ter hetokranjskih občin, kar je še botj pomembno, pa je, da potrebuje tudi mtajše bratce in pozornost šot, učitetjev, knjižničarjev in tako naprej. V prvih tetih njenega izhajanja so imeti Rast naročeno skoraj v vseh šolah, osnovnih iti srednjih, opisanega območja, v času stovenskega družbenega prehoda pa so se ji marsikje kot nepotrebnemu strošku odpovedati med prvimi varčevatnimi ukrepi. Ker revija Rast najbotj te-metjito, kot edini tovrstni območni tiskani podvig, predstavtja dotenj-sko in betokranjsko kutturno snovanje, so tako rekoč vptiv območne kutture udariti pri koreninah. Mogoče je sedaj pritožnost, da na tem mestu opozorimo, da jc tudi za šote in druge območne ustanove ter seveda posameznike Rast pritožnost, in če posptošimo, kar smo stišati na knjižnem sejmu, tudi orožje za kutturni in s tem vsesptošni družbeni napredek. Torej šotniki, kutturniki, gospodarstveniki, potifiki in vsi nenašteti, ki vam je mar za kuhurni ttgted in razvoj Dotcnjske ter Bete krajine, vzemite jo v roke! Berite jo, pišite vanjo, komentiranje in raz-pravtjajte. Naj Rast postane orožje vaše rasti in prepoznavnosti! Pa pogtejmo, s čim se bomo boriti v tetošnji tretji števitki. Med poeti se David Bedrač predstavtja s Andrej Gregorčič s in Katarina Planinc z /bzvTeivi Za prozni det revije je Anica Zidar prispevata kratko zgodbo ter/te, i