Naredba štev. 7817. O »l«-u boni jiovoril! Saj imamo dru-eira. zaenkrat bolj nujnetra dela dovol.j, kot na da se tepenio za črkc. ampak vprašan.ie ie i>ostalo zadn i čas nekako aktualnoj za nas. ki smo dobili znano naredbo. še orav oosebno. No. iezikovna stran 111 aktualna. to sc pravi, jc aktualna, amoak že več kot loo lct: odkar ie iiamreč Kopitar sestavil prVo slovensko znanstveno s«ovnico. so si vsi naši iezikoslovci belili jjlave z no. na e še do danes niso dokončno odločili. Mi ie mislim. tudi ne bomo. zato nai tukai slovnico kratko preidemo Kouar na stvar nosebno zanirna, Jiai vzamc Brezniko\re slovnice 2. izdajo '" bo na straneh 29—33 naše! vcs historični razvoi iiašetra nesrečnosia »l«-a. ln na — na str. 30.. vrsta 13 od spoda'. črta'te stavck. kier ravno ^ovori 0 izsovariavi trdeira »l«-a. od besed ... ali ioa . •.« do... kot sred-nji »!•«, ker se ie Brezirk nozneje na poziv višicra šolske,«ra sveta. uai stvar konečno odloči. izrekel samo za * V stavnem stroju, žal, za te glasnike ni potrebnih znamenj, »u«. Ravnotako so se izrekli za dvoustniški »11« tudi vsi profesorji slavisti na 1'ublianski univerzi. Po-tem trcba nooraviti pojjrešno mii.11 ie, v katerejra zavaja naredba, da se namreč mora iztrovarjati n. pr. nosiu. voziu. Tako se n:k;er ne sovori in se tudi nikdar ni ijovorilo. To _e le postulirana književna izreka zaradi sisterna pfeanih oblik. Istočasno namreč, ko ie konečni in nredso.trlaisniški »1« začd prehaiati v »u«, o nastopil v Slovencih tudi drug pojav. namreč akzv. moderna vokalna redukcija (Od XVI. stol.). Ta moderna vokalna rediikcija c vse neiia^lašeiie voka>'.e. predvsem i. u in e (jat) rcducirala najpre.i v nek ix)klasnik. sličen onemu v pes = p s, ki je pa i>otem ako je to dopuščala konfijjuracija zlou-a. i>ODolnoma onemo!; tako ie n pr. sjrešnik dalo današnje dialektično ,urr š k, kver ]e 11 i'>ostal nositeli zlosra nam.sto onemele.ua i-ja. Kakor hitro ie torej j nrešcl v u, je tudi spredai stoieči vokal '• u. e prešel. oz^roma se asimiral sledečemu u-ju ter dal tisti polslasnik . Torej se je .srovorilo nos u voz u. kar pa se ie dalje asiiniliralo v u. Na kratko: nosil, nosiu. nos u. nosu. Še tretja. nekoč trlavna. zdai skoro neopažena stran ie ki se ie na} mimogrede dotaknem. Vprašanje 0 blaffojrlasnosti ali neblajfosrlasnosti. Nai citiram iz dr. K. Štreklja »Opomb k Levčevem slovenskein nravopisu in neira kritikah« ert sam odstavek: »... I)a bi bil ,u"las u (w, v) na koncu besed in pred sainoi.lasniki neblatjojilasen. to ie satno vmišljen razlos. Znano ..e, da se tam. kjer se 1 izreka kot u. glasi tako na enakem mestu tndi v. Ce ie torej delavcu braw (brav). dela\v (delav). mo\včim (movčhn), vo\vk (vovk) itd. res no blajio^laiseno. mu mora biti isti slas na enakem mestu neblatroslasen tudi v besedali kakor: kravv (kra\- množ. rod-), držaw (držav g. p!.), _iosp6dow (jjospodov), duhownik (duhovnik), ja\venost (avnost) itd. Kormur se ta zadn;'a izreka ne zdi bla^o^la&na, tisti mora če loiiično niisli. tudi 0 prvi trditi. da ni neblatto.irlasna. Zakaj neki bi bil isti trlas v enaki z\'czi sedaj »blaiiOiilasen« sedaj »neblay.ovrlasen«? Ako predlajfajo elavci v prvem oziru izreko čis-tcga 1 zavolio blatroglasiinsti. tcria od 11'ili doslednost da bi se zavol o »blatrosdavsnost'« moralo tudi tukai u'ovoriti (in nisati) kra-1, držal, ^ootodol. dnholnik jalnost itd Komur je prvo nist-kalno in rovtarsko, temu mora biti rust;kalno in rovtarsko tndi zadn c. sai je irlas obakat. ne irlede na etimolosičen izvir, v narodnem .sjovoru vendar 'sti! Dal.ie če e neblago«;laseii naš bra\v. dela\v. vowk itd.. zakai ni istim elavccm neblairotrlasen lirvaški ali srbski brao. deiao, vuk? Zakai niso Srbi ali Hrvati imeli toliko so'-i v tflavi da so zavoljo prelepe blajroirlasn-osti za\rrtrli svoio. u in ga snremenili v blasiosjrlasn: 1 ol? So-li 11 jihova ušesa tako kosmata. da ue morejo občutitit take blairoulasnosti. ko ve.idar vsi šte ejo njili iezik za najblac:oy:lasne;'ši v S"!ovanskih jezikih?-.. Zakai ni Malonisoin neblairoirlaseii n'ih v. zakaj ne Vel:konisoiii in Poliakom niih 1 ki je vendar našemii 11 (w, v) tako blizu. da .ca miu«o mili.oiiov izgovaria naravnost tako kakor mi? Zagovorniki elania naj tem S'ovanom dade svet: »Zavolio blasroprlasnosti opnstite vendar svoi w, v. 1!« Ti Slovaiii iim ooreko: »AH se Vam v glavi meša da nas učlte izeovariati slovanščino. kakor ;o izgovar a — tujec? — Ce bi torei drusji Slovani ne dopustili da se dela 7. n.ili jezikom tako. kakor neka sicer koristna žival z niehoin. zakai nai bi naenkrat tni morali to doiDiistiti zavoljo — domišlieiie bla.u'osflasnosti?« • (Dalie prili.) * 1 s cirkumfleksom.