7. številka
Delavec izhaja vsah drug potek z datumom naslednje; dne. — Naročnina za celo Jeto D 10-—, za pol let;i D 5--, za četrt leta D 2 50 Posamezna številka 25 p naročnina v inozemstvo sorazmerno več. PoSiljatve naurodništvo ir;
upravništvo Upbljana. Šelenburgova ulica 5tev 6. [I. nailstr. Telefon 5t. 225.
Pawla5i»3	w	steEav? SSSS.
V Ljubljani, dne 25. marca 1922.
IX. leto.
Rokopisi se ne vračajo. —« Inserati sc zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 25 para, pri trikratni {»o 23 para, pri šestkratni po 21 p, pri celoletnih objavah po 20 p za vsakokrat. — Za razna izjnveitd. stane mm vrstico 25 para. Reklam, so pošta nine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo'
Pozdrav delegatom in gostom strokov, kongresa za Slovenijo
v LjubPani.
V težkih, resnih časih se zbira zastopstvo našega proletariata na drugi strokovni kongres po preobratu.
V hudih bojili pr -ti kapitalizmu, bur-žoaziji in delavskimi lasprotniki sploh, so stale naše organiz cije.
Ta strokovni .vo ^res pa je mejnik v našem strokovnem g.' .tnju.
Naše mlade, a vendar močne strokovne organizaciji: so v tej dobi nasprotij in sovraštva opra ile mnogo socialnega dela. Vsi se zavedamo tega. Zato bomo na kongresu resno in stvarno razmotri-vali glede našega razredno socialnega in kulturnega dela ter glede preosnove in utrditve notranjosti naših organizacij, kakor tudi glede odnošajev do drugih bratskih organizacij v državi. Postaviti si hočemo temelj na trdna tla, da bo naša stavba močna ter da bo kljubovala vsem viharjem in napadom, pa naj pridejo od ka-lerekoli strani.
V težkem času kapitalističnega izkoriščanja se snide zastopstvo našega delavstva, ki se ga udeleže tudi zastopniki bratskih organizacij, ki vse iskreno pozdravljamo v svoii sredi, ker vemo. da s podanimi rokami premagamo vse krivice.
Sprejemamo vas z bratsko ljubeznijo, ker se hočemo bojevati z vami za osvoboditev proletariata, za čemer stremite vi in mi.
V tem smislu vam prinašamo, delegati in vara bratski gostje, najiskrenejše pozdrave.
StroVovni konares se bo vršil dne 25. in 26. marca 1922. v Ljubljani v hotelu »Tivoli«.
Začetek ob 9. uri dopoldn-
Dnevni red:
1. Otvoritev kongresa.
2. Verifikacija mandatov.
3. Tajniško in blagajniško poročilo.
4. Poročilo kontrole.
5. Ekonomski položaj delavstva in naša industrija.	j
6. Tarifna politika.	1
7. Organizacija in zedinjenje strok, organizacij v Jugoslaviji.
8. Prispevki Strokovni komisiji in organizacijam.
9. Poslovnik Strokovne komisije in stavkovni pravilnik.
10. Socialna zakonodaja.
11. Delavski dom.
12. Volitev Strokovne komisije. Raznoterosti.
Strokovno tajništvo 1
J. P.:
Za strokovni kono-res.
Dve in pol leti je minulo odkar se je vršil zadnji kongres, ki je sprejel jako lepa načela, katerih pa se marsikateri ni držal. V prvi vrsti moram pripomniti, da se ravno pri višji instanci niso vedno držali sklepi, kako naj jih pa potem izvršuje članstvo. Kolikokrat smo zahtevali govorniško šolo. strokovno šolo itd., a vse to se ni izpolnilo. Vedno smo naleteli na od-•por. In zakaj? Zato, ker je bil pokret preveč odvisen cd posameznikov, ki so to preprečili. Ko bi bilo dotičnim le malo za povzdigo proletariata, potem bi se gotovo ne igrali tako, kakor so se. Uverjen sem tudi, da ne bi prišlo do razkola, če bi bili gotovi ljudje bolj na mestu. Prevladovalo je preveč osebno koristolovstvo. Ker pa smo videli to ravnanje, ki se je izvrševalo na škodo proletariata, povemo odkrito vsem kakršnimkoli koristolovcem, da bomo preuredili strokovni pokret tako, da bo v korist proletariata. Zatorej je naša dolžnost, da razmotrivamo, kako si bomo začrtali pot po kateri bomo hodili. Kapital si je zbral pravo pot in ta pot je: kapitalisti ne poznajo razločka med vero, njih ne razkraja versko prepričanje, pa tudi narodnost ne. Vsi so v »Zvezi indu-strijcev«, Slovenci, Nemci, Hrvati, Čehi itd. — vsi so enako zastopani. Zakaj bi pa delavstvo ne šlo po tej poti? Tudi proletariat si mora ustvariti enotno fronto proti kapitalu. Delo na tem polju je dolžnost vseh, katerim je še količkaj za proletariat.
Lepo so nam peli nekateri ob preobratu, ko so bili revolucionarni in so potem kar čez noč zlezli pod klop. Vedno se nam je očitalo, da članstvo ni disciplinirano. Zakaj pa ni? Disciplina mora priti od zgoraj. Ko bi bilo v prvi vrsti disciplinirano vodstvo, bi bilo tudi članstvo. Če spi generalni štab, spi tudi armada. Napredek zadnjih dveh let sc najbolje kaže v tem, da nimamo v Ljubljani še delavskega doma, ne čitalnic, ne knjižnic, ne primernih prostorov, kjer bi se članstvo shajalo itd. Po prevratu nam je dala bur-žoazija na razpolago deželne dvorce za kongrese, danes pa niti shoda ne moremo več prirediti kadar bi ga hoteli, ker ne dobimo prostora na razpolago. Ali je io napredek? Vprašajmo se, v čem pa smo napredovali! Jako težek, težek je odgovor.
Po prevratu je bila edinost med našim proletariatom in med intelektualci. Danes pa vidimo le razkosanost med delavstvom in med intelektualci. Bijejo sc hudi boji, kdo bo delavstvo nadvladal. Mi pa stojimo na stališču, da delavstvo ne rabi nadvlade, temveč resnega dela.
Naše strokovne organizacije ne smejo biti od nikogar odvisne, same morajo
delati na to, da si svoj položaj izboljšajo, da proletariatu res pomagajo v gmotnem in socialnem oziru.
Zato je naša glavna miloga, da na tem kongresu natančno presmotrimo položaj v katerem se nahajamo in da si bodočo taktiko priredimo tako, da bo v korist proletariata in da zatremo vsako osebno koristolovstvo. — V slogi in delu j je moč.
| E. SVETEK:
Nase bodoče delo.
(Pred kongresom.)
Strokovna komisija ali »Glavni delavski savez« kakor jo bomo v bodoče imenovali je ustvarjena za to, da tvori vez med posameznimi organizacijami, da jim daje moralne opore, ter da jih duševno vodi k cilju, ki si ga je delavstvo zapisalo na svoje rdeče zastave.
Teh nalog se naša Strokovna komisija ni preveč zavedala, mnogokrat so bile organizacije zlasti pri socialno političnih vprašanjih prepuščene sebi in svoji usodi, kakor žoga na valovih.
Delal bi krivico posameznikom, čg bi jih dolžil lenarenja, zlasti tajništvo je bilo premnogokrat še preveč vpreženo.
Glavna krivda je bila v tem, da jc tajništvo rešavalo posle, katere bi mora-. Ie rešiti posamezne organizacije v lastnem delokrogu, tajništvo komisije bi pa mora-
lo	posvetiti delo večjepoteznim vprašanjem.
Po domače bi najboljše označil, če rečem, da se je delo vse preveč zgubljevalo v malenkosti.
Krivde za to moramo iskati v premajhni delitvi dela in pomanjkanju orga-nizatoričnih sposobnosti in to ne samo pri komisiji temveč tudi pri posameznih organizacijah, ki so tajništvo izrabljale za stvari, katere bi pri dobri volji prav lahko same rešile.
Navajal ne bom posameznih slučajev, ker bomo imeli priliko to na kongresu, povedati hočem le to, kako naj po mojem mnenju v bodoče delamo, da se napakam, ki smo jih storili, v bodoče izognemo.
Nova komisija bo morala pred vsem gledati na to, da bodo posamezne organizacije v lastnem delokrogu dvignile duševno obzorje svojih članov daleč preko današnjih kramarsko sebičnih nazorov.
Solidarnost, ta temelj vsemu, kar nas druži, ne sme biti le lepo doneča navdu-ševalna fraza, temveč mora postati meso in kri.
Če itočetno, da se bo članstvo te besede pravilno zavedalo, moramo skrbeti, da bomo z izobraževalnim delom pre-prcgli vso Slovenijo do zadnje koče in ne bomo smeli žita, mesto da ga posejemo, hraniti v shrambah '
Ljudje s star o verskimi nazori pravijo. da izobrazba stane mnogo denarja, zahteva prevelikega aparata, mi pa moramo denar hraniti za »bolj« potrebne stvari.
če vprašaš takega -filozofa« kaj je od izobrazbe bolj potrebno, ti seveda ne bo vedel odgovoriti, ker kdor ne zna ceniti izobrazbe tudi ne ve načrta po katerem se bo delavno ljudstvo otreslo svojih pijavk.
Zskai je mogoče, da i.% kapitalistov i/žema 99% delavnega ljudstva? Zato* ker se ljudstvo ne združi k enotnemu nastopu proti kapitalistom, katere bi bilo najlažje premagati.
Kapitalist vedno in vedno znova iz-najde kake nakane s katerimi uspava ljudi, ali pa izrabi njihovo nezavednost, da jih naščuva ene proti drugim.
To igro bomo preprečili le s tem, če bomo ljudstvo vodili k spoznanju resnice j n bo takoj zmagovalo čim se zave svoje moa.
Za ta cilj pa ni škoda nobenih žrtev, da se mu čim prej približamo.
V	splošnem je treba tudi povedati, da organizacija, ki bo dobro izobrazila svoje čiane. bo vsled* tega pridobivala vedno več novih in če bo dobila članov, bo dobila tudi prispevkov — sredstev.
Tudi gojitev prostovoljne železne discipline je važna naloga na kar bo morala komisija polagati veliko važnosti.
Že navaden pevski zbor mora poznati vsaj toiiko discipline, da začno in nehajo vsi na enkrat, sicer je takoj harmonija, ki daje pesmi svoj čar, zgubljena, in mesto lepe pesmi slišimo popevko gostilniških kričačev.
Strokovne organizacije, ki imajo na-k>go mnogokrat z več tisoč ljudmi nastopiti enotno za to ali ono stvar, igro takoj izgube, če vidi nasprotnik, da vleče vsak na svojo stran.
Za vzgojitev discipline je pa treba večletnega dela, če hočemo, da bo vsak na jasnem, da je potrebno in da mu bo prešlo to spoznanje v kri in možgane.
Pri sklepanju raznih sklepov se moramo vedno vprašati, če so izvedljivi, ko smo pa enkrat nekaj skleniU, pa ne smemo niti za las odnehati, če nočemo, da dobe člani mnenje, da jc vse skupaj le igra za »špas«.
Tudi v tem oziru bo treba temeljite Spremembe.
Pot strokovnih organizacij vodi k socializaciji industrije.
Brez izobrazbe, solidarnosti in discipline se temu idealu ne bomo nikdar približali, zato greši vsakdo, ki vseh teh lastnosti ne pospešuje nad proletariatom in nad njegovo rešitvijo.
Siccr jih je v naših vrstah prav ma-
lo,	ki bi vsega tega ne priznavali, a žali-bog jih jc tudi zelo malo, ki bi hoteli to ne samo priznavati, temveč tudi praktično in dosledno uvajati.
Lepe besede, lepi govori, lepi članki ne zadostujejo, treba bo — dejanj — in teh pričakujemo od nove Strokovne komisije.
'AL. LESKOŠEK (Celje):
K strokovnemu kongresu.
Zopet bodo prišli skupaj zastopniki delavstva cele Slovenije, da bodo povedali svoje mnenje o sedanji taktiki strokovnih organizacij. Povedali bodo kaj je b;lo dobrega pri tem pa tudi kaj je bilo slabega.
Delegati bodo tvorili kongres, tega se mora vsak delegat zavedati. Kongres jc najvišji forum organizacij, ki določi akcijo in taktiko za prihodnjost. Naš kongres ima na dnevnem redu še več. Zedinjenje celokupnega proletariata Jugoslavije. Tega vprašanja sc bo treba najbolj oklepati, kajti zedinjenje je nujno potrebno, če hočemo biti kos nalogam, ki nas čakajo.
Poleg ujedinjenja bo potrebno tudi spojevanje nekaterih strokovnih organizacij zlasti v Sloveniji. Skušnje nas uče, da s sedanjim načinom organizacij po stro-' kah ne moremo napredovati. N. pr. nekatere organizacije so z ozirom na stroko jako majhne, tako. da sc jim komaj izplača nastaviti tajnika, ki je za organizacijo neobhoden instrument.
In če ga nastavi, ga ne more popolno zaposliti, a vendar ga mora plačati. Druga stroka ima zopet tako obširen delokrog, da en sam tajnik poslov ne more točno in vestno izvrševati. Zato predlagam :
1. kongres naj sklene spojitev (združitev) manjših in sorodnih strok.
2. Spojijo naj se sledeče organizacije v eno organizacijo: a) Osrednje društvo krojačev in brivcev: b) osrednje društvu lesnih delavcev in Unija stavbinskih delavcev; c) osrednje društvo živilskih delavcev z organizacijo tobačnih delavcev in natakarjev; č) osrednje društvo usnjarjev z kemičnimi delavci.
3. Kongres naj določi že vnaprej, katero delavstvo spada iej ali oni organizaciji.
4. Glede discipline v akciji in taktiki naj sprejme kongres resolucijo okrožne strokovne konference.
5. List »Delavec« naj se poveča in naj izhaja tedensko.	i
0.	Seje Strokovne komisije naj se vr-* še mesečno, po potrebi tudi večkrat. Skleni se morajo objaviti v »Delavcu«.
7. Zastopstvo v Strokovno komisijo smejo dobiti le one organizacije, ki vedno točno obračunavajo.
8. O kongresu naj se vodi zapisnik, Ivi naj se tekom 3 tednov po kongresu izda v obiiki brošure na vse organizacije.______
IVAN KRUŠIČ:
K strokovnemu kongresu.
Minulo je že precej časa, odkar sc jc vršiL zadnji strokovni kongres. V kratkem pa se bodo zopet sestali delagati, da pregledajo dosedanje delovanje svoje vrhovne instance ter da si začrtajo smernice za bodoče delo.
Gibanje naših organizacij je bilo v dosedanjem času dokaj nestalno vsled premajhnega umevanja kritičnega polo- ! žaja ter premajhnih finančnih sredstev, s katerimi razpolagajo organizacije. Treba bo, da se bo s temi vprašanji bavil k on- j gres ter se prilagodi! sedanjim razmeram ] tako, da nam bo res mogoče voditi pravi i razredni boj ter vzbuditi v članstvu zavednost. Tozadevni referat je bil objav-, lien že v zadnji številki »Delavca*.
Prispevki uai bodo eno uro tedenskega zaslužka. Člaui naj se zavedajo, da to ni atentat na njih žepe, temveč nujna potreba za uspešne boje napraiu kapitalu. Če se hočemo uspešno bojevati moramo imeti orožje na razpolago, da nas ne najde kapital nepripravljene.
Doscdaj smo vodili naskakovalne boje. čakajo nas pa časi, ko borno morali radi ali neradi sprejeti tudi obrambne bo-ic. ki pa bodo mnogo hujši, ker bomo prisiljeni braniti io, kar smo si težko priborili.	1
Na dnevnem redu je tudi točka »Delavski dom«, s katero se bo moral kongres temeljito baviti. Že iz organizatoričnih ozirov samih, je jako slabo, da se morajo naše centrale potikati po privatnih prostorih, tako, da zunanji sodrugi, čc pridejo v Ljubljano, iščejo centrale, ki so razkropljene po mestu. Kongres naj sklene, da naj člani poleg prispevkov prispevajo tedensko vnaprej določeno vsoto za skupni »Delavski dom«, v katerem naj imajo vse naše organizacije svoj sedež.
I.	KAISER:
D 5 sci pt in a.
Vsako združenje, vsaka organizacija, pa najsi bo potem strokovna, politična ali gospodarska, potrebuje discipline, to jc edinosti.	N
Disciplina ni morda kak privesek organizacijam. temveč je predpogoj za uspešno delo Dosedaj je bila pri nas disciplina še skoraj nepoznana stvar. Saj je vsaka strokovna organizacija delala po svojem prepričanju in po svoji volji, dasi-ravno imajo vse naše organizacije enotna pravila, ki dajejo organizacijam tudi enotno smer delovanja.
Povejmo odkrito, da se jc v zadnjem času pojavila med nami prava nediscipliniranost, da smo priznavali organizacije le še s tem, da smo plačevali prispevke in se opirali na nje v mezdnih gibanjih. Ta nedisciplina jc pojav breznačelnega delovanja, nadalje pa tudi posledica prerahlih vezi med Strokovno komisijo in osrednjimi društvi ter osrednjimi društvi in podružnicami..
Nedisciplina jc nadalje, da sc ustanavljajo odbori, katerih delovanje in ustanovitev ni odobrilo osrednje društvo odnosno strokovna komisija.
Priznajmo tudi, da jc članstvo naših organizacij nedisciplinirano, ker je nedisciplinirano vodstvo. Vse to vodi do des-organizacijc. Strokovni kongres bo moral tudi tu napraviti temeljito remeduro.
Strokovna komisija bo predložila kongresu poslovnik strokovne komisije in stavkovni pravilnik, toda ne zato, da bo imela poslovnik in bo nedisciplina cvetela tako kot danes, stavkovnega pravilnika ne bo predložila zato, da se bodo divje stavke vršile na odgovornost organizacij in brez vednosti istih, kakor se to dogaja danes.
Strokovni kongres bo prinesel vse-1 kakor dobre smernice za bodoče delo, napravil bo dobre sklepe. Toda s samimi sklepi ne bomo okrepili naših organizacij, temveč še le strogo izvrševanje teh sklepov in striktno delovanje po istih, bo rodilo dobre sadove. S tem se bo uvedla disciplina.
Kongresov ne sklicujemo, da okrta-čimo tega ali onega, ne samo zato, da dosedanje delo kritiziramo, temveč kongrese sklicujemo zato, da popravimo kar smo zagrešili in da voz,ki je zašel s prave, poti zopet spravimo na pot. Do kongresa pa nekoliko premišljujmo ali jc strokovnim organizacijam disciplina potrebna ali ne.
Socialna kronika.
Iz inozemskih strokovnih pokretov.
Strokovna zveza češkoslovaških strokovnih organizacij, ki jc imela koncem 1920. 822561 članov, ki so v 53 strokovnih zvezah, je imela koncem januarja t. I. svoj kongres. Na kongresu je bilo tudi vprašanje —‘Amsterdam ali Moskva. Pri glaso-
vanju so 'zmagali pripadniki amsterdamske internacionale. Vsekakor je bilo dve Petine glasov za moskovsko internacionalo, kar je vzrok koalicijska politika češkoslovaške sncialdemokratične stranke, kar je seveda čutiti tudi v strokovnem po-kretu. Kljub temu pa je ostal strokovni Pokrči enoten. Rezervni sklad vseh strokovnih organizacij se je dvignil od i I milijonov na 30 milijonov č. kron.
Strokovna centrala v Španiji, ki je Priključena k amsterdamski internacionali izkazuje za leto 1920. precejšnje število novih članov. Razve n tega so se ji Priključile tudi še druge profesionalne organizacije, kakor trgovski nastavljene!, poljedelski delavci in stavbinci.
Delovni čas, italijanski zakonski načrt o osemurnem delavniku je že zdav-uej izgotovljen, samo zveze podjetnikov in tem naklonjene politične stranke hočejo posvetovanja zavkičiti iu tako preprečiti uresničenje Washingtonskega sklepa. Resolucija italijanske strokovne zveze ima naslednjo vsebino: Italijansko vlado % spominjamo na v \Vashingtonu dane obljube zato naj takoj predloži zakonski načrt o osemurnem delovniku parlamentu. Socialistično parlamentarno frakcijo pa Poživljamo k resni akciji v tej smeri.
V	angleški industriji sc opaža, da -skušajo podjetniki podaljšati delavni čas. Delovni čas slabo organiziranih poljedelskih delavcev se je že za 2 in 3 uro dnevno podaljšal, brez vsake odškodnine, nasprotno plače celo znižale. V stavbeni industriji je prišlo do nesoglasja. Podjetniki hočejo tedenski delavni čas podaljšati na 50 ur, na drugi strani pa hoče organizacija	ja tedenski delovni čas skrčiti na 44 ur in
't\	da sc radi dežja iu pomanjkanja materi-
,	alaJzgubljcni čas plača. — V mnogih an-
glaskih industrijskih panogah, kakor na ' železnicah in cestnih železnicah se vzdržuje šc vedno 48urni delavni teden. Pač pa se ne drži 8urni delavnik, ker se je delavni čas neenakomerno razdelil, tako da sc v mnogih slučajih K)—12 ur dela. Delavstvo ima seveda svoje .pomisleke k tej rešitvi.
Brezposelnost v Zedinjenih državah.
Najnovejša poročila iz Amerike izkazujejo naraščanje šicvilo brezposelnih za 5%.
Za indiistrialnc organizacije. V angleškem strokovnem pokrotu napreduje počasi preureditev profesionalnih organizacij v eno industrijsko organizacijo. Železničarska organizacija je pred kratkem izdala parolo, združitev v industrialno organizacijo in sicer ne samo za železničarje. temveč za vso delavstvo kjer je le mogoče to izvesti. V železničarski organizaciji so mnenja, da bo strokovni po-
li	ret samo na tu način bojazmožen in da bo le tako mogel vzdržati boj, ki ga pričakuje. Profesionalni interesi se bodo obravnavali v sekcijah.
Velike priprave za stavko. V ameri-kanskih rovih za rjavi premog, ki je vc-liko večjega pomena nego črni premog —-Poteče konec meseca marca t. 1. mezdna Pogodba. Ker se predvideva, da bodo Podjetniki skušali znižati mezde, sc delavstvo z vsemi sredstvi že sedaj pripravlja na stavko. Po došlih vesteh je Velikanska stavka rudarjev skoraj ueprc-Prečljiva.
Kongres Italijanske učiteljske strokovne organjzaeUe je sklenil z delavsko strokovno zvezo (C, G. !'.) stopiti v na.i-tesnejšj siik. Učitelji bodo v proletarskih Pokreiih in pri šolski zakonodaji sodclo-V;Hi. Upostavitev mednarodne učiteljske trgnni?aclje je predvidevan.
Polemika - k kovinarskemu kongresa.
Iz Jesenic smo prejeli naslednji članek, ki obravnava o predlogih za kongres. Obenem priobčujemo tudi odgovor referenta.
»K predloženem načrtu pravilnika za Osrcd. društvo kovinarjev o katerem se bo bavil kov. kongres, primanjkuje še marsikaj, pred.no bi. bil goden za sprejem. Tako je točka 5. nepopolna, in sicer člen 2., ki govori o vplačevanju tedenskih prispevkov, kateri se delijo samo na 6. razredov, kar je v primeri z različno obstoječimi temeljnimi plačami še vedno krivično. Ce se že h oči prispevke uvesti na pravičnejši podlagi, tako da bi vsak član žrtvoval enakomerno t. j. l uro tedenskega zaslužka, potem bi bilo potrebno uvesti toliko razredov, kolikor kategorij obstoja, kar bi še le bilo pravično, a težko izvedljivo. N. pr.: Za 5. razred od 11 do 15 Din dnevnega zaslužka ali 44—60 kron se določa tedensko 2 Din prispevka, in vendar je plača neenakomerna, ker je že v tem razlike za 16 K dnevno. Še bolj krivičen pa je 4. razred, v katerem je razlika še večja, namreč od 16 do 25 Din, t. j. od 64—100 K ter bi v tem razmerju delavec s 64 K plačal ted. prispevka ravno tako 3 Din, kakor drugi, kateri zasluži 10(i K dnevno, kar gotovo ne odgovarja enakomernemu žrtvovanju.
Pri vsem tem pa ne smemo prezreti razlike med onimi, ki napravijo v mesecu po 36 dni in še več, drugi pa samo po 25 dnin. Gotovo bo občutil ntanje tisti, ki ima v mesecu več dnin, ter s tem večji zaslužek. Poteg vsega tega pridejo družinski cč 4G z več ali umni otroki, kar se tudi ne sme prezreti, če hočemo biti pravični. Mnogi družinski očetje, ki se zavedajo in znajo ceniti organizacijo in nje pomen, imajo po 5—6 in še več otrok, ti že danes odtrgujejo od ust sebi in svojim otrokom, da prispevajo za organizacijo. Vse to je vzeti v pretres, da vsled razmer prisiljeni, ne odpadejo od organizacije. Upoštevati jo treba, da žrtvujejo ti zdravje svojih otrok za organizacijo, med tem, ko oženjeni brez otrok ali samci nimajo toliko bremen. Dalje je pravilnik nepopoln vsled tega, ker ni nilcakih določb glede članov, kateri so obvezni vojaščine tako za aktivno službo kakor za orožne vaje.
Najbolj nevarna za razdor v organizaciji pa je točka 10. v drugem in tretjem odstavku. Vedno povdarjamo, da t volijo organizacijo člani, ki . jo vzdržujejo tudi fiuancijclue.
Kako pa pride centrala do tega, da si , lasti pravico do premoženja in inventarja podružnice, do katerega imajo pravico le člani, če tudi jo centrala razpusti.
Če smo demokratični, bodimo tudi v delanjih, ter prepustimo odločitev tistim, ki imajo večino članstva za seboj, in demokratično je, če sc podvržemo večini tudi v tem slučaju.
Gverjem smo, da če bo uprava v resnici demokratična, potem se nam ni bati
v	otganizacijah razdora, katerega sc le z absolutizmom ustvarja.«
»k
Rolcmlko smo priobčili brez vsako bistvene izpremembe. V naslednjem pa priobčiijemo
odgovor referenta:
člankar. ki je priobčil polemiko proti načrtu pravilnika, je na svojo študijo prav lahko ponosen, za to mi je zelo nerazum-
; Ijivo, zakaj je m podpisal s polnim imenom. kakor je to pri vseh polemikah na-j vada. v delavskih vrstah se moramo navaditi na to, da ne zapišemo nobene besede v katero sami ne verujemo, pokazati se moramo može. ki stoje za vsako , svojo besedo.
K stvari. Glede vplačevanja prispevkov se z člankarjem popolnoma strinjam. Idejno je njegovo stališče tako pravilno, da bodo morale vse organizacije, ne samo kovinarska, gledati, da to idejo, ki je edino pravilna, tudi praktično izvedejo.
To pa ne more biti delo enega dne, temveč prav previdno zboljšanje. Clan-kar naj premisli kakšno zmešnjavo napra-
vi	že dejstvo, če predrugačimo poslovanje v toliko, da uvedemo namesto potrdil , s štampiljkami, članske znamke.
Za uvedbo progresije, kakršno predlaga člankar, je treba pred vsem izvrstno šolanih funkcijonarjcv iti prav izvrstne j kontrole.
Pred vsem je pa treba do dobrega I premisliti cel sistem, ki mora biti lahko razumljiv, tiskovine za to morajo biti že | naprej pripravljene in morajo biti sestavljene tako praktično, da ne otežujejo poslovanja.
Sedanji načrt je precejšen korak na poti k zboljšanju, če pomislimo, kako krivični so bili dosedanji prispevki. Imamo še mnogo delavcev, zlasti delavk, ki še sedaj zaslužijo po 4 K mr uro, pa plačujejo 4 K na teden. Po drugi strani imamo pa proresioniste, ki zaslužijo več kot 20 K na uro pa plačujejo 6 K na teden. Prvi plačuje zaslužek ene ure, drugi pa le % ure na teden.
Pravilnik bo vSaj največje krivice izenačil, odpravil jih ne bo, v tem sva si s člankarjem na jasnem.
Ta pravilnik naj služi toliko časa. dokler
s sodelovanjem
vseh organizacij ne sestavimo nekaj boljšega in pravičnejšega, kar bo pa vendar moralo biti praktično in pregledno.
Glede določb radi vojaščine je treba pripomniti, da kdor se je pravilno odjavil, prodno je odšel k vojakom, na potovanje ali kamorkoli, da je samo po sebi razumljivo, da se mu ta doba sicer ne šteje, da pa ni zgubil svojih starih pravic, če se je, ko je delo zopet nastopil, pravočasno prijavil. Sicer so v pravilniku točke glede odjave in prijave navedene, glede vojaščine tega ni izrečno navedenega. Vendar je to že tako stara stvar, da se niti sedaj, ko pravilnika člani niti imeli niso, ni pripetil uiti en slučaj,-da bi bil radi tega kdorkoli oškodovan.
Dober pravilnik mora biti kratek in jedernat, nekak okvir, ki naj ga izpopol-nujejo kongresi in dobra duhovita uprava.
Stvar je ista kot pri državni zakonodaji. Čimbolj demokratična je država, tem večjo važnost polaga na to, da se ustava sproti izpopolnjuje. Absolutistične države polagajo veliko važnost na to, da je ustava nedotakljiva, da jo razumejo le birokrati, ljudstvo pa jo spozna le takrat, ko je radi te ali one pogreške kaznovano.
Anglija, ki je glede’na demokratičnost prva izmed vseh meščanskih držav, sploh ustave nima, po drugi strani se bo pa kmalu udomačilo načelo, da razni ministri svoja delovanja na javnih shodih obravnavajo.
Če primerjate z njo našo državo, pa vidite, da si pri kovanju ustave naši za-konodajci tepejo med seboj kakor da bo
ta ustava večna in da ne bo n. pr. nikdar revolucije, ker je v ustavi tako zapisano.
Naš pravilnik naj bo kratek in jedrnat, daje naj le glavne smernice, podrobnosti naj pa rešuje živo življenje, s čemer bomo napravili organizacijo elastično in bomo preprečili, da se ne birokratizira.
Glede točke 10. pa člankar nima prav. Delavska armada je demokratična zato, ker si svoje voditelje voli, Da bi pa ta armada dopustila, da posamezne kom-panije delajo kar hočejo, da bi jim n. pr. dovolila, da z razvitimi zastavami in polno opremo odkorakajo k sovražniku — bi to ne bil akt demokracije temveč anar-hije.
Če bi centrala ne bila od vseh podružnic izvoljena in bi te ne imele možnosti spremeniti oseb, ki jim pri centrali niso pogodu, bi bila želja člankarja razumljiva, tako pa je stvar v resnici čudna. Če zahtevate za podružnico, da jo vodijo tisti, ki imajo večino, morate to še bolj zahtevati pri centrali, ki je ravno tako vaša last.
Kak nogometni klub lahko zahteva, da je vse kar ima njegova last, ker ta ne potrebuje centrale za drugo, kot zato, da obvesti drug klub, kedaj lahko med seboj tekmujeta. Pri strokovni organizaciji bi pa pomenilo tako postopanje napraviti organizacijo za vsak boj nesposobno.
Sicer je pa to vprašanje že davno rešeno, člankar naj dobro prečita podružnična pravila § 15, kjer je vse to že zapisano, pravilnik le pojasnjuje pravila, nima pa pravice jih spreminjati.
Pri tej priliki naj povem še to, da je dolžnost delavca, ki zna tako lepo sestavljati članke kakor naš člankar, da svoje znanje izrabi za to, da še druge uči. Zato naj se večkrat oglasi.
Osemurni delavnik.
Dne 26. februarja 1.1. se je vršil v Celju v hotelu »Union« protestni shod proti ukinitvi 8 urnega delavnika. Celjski kapitalisti hočejo na vsak način, seveda v »interesu države in narodnega gospodarstva«, uvesti 9 urno delo, proti čemur je delavstvo odločno nastopilo in je na shodu sprejelo naslednji resolucijo:
1. Zbrano delavstvo celjske okolice protestira najodločnejše proti nameravanemu ukinjenju 8 urnega delavnika, ki ga kapitalisti skušajo odpraviti preko 8 urnega zakona, ki je še v veljavi.
2. Protestiramo proti sistematični gonji nekaterih podjetnikov v celjskem okraju, katerih človeški čut gre celo tako daleč, da iz zgolj dobičkaželjnosti mečejo zaupnike na cesto, ker so člani strokovnih organizacij.
3. Protestiramo proti nepriznavanju delavskih zaupnikov, ki bi v demokratični državi morali biti že vzakonjeni a ne od podjetnikov preganjani, kakor sc to dostikrat dogaja.
Zato zahtevamo in predlagamo:
1. Da merodajne oblasti kakor: inšpekcija dela, okrajna glavarstva in druge zato poklicane oblasti varujejo zakone in naredbe, ki so delavstvu v prid, in to v vsakem oziru.
2. Pokrajinska uprava naj strogo pazi na to, da bodo njej podrejene oblasti oz. organi izvrševali svoje dolžnosti. (Da ne bodo pripuščale kršiti 8 urnika in tudi ne glasovati o njem, kakor se je to v Celju dogodilo v raznih tovarnah in celo v državnem podjetju se je izvajal teror nad delavci s tem, da se jih je sililo, da so morali glasovati za ukinieuje 8 urnika.)
3.	Ministrstvo za socialno politiko se poživlja, da uveljavi že izdane naredbe v Ur. listu št. S2 iz leta 1921., ker se iste od podjetnikov na celi črti kršijo.
V	polnem obsegu se striniamo z zgo-rajšnjo resolucijo in želimo, da ne bi ostala samo resolucija na papirju, temveč da bi delavstvo pravočasno uvidelo velik pomen osemurnega delavnika in da bi se vsem kapitalističnim nakanam odločno in solidarno postavilo v bran. (Opomba ur.)
Pred občnim zborom Osrednjega društva živilskih delavcev.
Ena izmed najvažnejših strok je danes gotovo živilska sfc-oka. Ves svet obrača pozornost na dnevni trg živil, ter si po tem tudi ravna in uravnava financijel-no in gospodarsko pot, po kateri mora hoditi, da obdrži ravnotežje, točko, ki jo lahko zaznamujemo, biti ali ne biti, oziroma živeti ali umreti.
Gotovo se danes ne moremo detajlno pečati z predmeti, ki spadajo med živila. Konstatiramo pa lahko, da vsa živila, ki jih danes svet pozna in rabi, največ pa ona, ki so nenadomestljiva s kakim drugim predmetom, n. pr. moka, izvirajo edinole s pomočjo delavskih rok in žuljev. Z eno besedo, vsa živila ki jih danes vsak človek brez izjeme rabi, so plod delavskega truda. Delavski trud je ravno v živilskih strokah na najnižji stopnji, najslabše plačan in najbolj izkoriščan. Brezvestne špekulacije in verižništvo je začelo rušiti temelj delavstvu živilskih strok. Špekulanti in verižniki, se ne zadovoljujejo z velikanskimi dobički v svojih manipulacijah pri samih živilih, pač pa segajo še dalje in sicer tako, da izkoriščajo delavske fizične moči, ne da bi jih današnji splošni draginji primerno za njih delo nagradili. Horendno visoke cene živi! zvali ta gospoda na ramena delavcu, da je on kriv, da se cene z dnevom zvišujejo, ker baje spiejema z dnevom višjo plačo, kar bi naj bil povod vsakokratnemu zvišanju živilskih cen. Fraze brezvestnih špekulantov in verižnikov vplivajo na javnost, ter je tudi ona mnenja, da je res kriv delavec vsakokratni podražitvi živil. Delavstvu te stroke ne more in tudi ne sme biti tako delo vse eno. Da je to res, lahko z mimo vestjo konstatiramo. Da se hoče delavstvo teh nasilnih pijavk rešiti, imamo dokazov polne roke, ker se organizacija delavstva živilskih strok z dnevom bolj konsolidira in utrjuje. Delavstvo je zagledalo luč mogočne rešitve edinole v svojih močnih strokovnih organizacijah, odkoder tudi faktično izvira pozitivna moč. Koliko večje bi bilo zatiranje od strani kapitalističnih mogotcev, če bi živilska organizacija ne napela vse sile. da ublaži bedni položaj svojih članov. Koliko večji uspehi bi bili, če bi se to zatirano delavstvo vendarle enkrat zavedalo svojega skrajno obupnega položaja. Kako velike pridobitve bi imelo delavstvo, če bi znalo s pametno strokovno politiko razgrniti zagrinjalo kapitalističnega trusta. Kolike uspehe bi to delavstvo doseglo če bi prenehalo z osebnimi boji. Kako avtoriteto bi si znalo delavstvo pridobiti, če bi bilo-skupno in edino. Vsi ti uspehi bodo ostali seveda še nadalje kot cilj, če se ne bo delavstvo začelo bolj zanimati za svoj položaj. V samozavesti je organizacija živilskih strok delala z vsemi močmi, da pospeši pot, ki vodi k cilju posameznega člana, bojevala je najhujše boje med pravico in kapitalom, kar je tudi z večjim ali manjšim uspe- i
hom dokazala. Ta organizacija se pripravlja, v teku teh dni obravnava vse lastnosti svojih vrst, da konstatira svojo moč, da revidira delavske bataljone, ali bodo za bodoče delo vzdržali naval in ofenzivo kapitalizma. Odkrito in resno se bo morala posvetiti pozornost taktiki bodočega dela. Ojačiti se bo morala volja vseh prizadetih članov in nečlanov, da začno z intenzivnim delom graditi in ustvarjati odporno silo, ki bo kos vsem težavam in nalogam, da vstvarjajo enotno nerazdvoj-Ijivo organizacijo, s katero bodo morali računati vsi. . Občni zbor bo torej moral dati smer, voditi bo moral vse delo, ki nas še čaka, upravljati bo moral vso strokovno politiko in delavski pokret. Začrtati si bo moral pot discipline in reda v lastnih delavskih vrstah. Odstraniti bo moral vse zapreke, ki bi znale ovirati zdravemu delavskemu pokrettr njegovo delovanje. V teh principih stoji danes delavstvo živilskih' strok, z načelom zdravega razvoja bo vsak poedinec doprinesel hitro konsolidiranje delavskih vrst, ki bo v splošen dobrobit celokupnemu članstvu, ne samo njemu, marveč v dobrobit celokupnemu proletariatu.
Na delo sodrugi, ker v vaših rokah je moč, v vaših rokah je rešitev proletarca, ki ga tlači združeni in mogočni trust kapitalizma.
Okrožna strokov, konferenca
v MaHbnru.
Dne 5. marca t. 1. se je vršila v Mariboru okrožna strokovna konferenca.
S.	Pelikan je jako zanimivo in poučno poročal o akciji in taktiki strokovnih organizacij ter predlagal naslednjo resolucijo, ki je jako globoko zasnovana.
Resolucija.
Dne 5. marca 1922. v Mariboru vršeča se okrožna strokovna konferenca smatra za svojo najvišjo nalogo, da združi delovanje organizacij v eno enotno organsko celoto.
Poleg stremljenja za zboljšanjem delavnih in mezdnih pogojev je polagati veliko važnost na izobraževalno delo, ker bo le na ta način mogoče uresničiti cilje strokovnega pokreta.
Posebno pažnjo je treba tudi posvečati šolanju in izobrazbi posameznega člana.
Osebni prid posameznika se zastopa najboljše po celokupnosti, to je po organizaciji, vendar pa ‘osebno koristolovstvo ne sme prevladati interesov celokupnosti. Strokovna konferenca osvaja principe Glavnega radničkega saveza Jugoslavije in želi konsekventno izpeljavo njegovih določil to je predvsem vzdrževanje razrednega boja in politične neodvisnosti ter popolne enakopravnosti žen in moških, torej pri enakih pravicah, enake dolžnosti, nadalje najstrožjo notranjo demokracijo in disciplino.
Le na ta način bo mogoče velike naloge, katere si postavljamo udejstvovati v prid posameznika, kakor tudi v prid vsega proletariata.
Da .vse to udejstvujemo sprejema okrožna strokovna konferenca naslednjo resolucijo in nalaga novoizvoljeni Strokovni komisiji, da dela z; vsemi razpoložljivimi sredstvi na striktno izvedbo:
I.	Ustanovitev delavskega sveta.
Strokovni komisiji v Mariboru se nalaga, da pozove vse proletarske razredne organizacije tako gospodarske, kulturne kakor politične, da imenujejo svoje z**1
sEopnike, ki naj razpravljajo in podvzame- J jo vse potrebne korake, da se združi proletarsko razredno gibanje v delavske svete.
U. Okrožno tajništvo.
Na podlagi § 8 začasnega pravilnika GRSJ se pooblašča Strokovna komisija, da razmotriva vprašanje upostavitve samostojnega okrožnega tajništva in v slučaju potrebe isto tudi izvede.
Pri tem pa mora veljati načelo: Centralizacija z zdravo, primerno avtonomijo, upoštevanje razdelitve države in popolna svoboda pri priklopitvi podružnic; znižanje upravnih stroškov, enakopravnost in ne podrejevanje tajništev in skupno delo v vseh vprašanjih.
III. Prispevki.
Da se ojači odporna moč posameznih strokovnih organizacij ie potrebno, da se določi kot minimum tedenskega prispevka zaslužek ene ure.
Nadalje se priporoča organizacijam, da uvedejo za vse brez boja dosežene mezdne poviške pri prvem izplačilu tega poviška najmanj 25% kot enkratni prispevek v rezervni fond.
Sklene se, da se prispevki organizacijam pri vsakem mezdnem povišku v višini priborjene procentne vsote avtomatično zvišujejo. Prebitek naj se nalaga v podružnični rezervni fond.
IV. Agitacija. '
Da se prepreči, da bi vsled nezadovoljnosti novih članov trpela organizacija naj se pri sprejemanju novih članov postopa previdnejše kot do sedaj. Priporoča se, da naj se pri tem bolj kot do sedaj upoštevajo pravila. Vsakega novovstopivše-ga člana je treba takoj poučiti o vseh njegovih pravicah in dolžnostih. Opuščajo naj se prazne obljube, ker to organizaciji le škoduje.
V. Disciplina. Stavke. Pogajanja.
Da se preprečijo divje stavke in da se njih uspeh zagotovi se sklene, da se napove stavka le tedaj, če je štiri petine članov pri tajnem glasovanju glasovalo za stavko.
Uspeh glasovanja sc mora takoj naznaniti okrožni strokovni komisiji v Mariboru in društveni centrali.
Vsako mezdno gibanje se prične le tedaj, če članstvo upošteva in izpolnjuje določila glede članskih prispevkov.
VI. Tečaji.
Strokovna komisija mora prirejati tečaje in diskusije, na katerih naj se razpravlja o funkcijah, predvsem pa o nalogah in ciljih strokovnih organizacij.
VIL Časopisje.
Mnogo premalo so dosedaj upoštevale organizacije svoje najboljše orožje — časopisje.
Vsak društveni funkcionar mora biti brezpogojno naročen na vsaj 1 list, ki zastopa delavske interese. V vsakem odboru naj se določi eden ali dva sodruga, ki prevzameta nalogo o vseh važnejših dogodkih v organizaciji obveščati delavske liste.
VIII. Izpeljava.
Ta resolucija, kakor tudi vsi drugi važnejši sklepi se morajo naznaniti vsem podružnicam Mariborskega okrožja, ki morajo o tein razpravljati na sejali, diskusijah in zborovanjih in po istih delovati.
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
O	socialni zakonodaji je poročal s. Svetek. Sprejela se je naslednja resolucija:
Resolucija.
Strokovna konferenca, ki se je vršila dne 5. marca 1922. v Mariboru, je po zaslišanju referata sodr. Svetka o socialni zakonodaji soglasno sklenila ter sprejela nastopao resolucijo:
I.
Konferenca smatra delavsko zbornico kot interesno zostopstvo delavstva. Faktorji, ki imajo po zakonu nalogo, omogočiti tej zbornici delovanje, ne vrše svoje dolžnosti, temveč zanemarjajo njeno ma-terijalno stanje, tako, da zbornica komaj sklicuje svoja plenarna zborovanja, dočim nima nikakršnih sredstev, da si ustvari potreben administrativen aparat. — Strokovna komisija ir Ljubljani naj poišče vsa pota, da se omogoči delavski zbornici pri zastopanju delavskih koristi in na pripravah za redno izvolitev delegatov delavske zbornice.
II.
Podaljšanje 8 urnega delavnika bi povečalo armado brezposelnih ter povzročilo skrajno obupan je in revščino. Zato protestira konferenca proti vsem takim nameram. Zastopniki v mariborski strokovni komisiji združenih strokovnih organizacij poživljajo vse ročno in duševno delavstvo, da se pridruži enotni fronti proti podaljšanju osemurnega delavnika, ker podaljšanje delavnega časa bi služilo le interesom kapitalizma.
III.
Novi zakon o bolniškem zavarovanju , je poslabšanje dosedanje določbe, ker jemlje bolniško blagajno iz rok zavaro-i vancein, katerim edino je namenjena. Zastopniki delavstva bodejo z vso intenzivnostjo delovali nato, da prisilijo merodajne faktorje, da te določbe ne le popravijo na sedanjo višino, temveč, da sedanji zakon še čimbolje zmodernizirajo.
Istotako bodemo stremeli za tem, da se inštitucije nezgodnega zavarovanja kolikor mogoče spopolnijo, ter izroče v upravo zavarovancev.
Staro delavsko zahtevo, naj izvede država starostno zavarovanje podkrepuje današnja konferenca s tem, da vzdržuje te zahteve še naprej toliko časa, da jih bo i država izvedla.
Strokovna konferenca poživlja vse 1 ročno in duševno delavstvo, da polaga največjo pažnjo boju za zboljšanje socialne zakonodaje.
Okrožna strokovna konferenca v Celju, ki se je vršila dne 19. t m. je soglasno sprejela oboje mariborskih resoiucij.
Vlada se norca briie iz Delavske zbornice.
(Druga seja začasne Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani.)
V	nedeljo, 19. t. m. ob 14. se je otvo-rila druga seja pod predsedstvom sodruga Cobala.
Sodrug Čobal je najprvo pojasnil tež-koče, ki se postavljajo pričetku dela po robu. Predvsem je vprašanje financiranja Delavske zbornice tako pereče, da grozi onemogočiti nje obstoj. Če ji vlada, ki jo je poklicala v življenje, ne da potrebnih sredstev, ne bo mogla začasna Delavska zbornica izvesti niti svojega prvega naloga, to je, da izvede volitve v definitivno Delavsko zbornico. — Zbornica ne bo mogla izvršiti niti svojih nadaljnih nalog,
če ne dobi od vlade subvencije, ali pa vsaj dovoljenja, da si najme kredit. Saj nima niti kotička za pisarniško delo in ne more zato pričeti niti z zbiranjem za delo potrebnega gradiva, in nima denarja, da bi mogla svoje zastopnike pošiljati na mezdna posredovanja itd. Za subvencijo je bila vložena prošnja, ker je bilo dovoljenje za kredit s strani pokrajinske uprave odklonjeno. Minimalna vsota je preračunana za ureditev in izvedbo volitev na 100.000 Din. Sedaj je samo od vlade odvisno: ali naj bo zbornica delavstvu le pesek v oči ali pa naj resnično začne živeti. Dosedanje vladino vedenje pa vsiljuje delavcu sumnjo, da je vlada hotela z ustanovitvijo Delavske zbornice svojo odgovornost nasproti delavstvu le preložiti na nje rame, in si potem ne delati nobene brige. To sumnjo i>otrjuje stremljenje nekaterih vladnih funkcionarjev, da se posredovanja pri mezdnih sporih pre-ueso na Delavsko zbornico, tako da bi vlada z delavskimi »sitnostmi« ne imela nobenega opravka več in da bi delavstvo estalo brez vsakega oblastnega zagovornika. Oblasti bi imele potem menda samo še nalogo, da preprečujejo stavke, opira-’ joč se na obznane...
Tajnik je nato poročal o pripravah za bodoče leto, blagajnik o denarnem prometu. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da razpolaga začasna Delavska zbornica sedaj s — 1000 Din., s katerimi naj nadalje vrši svoje funkcije!! Vlada je sicer obljubila 1200 Din,_na mesec, toda s tem ne bo mogel biti plačan niti tajnik, ki na[ bo stalno nastavljen in naj ima visokošolsko izobrazbo!
Na predlog socialističnega zborniškega kluba je bilo z ozirom na finančni položaj sklenjeno' da se javno obvestijo vse strokovne organizacije, da začasna Delavska zbornica ne more vršiti nobenih posredovanji itd. v mezdnih zadevah, dokler vlada ne dovoli subvencije in kredita in da sploh ni misliti na kak začetek dela
Debate, ki so se nato vnele, so bile zelo žive. Nekateri delegati so izjavili, da i pri takem vladinem nerazumevanju ne bo drugega kazalo, kot da se mandati po-lože.
Izvoljen je bil odsek za izdelovanje Statuta in pragmatike za Delavsko zbornico. Sledili so še nekateri sklepi. Predvsem se je predsedstvo pooblastilo, da posreduje na merodajnih mestih radi pobiranja in odtegovanja krivičnega dohodninskega davka od delavskih plač, ter da pri vladi posreduje, da se uveljavljenje novega zakona za delavsko zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode (1. julija bi moral stopiti v veljavo) odgodi do 1. januarja 1923.
Seja je bila nato zaključena in predsednik je izjavil, da ne more prav nič povedati, kdaj bo tretja plenarna seja, ker ni več niti toliko denarja, da bi se delegatom lahko plačali potni stroški!
Rudarska stroka.
Delo in uspalri Unije slov. rudarjev.
Dne 9. marca se je vršila mezdna razprava za rudarje premogovnika v Starem trgu. Lastnik rudnika je g. Hav-liček pri Slpvenjgradcu. Po daljši debati so se delavske zahteve popolnoma iigo-dile^in sicer se temeljne in akordne plače zvišajo za 30%.
Draginjske doklade se povišajo za delavca od IS—24 K dnevno za družinskega člaua pa od 4.80—7 K dnevno.
Nadalje se uvede nabavni prispevek', ki še sedaj ni bil uveljavljen, ki se izplačuje četrtletno, in sicer za delavca in delavko do 300 K. za ženo 250 K. za otroke pa 150 K.
Vse druge točke poprc.tSn.jiih pogodb ostanejo v veljavi.
To je bilo doseženo le radi odločnega nastopa tamošnj_ega organiziranega delavstva. Sicer sedaj grozi podjetnik, da bo rudnik ustavil, češ. da ima zgubo in je tozadevno že dal delovno odpoved večini rjj.dar.jev z dnem 16. marca, toda mi svetujemo g. Havličku in njegovemu obrato-vodju Kašparjn, da se naj ne igrate z delavstvom, ker nameravata s tem delavske organizacije razbiti in neorganizirane sprejeti v delo. Mi pa pravimo: Rudarji, organizirajte se vsi v Uniji slov. rudarjev, ker edino ona ie delavska strokovna organizacija, vse druge so pa privesek kapitalizma!
G. Havličku pa svetujemo, naj si dobro premisi, preduo bo ta korak storil, l<er potem bo imel še opravka s kom drugim.
*
Dne 10. marca 1922 se je vršila mezdna razprava za rudarje premogovnika Leše pri Prevaljah. Lastnik rudnika Hen-ckel oi. Donnersmark von Beuthen .je po trdovratnosti g. Ivana Brusa kot državnega nadzornika pristal samo na 30% poviška na vse plače, vštevši draginjske doklade. Ker na delavstvo na te pogoje nikakor ni moglo pristati, ko so bile te-nreljne plače že prej zelo nizke in delo v akordih istotako. so se pogajanja razbila. Zato je delavstvo takoj drug dan stopilo v stavloo.
Dne 14. marca so se na podlagi pritiska po Unijskem vodstvu na montani-stiški urad v Ljubljani zopet vršila pogajanja, pri katerih 'sc ie dosegel popolen sporazum med delavstvom in podjetjem, in sicer:
Temeljne plače z dravinjskimi dokladami so se povišalo za 50%.
Akordae plače se Dovišajo za 20%.
Delavstvu se prizna večja količina karbida dnevno.
Nadalje se prizna vsemu delavstvu enkratna odškodnina, in fager oženjenim 500 K, samcem pa 300 K.
Rokodelcem se uredi temeljna, plača na 65 K dnevno.
Vse druge točke kakor tudi nabavni prispevek ostanejo v veljavi po prejšnji pogodbi.
Po tem sporazumu je So delavstvo dne 15. marca zooet na delo. Stavka ie bila vzorna. Delavstvo zapomni si, da je v dogi in močni stroleovni acganizaciji moč!
Lesna stroka.
Sobni sllkaiii, pleskarji in Črkoslikarji naj do nadaljncga v Ljubljani ue iščejo dela, ker se te stroke nahajajo v mezdnem gibanju.
Slovenjgradec. Dne 13. marca t. L se je vršil sestanek lesnega delavstva. Poročal je sodrng Bradeško z Ljubljane, ki je navzočim razložil pomen strokovnih organizacij, jim orisal v kratkih besedah močne organizacije kapitalistov ter jili poživljal, naj gredo vsi delavci do zadnjega na delo za svojo samoosvojitev. Drugi dan nato so se vršila pogajanja delavstva tovarne A. j. Siegl, pri katerih jc zastopal delavski odsek g. dr.,Mrak, osrednje društvo pa sodrng Bradeško, navzoči so bili tudi delavski zaupniki. Po ualjši raz-
pravi seje dosegel precejšen uspeh. Priporočamo. da se delavstvo omenjene tovarne še bolj oklene svoje organizacije, posebno pa še tisti, kateri so jo do sedaj prezirali, da .ne rečemo naravnost, zaničevali. Upamo, da se tudi njim v doglednem času odpro oči.
Tolsti vrh. O. Valentin Vezjak, veleposestnik in veletrgovec z lesom na Prevaljah ima na Tolstem vrhu ob cesti, ki vodi iz Guštanja v Dravograd žago-, na kateri ima zaposlenega žagarja, čigar družina se nahaja v naravnost obupnem stanju. Žena je na smrt bolna, štirje otroci so nepreskrbljeni, pohištva ni nikake-ga, otroci so brez obleke, vsa družina gladuje. Smrtno bolna žena leži v nekem koritu na slami, pokrita le z lastno obleko. G. Vezjak, ki si je v vojni pridobil ogromno premoženje, plačuje svojega žagarja tako slabo, da je tako ravnanje izkoriščanje prve vrste. Žagarjev zaslužek znaša namreč komaj eno tretjino zaslužka enakovrstnih delavcev pri drugih enakih podjetjih.
Nerazumljivo nam je, kaj dela pristojna Inšpekcija dela, da takih kričečih slučajev ne vidi. Gospod obrtni nadzornik Vaša naloga je, da te neznosne razmere na omenjeni žagi nemudoma popravite.
G. Vezjaka pa poživljamo, da da delavcu primemo stanovanje in ga plača vsaj tako, da bo mogel preživljati svojo družino.
Gorje pri Bledu. Dne 6. t. m. jo izbruhnila stavka lesnega delavstva tovarne »Vintgar« v Gorjah, radi neopravičene odpustitve večjega števila delavstva. Na posredovanje zaupnikov in Osrednjega društva lesnih delavcev se .ie posrečilo stavko še isti dan zaključiti, pogajanja pa so se vršila dne 9. t. m. K razpravi .ie bila povabljena tudi Inšpekcija dela, ki na se vabilu ni hotela odzvati. Radi bi vedeli zakaj pač še ta urad obstoja, ali za ščitenje pravic delavstva ali kapitala. Priporočali bi, da že vendar enkait uvede preiskavo po vseh obratih in sc na ta način prepriča, kako vzoren red vlada v vseh podjetjih njenega okrožja.
Kljub temu pa, da se Inšpekcija dela razprave po svojem zastopniku ni udeležila, se je doseglo 20% povišanje mezd in npeljava S-umika, upostavi sc tovarniški red in pripoznajo se zaupniki ter organizacija. Vse se pa ie doseglo, ker je bilo dglavstvo tako solidarno. I u sc jc zopet pokazala pot, katero mora hoditi delavec, če hoče priti do svojih pravic. Torei so-•druci. na delo — vsi v organizacijo.
Gorje pri Bledu. Tukajšnja podružnica lesnih delavcev je imela v nedeljo, 5. t. m, svoj redni občni zbor. Udeležba je bila prav številna. Vidi se, da sc je začelo delavstvo, dasi precej pozno, vendar že enkrat bolj zanimati za svoj kritični po-ložai in da jc izprevidelo, kako se ga po krivici zatira. Osrednje društvo je zastopal sodrug Brajer iz Ljubljane, ki je poučil delavstvo o velikem pomenu močne in enotne strokovne organizacije, v kateri edino ima še delavstvo moč, da se z uspehom bori za svoj obstanek. — V novi odbor so bil; izvoljeni: predsednik sodrug Vodnjav F., podpredsednik Drušnik Matevž, tajnik Žumer Viktor, blagajnik Polak Jožci, odborniki: Pretnar Jakob, Zalokar Janez, Mežek Jožef, namestniki: Pretnar Simon. Zupan Joško, Pavlin Joško, nadzorstvo: Janša Jož,, Jakopič Anton in Polak Ivan. — Da si je delavstvo vzelo vso stvar za resno, kaže naslednji slučaj. Takoj drugi dan to brez vsakega vpliva od katerekoli strani stopilo delav-
stvo tovarne -Vintgar« solidarno v stavko, radi neurejenih razmer, ki so tamkaj "vladale in zahtevalo, da se vsi izprti de-lavci vzamejo nazaj v službo in da se prepozna zaupnike. S posredovanjem osrednjega društva se je še isti dan dosegel uspeh in pričelo zopet z delom. Upamo, da bo delavstvo odslej naprej zvesto svoji organizaciji, da bo tako ostalo odporno še za nadaljne boje, ki so na vidiku.
Usnjarska stroka.
Čevljarski pomočniki. Pozor! Čevljarski pomočniki v Ljubljani in okolici se nahajajo v mezdnem gibanju, vsled česar naj nihče ne išče dela v Ljubljani, dokler gibanje ne bo končano.
Občni zbor osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok se je vršil v nedeljo 5. februarja t. 1. v Celju s sledečim dnevnim redom; 1. Poročilo predsedniku.
2.	Poročilo o delovanju posameznih podružnic. 3. Blagajniško poročilo. 4. Volitev odbora. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti-
K 1. in 2, točki sta poročala predsednik organizacije s. Krajcer in tajnik s, Jagodic. ,Poročali. so tudi delegati posameznih podružnic o delovanju.
S.	Jagodic je podal nato blagajniško poročilo, ki se ie vzelo na znanje. Preglednikom se ie izrekla nezaupnica, ker niso bili navzoči. Obračun je pregledal s. Kaiser.
I )elegati štajerskih podružnic so zahtevali premestitev osrednjega društva v Maribor. Debata pri tej točki je bila jako živa. Tajno glasovanje po listkih jc pokazalo, da se prenese centrala iz Ljubljane v Maribor.
V	odbor osrednjega društva so bili izvoljeni: predsednik Alojzij Krivec (Maribor), 'f ra mestnik Anton Trglav (Ljubljana), tajnik Anton Krajcer (Maribor), odbor Matevž Šmidt, Ivan Poljanec (Ptuj), Josip Staudinger. Ivan Gcrgič, Kristjan Grenlc (Maribor), pregledniki Franc Jakomin, Ivan Podlipcc (Ljubljana), Ivan Forštncr, Franc Pircčnik (Šoštanj). Razprava o izpremembi pravil sc je vsled prekratkega časa izpustila iz dnevnega reda. Poveril na se je novoizvoljeni odbor, da pravila izpremeni in izpopolni.
Prispevki organizaciji so se zvišali za 100/c. Sklenilo se je tudi uvesti znamke.
Slovenjgradec. Dne 2. ..marca t. I. so se vršila pogajanja za zvišanje mezd. Podjetnik jc bil pripravljen zvišati mezde pod pogojem, da bi delavstvo delalo 10 ur dnevno. Po daljšem razgovoru je bil podjetnik pripravljen zvišati mezde, samo nredsednik podružnice mora tekom 14 dni zapustiti svoio službo, ker mu je baje pokvaril stroj iti ker ie len ... Tudi to mu je organizacija izpodbila, ker se je dokazalo. da hoče odpustiti predsednika le zato, da bi zrušil podružnico. Končno je podjetnik dal IQ-’’ povišek na plače in družinske doklade.
Marenberk. Dne 19.. januarja t. 1. so se regulirale mezde tako, da plača pod-ietnik toliko, kolikor znašajo mezde v Slovenjgradcti. Ker sc pa to ni Izvedlo smo slavili nove zahteve na podlagi katerih se ie vršilo pogajanje 3. marca t. I. Doseglo se je ednačenie ter 10% poviška na temeljne plače, — Podjetnik ima še zelo trdo glavo in hoče z i-sto skozi zid. uvideti pa bo vendarle moral, da delavske zahteve niso igrača.
Ljutomer. Dne 4. marca t. 1. smo imeli pogajanje za zvišanje mezd. Dosc-
seli smo 30% povfslca za vse izučene delavce. 20% za pomožne delavce in 10% za one. ki imajo pri podjetnikih hrano in stanovanje.____________
Kemična stroka,
Šoštanj. Dne 9. in 10. marca t. 1. se je Vršila razprava za reguliranje delavskih plač v kemični tovarni. Osrednje društvo kemičnih delavcev je zastopal s. Leskošek iz Celja, Zvezo industrijcev pa gosp. Gorjup iz Ljubljane, uprav, svet družbe pa g. dr. Mayer ter ravnatelj g. Griitzer. Pogajanje sicer ni tako uspelo kakor je bilo želeti, ker je podjetje vstrajalo pri tem, da je pripravljeno mezde izenačiti z mezdami v tovarni kemičnih izdelkov v Ljubljani. Dan in pol sc je potratilo časa za dosego sporazuma. Zastopnik delavske organizacije je moral, akoravrio nerad, vzeti na znanje, da je zahteva tovarne upravičena glede izenačenja plač v tovarnah ene in iste stroke. To pa z ozirom na to, ker so življenške potrebščine v Ljubljani skoraj iste kakor v Šoštanju. Zavedajoč se, da je draginja v zadnjem času več kakor za 15% narasla, vendar se je moral z 15% povišanja zadovoljiti, a to le pod pogojem, da bo tvrdka uvedla letni plačani dopust. Zastopnik zveze industrijcev se je zavezal akcijo glede dopustov v kemični industriji podpirati; istotako je zastopnik tovarne izjavil, da mu je taka socialna zahteva simpatična, ker le s tem bo mogoče pridobiti stalne in trezne delavce (bomo videli). Sodrugi v kemični tovarni v Ljubljani se naj pa zavedajo razredne borbe, da narn njihovo nazadnjaštvo v bodoče ne bo škodovalo. (Opomba poročevalca.)
.tr_w ja»««uvrnMw,n.«wu.n*.«*• ir* 'm- n nm ran—W BCh—■*
Živilska stroka.
Osrednje društvo živilskih delavcev in sorodnih strok v Ljubljani sklicuje za 24. marca t. 1. ob 3. popoldne v prostorih hotela »Tivoli« svoj redni občni zbor. --Dnevni red; L Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo kontrole. 5. Položaj delavca in organizacije. 6. Volitev odbora. 7. Raznoterosti. — Odbor.
Mlinska industrija v naši državi je dovolj razvita, zlasti v Vojvodini in Srbiji. v Srbiji sc nahaja 77 mlinov, v Vojvodini 53, v Krvatski in Slavoniji 89, v Bosni in Hercegovini 16, v Sloveniji 29 in v Dalmaciji 7. Poleg tega pa je v državi še dosti manjših kmetskih mlinov.
Železničarska široka.
Povsem odveč. Ravnateljstvom se je zelo mudilo, da potom okrožnic (zagrebška št. 35) osobju dokažejo, kako nevarno se je igrati s stavko ali pasivno re-sistenco. Navajajo vse mogoče in nemogoče paragrafe iz pragmatike najrazličnejših odredb in naredb ter zakonov. Častitljiva ravnateljstva in še bolj častitljivi minister, bi si lahko to brezpotrebno delo prihranili in prav nič jim ni bilo treba izzivati železničarje, ki so stavili svoje, v vsakem oziru upravičene zahteve, z novimi obljubami na — batine. Oni te dobro poznajo in so jih potrpežljivo prenašali doslej. Toda od njih se niso nasitili in so vzlie njim predložili svoje zahteve po večjem koščku kruha. Za odgovor jim dobrosrčni in nežnočutni minister zopet Ponuja — batine. Gospod minister .ic v svoji hudomušnosti res nedosegljiv. Isti, ki zahteva kruha, dobi za odgovor — ba-one; kdor pa išče svojih pravic, se mu tudi nudi — batine.
Ali jc 'zato treba res tako velikanskih' državniških možgan in modrosti, da sc človek povspne do takih plemenitih običajev?
Grožnje ravnateljev, kakor ministra so bile sicer povsem brezpredmetne, kajti železničarji so svojo tozadevno izjavo podali že 29. januarja, v Zagrebu in jo naznanili vsej javnosti — v kolikor je pismena — po celi državi. Rekli so: Stavkati nočemo, ne maramo pa tudi pasivnega odpora. Zahtevamo pa, da se naše pravice prizna, ter zahtevamo plače, s katerimi nam bo mogoče živeti. Če ne dobimo svojih pravic — potem ne pozabite, da nismo z vami poročeni, razšli se bomo s trebuhom za kruhom!
Kovinarska široka.
Jeseniška podružnica kovinarjev je
nabrala za gladujočo Rusijo 14.237 K 40 vin. Druge podružnice naj si jo vzamejo za vzgled, kajti tudi na Jesenicah so delavci lačni pa so se spomnili tistih, ki so še bolj lačni. Geslo: eden za vse, vsi za enega naj ne velja le za navduševanje. — Prispevke, ki jih zberete pošljite na tajništvo kovinarjev v Ljubljano. — Tajništvo.
Hastfi©.
Važnost hranilnic. Za vsako stran človeškega življenja je našel človek posebno merilo, ki kaže kot toplomer dvig in padec merjene stvari. Za izobrazbo kakega naroda, pravi Nemec, je najboljše merilo milo, kolikor ga porabi ves narod razdeljeno na posamezne, glave, čim več ga porabi, tim višja je izobrazba. Kajne, kako navadno merilo za tako imenitno stvar kot je izobrazba. Merilo za gospodarsko moč' kakega naroda pa je število gospodarskih zadrug; čim več zadrug, tim večje zabpanje zunanjega sveta v nakupno in plačilno moč dotičnega naroda. Največjega gospodarskega in gospodarsko-vzgoj-nega pomena je nedvomno hranilnica. Hranilnica je tista naprava, ki zbira križem sveta prihranke gospodarsko zavedni!) ljudi, da jih na drugi strani podjetnost porabi v narodov blagor. Česar ne zmore vinar, zmore krona, če je še ta preslaba sto, tisoč, milijon kron. Najnižja plast naroda, delavci — proletariat, se mora tudi tu rešiti pred posameznimi denarnimi mogotci, ki vladajo danes svet. Kje pa je rešitev? V varčevanju. Kam edino spadajo delavčevi prihranki? V delavsko hranilnico. Katera je delavska hranilnica? Hranilni oddelek Konsumne-ga društva za Slovenijo v Ljubljani, ki je do danes nabral za 3,500.000 K delavskih prihrankov in jih obrestuje po 41%%, odnosno one na dalji odpovedni rok. po 5%. Delavci, nosimo svoje krone v svojo hranilnico!
Nič — mnogo. Dve besedi, ki sta si tako nasprotni kot noč in dan. Prva se v štiriindvajsetih urah izgovori tisočkrat, druga pa ravno tako, vsaka pa v drugih prostorih in z drugačnim naglasom. »Kaj pa je danes krona, deset, štirideset, sto kron? Nič!« Rentačijo bratci pri litru, cela oštarija pa jim pritrjuje in naroča liter za litrom, da jim »nič« stopa v glavo in pete. »Križ božji, kako je to mnogo, vsak dan več«, tarnajo gospodinje v prodajalni, na trgu, pri mesarju? Kdo ima prav? Prav gotovo gospodinje, zakaj 1 krona ni »nič«, temveč je to v denar izpremenjen trud in znoj, ki si ga ti delavec prebil v petih, šestih, morda celo v dešetih minutah. In to naj je »nič«? Pa vendar je tudi »nič«. Za
tistega, ki mu je denar sani Tuiclič Cto je delavčeva neumnost) nosi, je to resničen •nič«. Tovarnar M. v T. je napravil v 2 letih 15 milijonov dobička; temu je 1 krona »nič«. Njegovi delavki, ki zasluži dnevno 38 K, pa je 1 K »mnogo«. Zato pa glej, da kronco devetkrat obrneš, predno jo izdaš in ne veruj besedam, da je »nič«. Ali. ne veruješ, da ti teče pot po obrazu, ki ga vendar čutiš? Jutri je še en dan, z vsakim dnem sc moram gospodarsko krepiti, zato ne bom izdajal težko prislužene krone za nepotrebne reči, temveč jih naložim v svojo hranilnico.
Športni klub »Svoboda«, se obrača tem potom na sodružne organizacije s sledečo prošnjo, da:
1. pozovejo vse sodruge., da pristopijo kot podporni člani k športnemu klubu »Svoboda«, ki je edini delavski športni klub v Ljubljani;
2. pozovejo vse mlajše sodruge, ki imajo veselje do katerekoli panoge športa, da vstopijo v klub vsi lahki atleti nogometaši, 'plavači, kolesarji itd. kot aktivni člani;
3. pozovejo vse sodruge, ki prihajajo v Ljubljano iz drugih krajev in so mnogokrat že izvezbani športniki, da ne pristopajo k drugim klubom, kjer so le v šta-fažo, temveč, da vstopijo ,y S. K. »Svoboda«.	.
Upamo, da bodo sodružne organizacije podpirale naše težnje in ob vsaki priliki opozorile svoje članstvo na naš klub. Naslov: 1. Ogrinc, Ljubljana, Križevniška ulica 10—L
Šoštanj. V četrtek se je vršilo veliko zborovanje* ki je bilo protestnega značaja. Protestiralo se je proti ukiinjenju javne bolnice v Sipvenjgradcu in drugod, Rcferiral je so drug Leskošek iz Celja. Sprejele so se sledeče resolucije'; 1. proti-draginjska kakor v Ljubljani, 2. protestna iz celjskega protestnega shoda z dne 26. svečana ter »Autialkoholna«; zadnja jc z ozirom na kraj najbolj pomembna, kar znači. da prodira treznost pri sodrugih v Šoštanju, saj je pa tudi najbolj potrebno in to ravno v Šoštanju.
Iz statistike stavk. Po statistiki ministrstva za socialno skrbstvo je bila v li-stopadu lanskega leta na Češkem v 34 zavodih delavska stavka, katere se je udeležilo 4950 delavcev, a v 6 podjetjih je bilo 350 delavcev odpuščenih. Delavci so zaradi stavk imeli 903.000 č. K škode.
Brezposelnost v Avstriji. Dunajska delavska zbornica je ž ozirom na rastočo brezposelnost sklenila, naj se z velikim investicijskim posojilom začno obnovitvena dela. Podpora brezposelnim naj sc zviša. Sedaj je na Dunaju 35.000, na Zg. Avstrijskem 7000, na Štajerskem 2000, in v dunajskem novomeškem okraju 8000 brezposelnih.
Francozi o naših razmerah. Francoski list »Information« piše, da je jugoslovanski proletariat v ljutem boju z buržoaznimi silami, ki jih podpirata policija in državna justica. Znižanje mezd se ne more opravičiti z znižanjem cen življenskih potrebščin, ki so vedno dražje. Tudi se ne more opravičiti z inozemsko konkurenco, ker se je izvoz v primeri s prejšnjimi leti znatno zvišal. List priobčuje tudi nastopne statistične podatke: Leta 1919. je bil izvoz za 20% večji nego uvoz, danes pa jc večji že za 45%. Leta 1920. je znašal izvoz 700 milijonov, leta 1921. pa okoli 2 milijardi. Vkljub temu so ogrožene mezde v Jugoslaviji iz znanega vzroka: jugoslo-venska industrija vsled tehnične pomanjkljivosti ne dosega industrije v za-
padnih državah'. Jugoslovenski kapitalizem se izgovarja na inozemsko konkurenco ter pravi delavcem: treba je, da sc zadovoljite z nizkimi mezdami, drugače pridejo tujci, ki bodo producirali s stroji ono, kar produciramo sedaj z rokami.
List »Information« ima popolnoma prav. Pri nas sicer trdijo, da temu ni tako, da o znižanju mezd ni govora, vendar pa opazujemo in skušamo, kako pritiska kapitalizem na delavstvo —• in čaka samo ugodne prilike, da ga bo pritisnil k tlom in ga še brutalnejše izkoriščal.
Za gladujočo Rusijo je zbrala »Gorska čitaona« na Milanovem Vrhu na svoji veselici dne 25. februarja t. 1. 1400 K. Obupni plač umirajočih ruskih sirot pretresa celi svet, zato zavedni proletarec zgani se in žrtvuj po svoji moči za nesrečneže.
Produkcija premoga v Sloveniji, Premogovna produkcija Slovenije znaša 40% celokupne premogovne produkcije Jugoslavije. Leta 1921. je bilo v Sloveniji 22 premogovnikov, od katerih je bilo 10 večjih a 12 manjših bolj lokalnega značaja. Leta . 1913, se je produciralo v Sloveniji premoga za 1,587.137 ton, 1. 1919. za 1,169.639 ton, 1. 1920. za 1,216.376 ton, a
1.	1921. za 1,284.01 S ton. Povišanje produkcije znaša nasproti predvojni dobi 6%, nasproti 1. 1919. 9%. — Produkcija posameznih premogovnikov je bila razdeljena sledeče:	Trbovlje 529.200 ton
(41%). Zagorje 202.543 ton (16.5%), Hrastnik 191.730 ton (15%), Kočevje 71.000 ton (5.5%), Velenje 141.744 ton (11%), Zabukovci 24.135 ton (2%), Št. Uanž 66.510 (5%), Mirna 14.428 ton (1.1%), Prevalje 16.557 ton (1.2%), vsi ostali 30.336 ton (2%). — Premogovniki Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Kočevje so last Trboveljske premogokopne družbe in producirajo pet šestink ali 78% vsega premoga na Slovenskem.
Celje. — Kako si toimači pruski velekapitalist VVesten Socialno zakonodajo (jugoslovanski obrtni red). Evo vam slučaj krivice: Dne 15. marca t. 1. je odpustil ,'VVesten 4 delavce (zaupnike) brez vsakega vzroka iz službe. (Glej »Naprej« z dne 19. marca in »Jugoslavijo« z dne 19. marca i. 1.) »Ljudski Glas« z dne 23. marca 1922- Strokovno tajništvo v Celju je vložilo na inšpekcijo dela ovadbo. — Inšpekcija deJa je poklicala g. Westna na odgovornost, nakar je g. Westen izjavil, da je odpustil nekatere delavce radi prestopka
obrtnega reda § 82. točka i) (kaj pravi ta paragraf opom. uredn.: ako neopravičeno zapusti delo, ali zanemarja svoje dolžnosti, ali čc zapeljuje druge delavce, ali domačine k nepokornosti ali k uporu zoper delodajalca, ali če jih skuša zapeljati k nerednemu ali nenravnemu življenju, ali nenravnim ali prepovedanim dejanjem). To je kapitalistični obrtni red izza leta 1885. »Erbgut« stare Avstrije, na katerega se kapitalisti v Jugoslaviji naslanjajo. — Odpuščeni sodrugi sc niso pregrešili ne zoper eno in ne zoper druge točke, ampak izvrševali so svoje dolžnosti kot zaupniki. To pa po mnenju g. Westna ni prav. Zakaj bi se delavci borili za svoje pravice. G. Westen je hotel po dr. Žerjavovemu sistemu izvesti Ournik z glasovanjem delavstva, a se mu ni posrečilo. — Inšpekcija dela pravi, da obstoja še Sumile in da ni nihče upravičen glasovati za kaj drugega, kakor za to kar obstoja. Ako-ravno bi vsi delavci glasovali za 9 ur, se tudi takrat ne sme delati 9 ur, ker bi bilo protizakonito. (G. Westeri to tudi dobro ve, ampak on si misli dobro bi bilo podpirati kapitalistične poslance in vlado, da b: sc zakonodaja spremenila. Gospodje v parlamentu bi jo zabrusili socialistom v obraz, saj delavci nočejo 8urnika v Jugoslaviji.) Kapitalisti se izvrstno razumejo na taktiko v svoj prid. (A napravili so račun brez krčmarja opomb, poročevalca.) Ker je Surnik uzakonjen, bi moral biti g. Westen kaznovan radi nasilstva po § 98. b. k. z. ali pa vsaj po § 82. točka f) obrtnega reda, ker je g. Westen brezdvonnio grešil po navedenih paragrafih. Prvič je izvajal nasilstvo in drugič, ker je svoje mojstre in njihove žene dne 18. marca napojil v svojem vinogradu tako, da so bili vsi pijani. Vsi skupaj so pa zagrešili s tem, ko so ob pol 2. v noči kalili nočni mir z Horuck in Auf-kliei. (Priče na razpolago opomba poročevalca.) — Bomo videli če se bode oblast zganila!
Zahvale.
Vsem sodrugom lesne tovarne 1'. Žagar na Milanovem vrhu, ki so mi pomagali v bolezni mojega moža Ljudovika in zbrali znesek 302 K. izrekam najtoplejšo zahvalo. Posebna hvala tudi g. ravnate-:	1 ju	za pomoč	v	bolezni, kakor tudi za
!	krasen venec.	—	Johana Volf.
Podpisani	se	najsrčnejše zahvaljujem
i	za	vsoto 442	K.	ki so mi jo darovali v
7 času moje brezposelnosti: sodrugi pek! 160 K, sodr. mlinarji 142 K. gospa Roza Bari 100 K in gospa Ria Zimperz 40 K. skupai 442 K. — Martin S t r o u h a 1.
Zahvala. Jakob Vrečar, se najiskre-neje zahvaljujem delavstvu, tov. »Peto-via« za pomoč, v vsoti 6908 K 64 vin., ki mi jo je darovalo kot prvo pomoč, ko sem pogorel. — Omenjeno vsoto sem sprejel po sodrugu Iv. Poljancu. — Ivan Poljanec, oddajatclj. _
Zahvala. Jožef Žitnik iz Gerečje vasi se zahvaljujem najtopleje, delavstvu, tov. »Pctovia«, za znesek 383 K, kot darilo in pomoč, kot pogorelcu. Omenjeno vsoto sem prejel od sodruga predsednika usnjarske podružnice Ptuj, sodruga Matevža Schmidta. — Oddajatelj: Matevž Schmidt.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TO K AN Tiskn,,Učiteljska tiskarna* v Linbliani.
m
== renistravana iztim i omeisno zavezo =________________________
sprejem« nranUne vl<izu vsuk delavnik od a do 13. ara in jih obrestojo po čistih
®asr 4%
Rentni davek plaua druStvo iz svojo-*. Obiccti S8 kanilaUzirata polletno. Večjo iu »talne vlo^e se obrastnjejo po dogovora l »»»)!(» daje svo|lm zadriunikom proti vknjižbi, na oaebri tiredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Meniča si ooVoaiptuJeia po bančni obrestui meri.
EiM res MmK\ denarni zavoii.
UČITELJSKA TISKARNI!
iHKUiigaiicaiuiiiuauaiagi,,,, II
r umi MiiMa Dia itn. S.
-	rtgijlmaa aadtejo t oralni) ami —	^
Tiskovine za Sole, županstva in urade. Najmodernejšo plakato in vabila
-	za shode in veselice. -
LfiTNB ZMUUCKE
Najmodernejša uredba za tisknnjp listov, knjig, bro-
-	Snr itd. Itd. - V
^ STEREOTIPI J A LITOGRAFIJA. J
KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA.
Poštni predal št. 13. — Poštni ček. rac. št. 10.532. — Telefon intor. št. 178. — Brzojavni naslov „Kodes Ljubljana".
TJT> A \TTT \TT	sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge
1jXV.t\.±N iJ-JlN 1 KJLsU n 11 TjIV (]0 (jne dviga po 41]2°!o, večje vloge proti polletni odpovedi po 5s;1o. Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa
podružnice: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Koroška Bela, Sava. Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora, Radeče, Celje, Store. Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Fohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Črna L, Crna II.
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
—	—	nad 3 mi!*fOBvs kron.	—
Pristopnina K 10’—.	Clan društva postaue lahko vsak!	Delež	K	200.—.
Pristopati se zamore v vseh gori imenovanih podružnicah.