Šentjurski Šentjur '! do 0 SS šentjurske Šentjur 1994 63230 352(497.4 šentjur) lllillli 0093029,20 COBISS o 24. Kaverne** J 944 štev: 20 cena,: J 00 SOI fiait*ti*un filačeuun fini fia&ti Šent jun '£ p ■»^latoma volna 0#P ■ m jH !■ z M gb' i ■v JiSrI 1 šolski POT 1 USliSii n Qfv / v , IZ VSEBINE: - zadnje zasedanje občinske skupščine - bojkot volitev na Planini - kako voliti? - predstavitev vseh šentjurskih programov,, list in kandidatov - Lucija na manevrih - Ponikva skozi čas - odgovor iz Eleganta - volilni aforizmi in šentjurska glosa št. 2 Šentjurske POSLOVNA STRAN NOVICE flTAfgg STUDIO 53230 ŠENTJUR mm053/?W-332 Hudimi VE MK plačilne pegoi«: MESEČNA KARTA 3.550,00 SIT 3 MESEČNA KARTA 9.300,00 SIT ČEKA e meseči«."ttiUEr& 1'Z.2CC cc SIT ‘ s cSvi* VIKEND PfiKET 2.500,00 SIT ™, ,»,K,c,z, n. 6.200,00 SIT IX TRENING 9*10,00 sir ~ plačnike velja popust od 5% do 15% -f ROSINI &4I04, MARTA ZAGOŽEN Hotel Alpos Šentjur 063/743-905 % >y ClJW NOVO ! SOLARIJ Adriatic /7/iMNt _ - poslovalnica ADUT Šentjur (tržnica) Delovni cas: od 8. do 15. ure, v soboto od 8. do 11. ure 063/743-743__________________________________ d.o.o. m« j eveTticflRnfl metkfl PRIZOR. DOMU W. Leona Dobrotinška 5, 63230 Šentjur Telefon: 063/742-401 ^PJu$liT7i*b PESTRO IZBIRO Lončnic, REZ An EGA CVETJA, CKRASniH LOnCEV in ŠARIL. \]zX> Kandidatne liste za občinske svetnike je sestavila dokaj spretno. Med njihovimi kandidati takorekoč ni najti novih imen, so pa dali na svoj spisek celo vrsto uglednih ljudi iz "komunističnih časov", od različnih funkcionarjev SZDL do partijskih sekretarjev, ki so na prejšnjih volitvah gladko pogoreli. Očitno je, da so ocenili, da se tudi šentjursko volilno telo s simpatijami ozira v preteklost. Ožje vodstvo stranke ( Artnak, Peperko, L. Mastnak), ki je pripeljalo na strankarsko kandidatno listo dvoreznega g. Grdino, si je s to potezo nakopalo obilico pozitivnih in nič manj negativnih točk in se zna zgoditi, da bo stranka na volitvah razdvojena. Prognoza: v občinskem svetu bo poleg SKD imela največ svetnikov, recimo okrog 25%, lepe možnosti za izvolitev pa ima tudi njihov županski kandidat. SDSS - Socialdemokratska stranka Stranka ima na državni ravni kar soliden ugled predvsem zaradi Janeza Janše, ki v slovenskem političnem prostoru velja za vodilno osebnost slovenske osamosvojitve. Po dogodkih v Depali vasi ter po brutalni in nespretni odstranitvi s položaja obrambnega ministrstva je njegova priljubljenost v stalnem porastu. V naši občini doslej stranka ni igrala vidnejše vloge. Njen predsednik g. Pungartnik je kot podpredsednik izvršnega sveta utonil v Grdinovi senci in je ostal politično neopazen. Te neopaznosti in mlačnosti se je nalezla tudi stranka, ki tako na občinski ravni nima kaj pokazati. Celo v nebo vpijoči primeri divjega lastninjenja in zaprtost ter samovolja občinske politike je niso zdramili iz pragmatičnega dremeža. Stranka tudi ni uspela vzpostaviti pristnega stika s svojo pravo bazo, z delavci, kar se ji utegne maščevati na volitvah. Njena odločitev, da na volitve ne gre s svojim kandidatom za župana, ji utegne odščipniti odstotek ali dva glasov, kajti skupen krščanskodemokratski kandidat za župana g. Malovrh, ki vendarle predstavlja kontinuiteto oblasti iz prejšnjega mandata, morda ni ravno najoptimalnejša osebnost za stranko, ki vidi svoje volilne prednosti v opozicijski ostrini. Njene kandidatne liste so morda nadpovprečne za šentjurski imidž stranke, toda še vedno preveč neopazne, da bi zakrpale praznine v strankini občinski politiki. Če ji bo v predvolilni kampanji uspelo poudariti svojo integrativno vlogo med SLS in SKD ter se predstaviti kot novega Demosa II, potem lahko računa na okrog 20 % glasov. SKD - Slovenski krščanski demokrati So v občini gotovo najbolje organizirani in imajo največ opredeljenih in stalnih volilcev. Na zadnjih občinskih volitvah v samem Demosu niso igrali posebno opazne vloge, a so kot edini iz koalicije dobili in obdržali kar nekaj pomembnih občinskih funkcij. Njihovi uspehi so se vrstili tudi še po volitvah; pridobili so si tudi županski im poslanski mandat. Kljub temu, da so bili krepko pri koritu, so bolj asistirali pri odločitvah v občini, kot jih kreirali. So pa zvesto sledili državni politiki SKD s t.i. Peterletovemu "biti zraven", kar jim bodo volilci tolerirali, če že ne šteli v dobro. Njihova slabost je v pomanjkanju prodornih in ambicioznih posameznikov. Zanimivo je, da se šentjurski krščanski demokrati kot stranka v javnosti sploh ne pojavljajo, prav tako pa je popolna neznanka tudi njihovo notranje strankarsko življenje. Kaže, da so povsem zadovoljni sami s seboj. Že davno prej, preden so se spoprijateljili z LDS in Združeno listo na državni ravni, so napravili v Šentjurju t.i. črno - rdečo koalicijo, in zanimivo bo videti, kako se bodo ulovili sedaj, ko seje velika koalicija skrhala, g. Grdina, čigar najzvestejši podporniki so ves čas bili, pa jim je ušel k nasprotni LDS. Če se bodo končno postavili na svoje noge in našli stične točke s SLS in SDSS, bodo nekdanje stranke Demosa dobile lepo priložnost "popravnega izpita" in v primeru zmage na volitvah oblikovati res svojo občinsko oblast. Tudi v SKD se ne morejo pohvaliti z množico znanih imen na svojih listah, vendar pa jim 25 % glasov skorajda ne bi smelo uiti. SLS - Slovenska l judska stranka Ljudska stranka je zapravila veliko svojega političnega kapitala, ki ga je podedovala od Slovenske kmečke zveze. V šentjurskem parlamentu je bila številčno zelo dobro zastopana, vendar pa so bili njeni razkropljeni in neorganizirani odborniki lahek plen občinskih pragmatikov in stranke niso uspeli primerno promovirati. Tudi kriza v vodstvu, ki seje poglabljala z mučnim in predolgim odstopanjem prejšnega predsednika Pevca, se nekako nadaljuje, saj nova odločnejša predsednica gospa Osetova še vedno ni uspela najti cilja, ki bi združeval strankino energijo. Usodno za šentjursko SLS pa je, da ni uspela preseči okvirov kmečkih interesov in je ostala omejena na kmečka območja. Pa še tu se bo v borbi za volivce morala spopasti s SKD. Spodbuden je ugled Podobnikove stranke na državni ravni, kar obeta Šentjurčanom razmeroma uspešen nastop na lokalni ravni. Po moji oceni jim bo pripadlo okrog 20 % občinskih svetnikov. ZDSD - Združena lista socialdemokratov Stranka je v precejšnji krizi, saj se njena volina baza vse bolj osipava. V Šentjurju je na zadnjih občinskih volitvah dobila še 20 % mandatov v DPZ, toda od tistega časa seje mnogo tega spremenilo. Kljub temu, da so tudi v Šentjurju, zlasti v tovarnah, ostali na oblasti "bivši", je vse manj tistih, KOMENTIRAMO —. ki so prepričani, da je Združena lista koristna stranka. Pragmatični direktorji in upokojenci ji uhajajo, čvrsto komunistično jedro pa se še ni vzpostavilo, njen program je slabo razpoznaven, poleg tega imajo še nesimpatično državno vodstvo. V tej krizi identitete se je zgodilo, da šentjurska ZL ni uspela napolniti niti kandidacijskih list niti ni našla svojega kandidata za župana. Kaže, da se s podporo Grdini udinja LDS ter poskuša "prišlepati" na oblast. Geje kaj resnice v govoricah, da njen predsednik M. Bevc, generalni direktor Alposa, zapušča tako tovarno kot Šentjur, bi bil zanjo npr. 10 - 15-odstoten volilni uspeh že prava terna. Na svojih listah imajo največ znanih imen; kar vsak drugi njihov kandidat je direktor ali vodilni delavec, kar samo Potrjuje, da so še vedno ekonomsko močna-"direktorska stranka". Zanimivo je tudi, da so si "privoščili razkošje" in na svoje liste dali tudi nekaj direktorjev, ki se niso ravno izkazali s pretanjenim občutkom za varstvo družbene lastnine. Katerega župana voliti? V novem sistemu ima funkcija župana izjemno težo, zato ni čudno, da velja, da se bodo volitve dobile ali izgubile pri županih. Po začetni evforiji, ko je kazalo, da bo vse črno županskih kandidatov, seje vsa zadeva na koncu zreducirala na levo -desni obračun med kandidatom LDS in ZLSD g. Grdino in kandidatom "strank slovenske pomladi" SDSS, SKD in SLS, dosedanjim županom Jurijem Malovrhom. Oba tekmeca sta šentjurski javnosti dokaj poznana in od njiju večjih presenečenj ne moremo pričakovati, seveda če odštejemo presenečenje, da sta se na nasprotnih listah znašla človeka, ki sta doslej vsaj navzven zvesto dokazovala medsebojno privrženost. Ladislav Grdina si je v dosedanjem mandatu kot predsednik IS pridobil veliko občudovalcev in verjetno nič manj kritikov. Dokazal se je kot uspešen "politični podjetnik", ki je s svojo trmo in zvezami uspel izmamiti državi marsikateri tolar, ki pa ga je potem žal avtoritativno porabil za izgradnjo "spomenikov", kot sta npr. tržnica in neustrezna obvoznica. Priznati mu je treba izjemno politično spretnost, saj je nekoč direktoroval s pomočjo rdeče knjižice, potem je čvrsto zajahal Demos oziroma Krščanske demokrate, zdaj pa obljublja zvestobo LDS. Vedno je znal biti pravi čas pri zmagovalcih in je po svoji prilagodljivosti podoben Kučanu. Kaj ga je pripeljalo k LDS in kaj si ta stranka od tako samosvojega človeka obeta, je jasno: njemu kot avtoritarni osebnosti je absolutistična oblastna funkcija župana pisana na kožo in se je zanjo kljub zdravstvenim težavam in ponujeno lepo penzijo verjetno zlahka odločil, v LDS pa so pragmatično izračunali, da je preko njega pot do oblasti najkrajša. Pričakovana korist je obojestranska. Grdinovo županovanje bo označeno s prekopanimi cestami, kubiki betona in metri asfalta, težko pa je od njega pričakovati tankočutno sporazumevanje ali celo ustvarjanje demokratičnega "feelinga" v občini. V določeno breme pa mu bo gotovo tudi sodno še nezaključena t.i. afera "Štajerska banka". Jurij Malovrh je kljub temu, daje že tri leta šentjurski župan ter dve leti poslanec v državnem zboru, pravzaprav še vedno precejšnja neznanka. Kaže, da ga je Grdinov absolutizem domala povsem izrinil iz odločujočega javnega življenja in se je doslej zadovoljeval z obrobnimi protokolarnimi nastopi na raznih proslavah in slovesnostih ter svojih ustvarjalnih in voditeljskih sposobnosti enostavno še ni imel prilike pokazati. Očitno je, da je sklenil temu političnemu životarjenju napraviti konec in na volitvah dokazati svojemu konkurentu, daje boljši. Doslej se je pokazal kot strpen in komunikativen sogovornik, v čemer je pravo Grdinovo nasprotje in bi utegnil postati v šentjurskem prostoru prepotrebna vez med oblastjo in ljudstvom. Iz njegovih predvolilnih nastopov izhaja, da se trenutno premalo zaveda, da bo šlo na teh volitvah za precej trd spopad "levega" in "desnega " bloka oziroma strank nekdanjih DPO s strankami nekdanjega Demosa ter da je prav on tisti, ki bo moral v primeru zmage z demokratizacijo odnosov v občini z odločnim rezom postoriti vse tisto, kar je Demos obljubljal že pred leti. testa na Kalobje V roku enega meseca bo asfaltirana cesta med Jakobom in Kalobjem. Investitorji so občina Šentjur, krajevne skupnosti Slivnica, Šentjur - okolica ter Kalobje. Občina bo prispevala 1 milijon tolarjev, vsaka od krajevnih skupnosti po 600 000 tolarjev, KS Slivnica pa dodatno še ves potreben gramoz. Težave s prevorsko šolo Priprave za izgradnjo nove šole na Prevorju so naletele na prve težave: geologi so ugotovili, da za izgradnjo šole rezervirana lokacija zaradi plazovitega terena ne ustreza. Potrebno je bilo najti drugo primemo mesto in našli so ga na vrtu stare šole. Tu so že stekle potrebne geološke raziskave. Dokupili bodo tudi nekaj mejnih zemljišč ter tako pripravili takšen prostor, ki ne bo izključeval morebitne širitve šolske stavbe v naslednjih desetletjih. Prevorska šola naj bi stala okrog 47 milijonov tolarjev. Polovico sredstev bo prispevala država iz t. i. "šolskega tolarja", drugo polovico pa naj bi prispevala občina. Po besedah g. Peperka z občine naj bi se gradnja izvedla v letih 1995 /96 Dela v športnem parku gredo h kraju Investicija v stavbo v športnem parku je v zaključni fazi. V garderobah so stekla zadnja gradbena dela in cela spodnja etaža bo kmalu nared. Nogometni, teniški, atletski klub ter občinska športna zveza, šahovsko ter strelsko in planinsko društvo se bodo lahko vselili že kmalu po novem letu. V spodnji etaži še ostaja nedograjen prostor za gostinsko dejavnost, v zgornji etaži pa prostori za fitness center. V objekt je vloženih okrog 7 milijonov tolarjev proračunskega denarja. Občinska skupščina je že sprejela osnutek odloka o podelitvi koncesije za celoten športni park, razpisa pa še ni bilo. Po besedah g. Peperka trenutno še nimajo nobenega resnega kandidata, ki bi bil pripravljen prevzeti gospodarjenje s tem objektom.__________ Šentjurske VOLITVE '94 NOVICE t \. . ' •: f| j .v l j 'i ' |§gi P • ipM/ilt LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Na volitvah 4. decembra bomo prebivalci občine Šentjur volili župana in ga tisto prvo decembersko nedeljo tudi izvolili. Liberalna demokracija Slovenije je za svojega kandidata izbrala Ladislava Grdino, dipl. inženirja strojništva, dosedanjega predsednika Izvršnega sveta občine. Člani LDS, občinskega odbora Šentjur, menimo, da lahko samo izvolitev Ladislava Grdine zagotavlja nadaljevanje uspešne zgodbe o naši občini. Končno smo po več letih stalnega nazadovanja v razvoju dosegli napredek, kije nesporno rezultat sposobnosti in prodornosti predsednika IS. In zato gre: politika je preresna stvar, da bi jo prepuščali bolj ali manj srečnemu naključju. Preglejmo nekaj najpomembnejših investicij, ki jih je izpeljal Izvršni svet na čelu z Ladislavom Grdino. CESTE - 40 km moderniziranih lokalnih občinskih cest - obvoznica vzhod - zahod v Šentjurju - modernizirana glavna šentjurska ulica Dušana Kvedra - razširjena trasa ceste Planina - Sevnica - nadaljevanje modernizacije ceste Šentjur -Lesično VODOOSKRBA - zgrajena 2 lokalna vodovoda - zgrajeni 4 vodohrami ZA TO GRE, DA NAM NI VSEENO! - obnovljeno staro vodovodno omrežje v Šentjurju - izdelan program raziskav pitne vode TELEFON - začetek popolne modernizacija PTT omrežja na področju celotne občine GOSPODARSTVO - ustanovljen občinski sklad za pospeševanje malega gospodarstva in dodeljenih 60 milionov kreditov - nova zemljišča za obrt in podjetništvo - tržnica, parkirišče in avtobusna postaja v Šentjurju - povečanje števila zaposlenih ŠOLSTVO - posodobljenih 5 šolskih poslopij - 2 novi telovadnici in 2 igrišča za šolarje - začetek izgradnje nove šole v Hruševcu KULTURA - obnovljena rojstna hiša Skladateljev Ipavcev v Zg. trgu - sodobno opremljena knjižnica - dokončanje kulturnega doma v Grobelnem in dvorane v gasilskem domu Dolga Gora - obnovljena dvorana kulturnega doma v Šentjurju - 2 nova televizijska pretvornika IN KAKO NAPREJ? V tem času smo v občini na začetku nekaterih aktivnosti, ki so za prebivalce Šentjurja in drugih krajev izrednega pomena. Dokončati moramo program telefonije, končno modernizirati cesto Šentjur - Lesično in Planina - Sevnica, dokončati obvoznico v Šentjurju z vsemi priključki in dodatnimi povezavami za čim hitrejši pretok prometa. V letošnjem letu smo pričeli s programom plinifikacije, ki mora biti v najkrajšem času realiziran. Občina mora postati neodvisna v oskrbi zdrave pitne vode, v loškem bazenu pa čaka na raziskave zdravilna termalna voda. Ladislav Grdina je sredi uspešnih razgovorov za izgradnjo nove osnovne šole za nižjo stopnjo na Prevorju ter za graditev doma za ostarele občane v Šentjurju. Potrebno je okrepiti gospodarsko moč občine in še povečati pomoč obrti in malemu gospodarstvu ter poskrbeti za skladen razvoj vseh krajev. Mnogi teh krajev imajo možnosti za razvoj turizma, a je potrebno ustvariti pogoje za to. V Šentjur so se pričeli vračati športniki, občina postaja vedno bolj zanimiva za ljubitelje kulturnih doživetij. Ali naj zdaj prihodnost prepustimo naključju? NIKAKOR NE ! ZATO NAM NI VSEENO, KDO BO NAŠ ŽUPAN! IN ZATO JE NAŠ KANDIDAT LADISLAV GRDINA!____________________ SAJ NI RES PA JE......... ... da seje Šentjur v zadnjih štirih letih na top listi razvitosti premaknil iz repa lestvice za 15(!) mest navzgor ... da je javnomnenska anketa izvedena v občini Šentjur pokazala, da ima kandidat LDS za župana največjo podporo med volilci ... da že omenjena anketa napoveduje, da bo LDS zasedel v bodočem občinskem svetu potrebno večino ... daje med kandidati za občinske svetnike na listi LDS 20% gasilcev ... da najvišji gasilski častnik kandidira na listi LDS ... daje najljubša pesem kandidata LDS za župana v občini Šentjur Oj, ta mlinar, kulinarična specialita pa ribja pašteta ... daje predsednik šentjurskih Sivih panterjev sam izdelal klavir, čeprav je po poklicu pilot. Šentjurske NOVICE VOLITVE '94 ■ VOLITE JIH! Verjemite mi, dragi sokrajani, mrzel pot me je oblival, ko sem se spomnil na volitve. Iti ali ne iti, je bilo prvo vprašanje. Dobro, iti. Toda, koga voliti? Človek, ki ga bo obkrožila moja roka, bo vendar župan! V mojem imenu m z mojim denarjem, odstopljenim davkariji, bo asfaltiral ceste, gradil telovadnice in delil kredite. Ali pa bo mašil luknje, dajal obljube in talal moj denar. In čigave kandidate voliti, da bodo tapravi in da v tistem občinskem svetu ne bodo le rožic sadili. Pravzaprav bi tudi rožice morale biti, Pa drevesa in klopce, toliko, da noga počije. Zato, vidite, dragi sokrajani, me je mrzel pot oblival ob misli na volitve. Po drugi neprespani noči pa sem se odločil za analitičen pristop. Najprej župan. Kandidata, ki sta mi na voljo, sta kar simpatičen par. Manjša postava (delo je pri tleh, a ne), oba tehnična tipa (mi gradimo ceste, proge...) in končno, oba sta že preizkušena politična mačka (ko bom velik, bom politik!). Prvi je predsednik Izvršnega sveta, drugi je republiški poslanec. Če glasujem za prvega, ne bo več predsednik, če glasujem za drugega, ne bo več poslanec. To pa ne gre. Komaj smo Šentjurčani prišli do svojega poslanca, že bi ga izgubili. To ne gre. Odločitev je jasna: glasujem za št. 1. Drugi listič bo trši oreh. Na stranke imam neprijetne spomine še iz svoje rane mladosti. Moj ata je rad še Popoldan kakšen dinar zaslužil pa je hodil po hišah ploščice polagat. Ampak preveč zagnan pa le ni bil in je mene na vrata pošiljal stranke odganjat. Tako je rekel:" Če pride stranka, me ni doma!" Bilo je prav mučno, ko sem moral kakšni stranki že osmič tisti teden povedati, da ata ni doma. Zato bi se jim zdaj prav rad maščeval in jim zaloputnil vrata. A odločitev o resnem pristopu na volitve je ostala, zato sem začel z analizo "ta glavnih" v strankah. Kako začeti? Na misel mi je prišel tisti slogan: "Banka (stranka) prijaznih ljudi". Takoj sem odpisal bivšega "obrambnega". Ta pa res ni prijazen in če kdo, potem on ne more biti v moji stranki (banki). Kaj pa bivši zunanji? Noja, prijazen bi že bil, ampak j e bivši. Urca zamujena ne vrne se nobena. Mogoče pa oni gospod iz liste. Obleka mu lepo pristoji, a kravata je preveč rdeča. Ni moderno, odpade! Fanta z modrimi očmi in zapeljivim glasom ne smem prezreti. Morda bi pa njegov ša la la zapečatil usodo mojega glasovanja. Saj, nisem baba, ša la la, lepo vas prosim, bla, bi a bla. Težka bo. Pa sem ob misli na naslednjega kandidata od zadovoljstva zarenčal: ima prav prijazen nasmešek, pisano kravato, psa namesto kitare in, kar je zelo pomembno: NI BIVŠI. Kaj pa pomaga meni in vam, dragi sokrajani, če volimo tiste, ki so zunaj. Menda smo v preteklosti vselej tako počeli in ostali praznih rok. Rezultat moje teoretične analize je zelo praktičen : VOLITE ŠT. 1 - LDS! Lepo vas pozdravlja vaš Marko Liberalko LISTA ŠTEVILKA 1 LDS ZA NAS KRAJ, KER GA IMAMO RADI! LDS SIVI PANTERJI IN LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Tudi v občini Šentjur uspešno delujejo Sivi panterji. Sivi panterji so seniorska organizacija, v katero se prostovoljno združujemo članice in člani z namenom, da sodelujemo pri oblikovanju politične volje državljanov, ki se nanaša na pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter druga področja socialnega skrbstva in varstva. Poleg navedenega se zavzemamo za uveljavitev soodločanja upokojenske generacije na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem in ostalih področij dela in življenja. V občinskem odboru Sivih panterjev pa bomo še zlasti aktivni v prizadevanjih za čimprejšnjo izgradnjo prepotrebnega doma upokojencev v Šentjurju. Občinska organizacija Sivih panterjev je samostojna organizacija in po svoji presoji odloča v kolikšni meri želi sodelovati z LDS. Toda potrebno je povedati, da imamo dobre izkušnje in podlago za sodelovanje ter zavezništvo z LDS, saj smo skupaj že marsikaj dosegli. Tako se tudi po naši zaslugi v letu 1994 ni uveljavil intervencijski zakon glede usklajevanja pokojnin, s katerim bi se le-te zmanjšale. Sivi panterji se bomo trudili, da bo novi pokojninski zakon sodoben in dolgoročen ter sprejet v splošno zadovoljstvo upokojencev. Zelo pomembna naloga naše organizacije pa je zavzemanje za ustanovitev samostojnega pokojninskega sklada, ki je zanimiv tudi za bodoče upokojence. Prepričani smo, da bo stranka LDS tudi v bodoče z naklonjenostjo reševala vsa aktualna vprašanja upokojenske generacije. Na lokalnih volitvah bomo na listi LDS tudi predstavniki Sivih panterjev. Zato vse sedanje in bodoče upokojence vabimo na volitve in pričakujemo, da boste podprli kandidate LDS. SIVI PANTERJI Občinski odbor Šentjur LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Občinski odbor Šentjur - kandidati za občinski svet 1. VOLILNA ENOTA: ŠENTJUR 1. Ludvik MASTNAK 2. Anita KOLEŠA 3. Mirko VREČKO 4. Anton SELIČ-SULI 5. Marta BRAČUN 6. Štefan ARZENŠEK 7. Franc ŠKOBERNE-JIMMV 8. Franc CEHNER 9. Mirko ČANDER --LO. Peter Pl 1SSFR_____ 2.VOLILNA ENOTA DRAMLJE, PONIKVA, BLAGOVNA 1. Branko GOREČAN 2. Boris ZUPANC 3. Milan HORVAT 4. Slavko HORVAT 5. Štefan KOPINŠEK 6. Jožef GAJŠEK-JOŠKO 7. Jakob RATAJC 3. VOLILNA ENOTA-PLANINA, DOBJE, KALOBJE 1. Ivan KNEZ 2. Franc SALOBIR 3. Dušan ŠAFRAN 4. Alojz ULAGA 5. Francka HVALC 4. VOLILNA ENOTA- SLIVNICA, LOKA, PREVORJE 1. Jožef ARTNAK 2. Igor PODGORŠEK 3. Miroslav PAJEK 4. Marjan SKALE 5. Martin CMOK ^jjg0YIC£“ VOLITVE '94 - - . ■ ' . . - ■■ ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov ŠENTJUR PRI CEIJU LJUDJE DOBRE VOLJE <3? Z RAZUMOM IN SRCEM ZMOREMO VSE Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) podpira kandidata za župana GRDINO LADISLAVA, dipl. ing. str. Zakaj? Ker je sposoben strokovnjak, izkušen gospodarstvenik, napreden in zelo razgledan izobraženec. Dolgoletno delo ing. Grdine je prineslo napredek na vseh področjih, pa ne le v občini, tudi v širšem slovenskem prostoru. - 1956 je začel v Šentjurju pionirsko delo: kot direktor je iz malega obrtnega podjetja Poljestroj postavil na noge sedanji Alpos. - 1978 postane tehnični direktor celjskega EMO; po njegovi zaslugi je izbrana lokacija za tovarno kotlov prav v Šentjurju. - 1986 prevzame mesto direktorja Tovarne energetske opreme Gorenje. V bančnih krogih je zelo cenjen kot dolgoletni član Sveta LB in raznih gospodarskih odborov. Ves čas pa je ostal zvest Šentjurju in sodeloval v našem javnem in kulturnem življenju. Kot uspešen poslovnež se je izkazal tudi kot predsednik IS Šentjur. Izpolnil je volilne obljube iz leta 1990! Imel je nepristranski odnos do vseh političnih strank in zato tudi dosegel sodelovanje in podporo skupščine in KS pri izpolnjevanju načrta: zagotoviti osnovne pogoje za enakomeren razvoj celotne občine. Napredek je v vseh krajih očiten, saj je bilo največ storjenega na izgradnji infrastrukture z namenom, da se pospeši razvoj obrti, podjetništva in kmetijstva. Le tako bomo lahko odpirali nova delovna mesta in ustvarjali tržno gospodarstvo. V času zadnjega mandata smo uspeli: - modernizirati čez 40 km cest, zgraditi del obvoznice - večino vasi priključiti na javne vodovode in jih komunalno urediti - telefonsko omrežje bo končano do leta 1995 - plinifikacija je v teku, končana bo leta 1995 - obnovljenih je bilo pet osnovnih šol, zgrajeni dve telovadnici - Šentjurje dobil tržnico, obrtno cono, urejeno Kvedrovo ulico, obnovljeno Ipavčevo hišo s poročno dvorano, mesto se ureja, odpirajo se novi lokali - sklad za pospeševanje malega gospodarstva je omogočil dajanje ugodnejših kreditov - za pospeševanje kmetijstva deluje svetovalna služba, inšpekcije, društva; del sredstev zagotavlja občinski proračun. - za brezposelne, socialno ogrožene in drugače prizadete smo pridobivali sredstva za ohranjevanje delovnih mest, nadomestila za brezposelnost, invalidnost, socialno pomoč; razpisana so javna dela in tudi v sami občini je zaposlenost narasla. Ing. Grdini zaupamo, da bo tudi velike projekte, ki jih je že pripravil in spravil v tek, kot župan dokončal v kratkem: - obvoznica z bencinskimi črpalkami in avtobusno postajo - šoli v H ruševcu in na Prevorju - II. faza telefonije - vodooskrba in čistilne naprave - pospeševanje kmetijstva in malega gospodarstva - turizem (Slivniško jezero, Ponikva) - oživitev kulturnih, športnih in društvenih dejavnosti - nova delovna mesta Z medsebojnim razumevanjem in sodelovanjem bomo uspeli. Združimo moči, zatorej volimo ing. Ladislava Grdino za župana občinbe Šentjur! Združena lista SD: Breda Svetina KANDIDATNA USTA ZDRUŽENE LISTE 6. TATJANA CMOK, rojena 19. 6. 1953, SOCIALNIH DEMOKRATOV ZA ČLANE stanujoča Miloša Zidanška 8a, Šentjur, OBČINSKEGA SVETA OBČINE knjižničarka, ravnatelj knjižnice. ŠENTJUR I.VOLILNA ENOTA - Šentjur center in okolica 1. FLORJAN ERJAVEC, rojen 22. 11. 1944, stanujoč Valentina Orožna 8c,Šentjur, prometni tehnik, vodja upravnega organa za obrambo občine Šentjur pri Celju. 2. RADO MAROT, rojen 19. 2. 1955, stanujoč Valentina Orožna 8b, Šentjur, dipl. oec. ing. stroj., direktor Cevame Alpos. 3. BRANKO GOLOB, rojen 20. 9. 1939, stanujoč Miloša Zidanška 19, Šentjur, strojni tehnik, podjetnik 4. JOŽE ŠTIGLIC, rojen 1.1. 1942, stanujoč Ljubljanska cesta 23, Šentjur, dr. vet. med., direktor Jurmesa d.d. 5. JOŽICA ŠMERC - KOVAČIČ, rojena 19. 3. 1951, stanujoča Leskovškova 8, Šentjur, ing konfekcijske tehnologije, trajni tehn. višek. 7. ANDREJA STOPAR, rojena 31. 12. 1961, stanujoča Dušana Kvedra 38, Šentjur, mag. dr. vet. med., vetrinarski inšpektor občine Šentjur. 8. BOJAN BARIČ, rojen 15. 3. 1972, stanujoč Dušana Kvedra 38, Šentjur, metalurški tehnik, kopališki mojster v zdravilišču Atomske toplice. 9. MIROSLAV ZALOKAR, rojen 27. 4. 1935, stanujoč Tončke Čečeve 3, Šentjur, upokojenec. 10. MIRJAN BEVC, rojen 19. 2. 1955, stanujoč NaTičnico 1, Šentjur, dipl. oec., direktor Alposa 11. VOLILNA ENOTA - Blagovna, Dramlje, Ponikva 1. STANISLAV ZATLER, rojen 30. 5. 1944, stanujoč Hotunje 5, Ponikva, ekonomist, direktor 2. HINKOPAP, rojen 29.11.1951, stanujoč Cerovec lOa, referent za vojaške zadeve. 3. IVAN ČEDE, rojen 24.4. 1944, stanujoč Dramlje 51, Dramlje, predmetni učitelj, ravnatelj OŠ Dramlje. 4. IGOR GORJUP, rojen 28. 8. 1953, stanujoč Hotunje 41, Ponikva, ing. grdbeništva, direktor JKP Šentjur. III. VOLILNA ENOTA - Dobje, Kalobje, Planina 1. JOŽE MLAKAR, rojen 4. 2. 1943, stanujoč Planina 45, kmetijski tehnik, obrato-vodja DKP Meja obrat Planina. IV. VOLILNA ENOTA - Loka, Prevorje, Slivnica 1. VINKO FRECE, rojen 25. 11. 1958, stanujoč Drobinsko 7, Gorica pri Slivnici, dipl-oec., predmetni učitelj, predmetni učitelj ma Srednji tehniški šoli v Celju. 2. BOŽIDAR JERŠld rojen 14. 3. 1951, stanujoč Loka 5, Loka pri Žusmu, obdelovalec kovin, vodja obrata Aurea v Gorici pri Slivnici- 3. VINKO ŽLENDER, rojen 26. 7. 1928, stanujoč Loka 52, kmet, upokojenec. Predstavnik liste: Breda Svetina POSLOVNA STRAN _________________1______~ __________*____ cilpo/ commerce Valcntuna Orožna 4, 63230 Šentjur RECEPCIJA Telefax: 063/743-619 Telefon: 063/743-905 Telefon: 063/743-705 V restavraciji našega hotela Vam nudimo bogato izbiro jedi po naročilu, toplih matic in kosit. Pozorne može posebej opozarjamo na nedeljska družinska kosita, s katerimi lahko sVoje boljše polovice odrešite kuhanja ob koncu tedna. M VAŠO ŽELJO PRIPRAVIMO TUDI VEČJA SREČANJA! Bliža sc konec leta in s tem čas, ko ponavadi s poslovnimi partnerji potegnemo črto pod sodelovanjem v iztekajočem se letu in se pogovorimo o načrtih za prihodnji^. Vabimo Vas, da to storite v prijetnem okolju ■ naše hotelske restavracije. Če steScodločili, da boste tokrat SILVESTROVALI ob izvrstni jedači, izbrani kapljici in odlični glasbi, potem je HOTEL ALPOS pravi kraj za Vas. Vse, kil Ij poten*:je HU 1LL ALrUa i bi želeli Silvestrovati, pa iožnosti in vse, ki bi želeli na Silvestrovo nimate možnosti ii$wse/ki,i silvestrovanje ponoviti, vabimo na novoletni ples 1.1.. Obakrat vas bo zabaval ansambel JOURNAL. trave! ogency smucanjedomm^v 1 l‘*6 trgovina ZAMBI w- Ljubljanska!, Šentjur ' *"l|Ui Tel.: 063/743-472 BLIŽA SE ČAS VELIKIH MIKLAVŽEVIH NAKUPOV! 'KAM PO DARILA?" se sprašuje sveti Miklavž V trgovino ZAMBI vendar, kjer mu bomo ponudili lepo izbiro igračk trenerk in drugih oblačil za hladne zimske dni. ^ •otroške termo trenerke 3.119,00 SIT Bi!'S -moške in ženske bunde od 6.000,00 SIT dalje •termo puloverji odrasli od 3.000,00 SIT dalje -trenerke otroške od 1.200,00 SIT dalje -trenerke odrasle od 1,856,00 SIT dalje -moške jope in pulovrl od 3.300,00 SIT dalje -spodnje perilo, hlačne nogavice, termo nogavice srajce Na; e*°V PI*ČiiS* *+<*%£* PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! VtltvHi im: U S" trn idola U $ Termi* a TEHNIČNA TRGOVINA Cesta Kozjanskega odreda 87e Šentjur Tel./fax: 741-329 salonitne plošče 6 valne 11. ki - 150 cm 799,00 SIT velika izbira keramičnih ploščic že od 779,00 SIT lestenci 1 l.l; | 1 od 4.?9^00 SIT plafonierc 990.0 SIT kristalni lestenci - razni od 9.890,00 do 23-990,00 SIT senzorska luč 6.990,00 SIT glasbeni stolp CROWN C 16.489,00 SIT peči litoželezno SIME od 23,8 KW dalje 49.990,(M) SIT peči litoželezno VIADRUS od 17 KW dalje 79.990,00 SIT gorilec MINOR lH6 30 KW | ' 46.990,00 SIT črpalke Grudfos ~ 9.990,00 SIT radiatorski ventili Herz 1.149,00 SIT SUP£R UGODNO trajnozarni kotel 30 KW plinski kotel Kovodel 25 KW 68.990.00 SIT 79.990.00 SIT Poleg nase standardne ponudbe gradbenega materiala, instalacij, barv, lakov, železnine vam odslej na povečani prodajni površini nudimo tudi belo tehniko, gospodinjske potrebščine in darila. L i Za obisk se priporočamo vsak dan od 7.30 do 18.00. v soboto pa od 7.30 do 12.00. 63000 Celje Ljubljanska 10, SLOVENIJA TEL.: ++386 63 442 400; 442 401; FAX: 442 401 63230 Šentjur, JD. Kvedra 12 __________tel.,/Jarc: 386 63 743 124_______ roes mssu fllBIČIf M&f** izf \W tj n* rx<(v S AGENCIJA 63230 ŠENTJUR, Dušana Kvedra 12 tel./fax: 063/743-124 Ekonomsko propagandne storitve kulturno zabavne prireditve posredovanje turističnih aranžmajev j Sprejemamo oglase, male oglase, čestitke, epp~sporočila za radio Šmarje - Štajerski val, radio Celje, novi \ TEDNIK, ŠENTJURSKE NOVICE IN VTV~ TELEVIZIJO VELENJE Posredujemo turistične aranžmaje v sodelovanju s turistično agencijo Orel,CELJE * x MIKLAVŽA VELIKA ,ZRIIU IGllAČs lego kocke. Borbi, puzzle, p 16, punč-ke, avtomobili itd. NOVOLETNI POSLOVNO DARILNI PROGRAM voščilnice, stenski in namizni kolct>Arji, poslovniki, rokovniki. rAznoi pis.\U, vžigAlniki. pisalni Ojudbno vam vse vrste šolsjji kompleti,buteljke itt>. mmfčmuorm računalnike, nakit, darila, itd VESEUMO SE VAŠEGA OBISKA! ZdenkaCehnar UL. SKLADATELJEV IPAVCEV 3 63230 ŠENTJUR Tel.:063/743-089 Delovni čas: # - 173' VOLITVE '94 SDSS, SKD, SLS : naš kandidat za župana je Jure Malovrh Jure Malovrh: občina mora biti poceni! Jure Malovrh se je rodil leta 1946 v Šmarju kot sedmi otrok v kmečki družini. Po maturi na celjski gimnaziji se je šolal na Prometni šoli, se zaposlil na železnici in leta 1974 diplomiral na Višji prometni šoli. Svoje delovne in organizacijske sposobnosti je dokazoval v začetku kot vlakovni odpravnik, od leta 1980 dalje pa je bil direktor Transporta. Svojo voljo delati za ljudi in za svoj kraj je vrsto let uresničeval z aktivnostjo v krajevni skupnosti, kjer si je izostril svoj prirojeni občutek za sočloveka. Slovenska pomlad leta 1990 gaje vrtoglavo potegnila v politiko. Prišli so novi časi, ki so potrebovali drugače misleče ljudi in Jure je bil eden izmed tistih, ki se niso ustrašili zgodovinskega izziva. Kot človeka, ki je zrasel iz zemlje in ki je od rosne mladosti znal živeti v sožitju z naravo, ga je vleklo k Zelenim, ker pa le ti niso bili to, kar je pričakoval, je iskal svoj dom pri krščanskih demokratih. Srečal se je z njimi, spoznal, da so si sorodni po srcu in duši, da potrebujejo drug drugega in postal njihov aktiven in zvesti privrženec. Njegova nadaljna politična pot je bila strma: na prvih demokratičnih volitvah je bil izvoljen za odbornika v občinsko skupščino, leto kasneje je postal šentjurski župan in le nekaj mesecev zatem še kot edini iz naše občine poslanec v državnem zboru. Vse te funkcije pa ga niso pokvarile niti zamorile: ostal je vedno vesel in skromen sogovornik, kije tudi v najtršem političnem nasprotniku skušal najti njegove dobre strani. "Švicarji imajo svoje gore, Francozi Pariz, naši sosedje Avstrijci se ponašajo z SKD Dunajem, mi pa imamo svoj kraj, ki ga ljubimo in bomo v njem živeli in umrli", pravi Jure. In kot dosedanji županje večkrat dejal:" Ne sprašujte, kaj bo storila za vas občina, ampak se vprašajte, kaj bi za svojo skupnost, za svoj kraj lahko storili vi!" Brez dvoma je Jll lil: l|| ■ i'1 ■' .h- i|. ;|i|M;|. H: % sl ...it "®?;«... - - Jure človek, ki stoji na trdnih tleh in ve, da v politiki ni čudežev, ki bi jih nekdo delal na občini ali v Ljubljani. Čudeže delajo le ljudje, ki zaupajo v dobro in v svoje moči. Ve pa, da brez denarja ne gre, in da je pri nas država tista, ki ga ima. Že v dosedanjem poslanskem mandatu ga je znal uspešno iskati v Ljubljani in zagotovo ni v Šentjurju niti ene investicije, ki bi ne šla skozi njegove roke. Ponujena mu skupna kandidatura za župana šentjurskih strank slovenske pomladi gaje postavila pred resno dilemo smotrnosti političnega spopada s dosedanjim sodelavcem g. Grdino, a seje po treznem razmisleku z lahkoto odločil. Če hočejo šentjurske SLS stranke slovenske pomladi dokazati, da znajo in hočejo voditi občino, je tudi on pripravljen prevzeti svoj delež bremena ter skupno z njimi pokazati, da je združevalna ideja Demosa, ki nam je po tisočletju narodnega zatejavanja in hlapčevanja prinesla lastno državnost, tudi dovolj močna, da naši skupnosti utre pot iz grozečega moralnega in etičnega kolapsa. Kaj nam lahko prinese Jurijevo županovanje? G. Malovrh noče govoriti o tej ali oni novi cesti, o domu za starejše občane, podvozu, novi šoli itd. Ve se, vse to potrebujemo in vse to bomo tudi imeli-Svojo vlogo vidi v povezovanju interesov, v motivacijskem dogovarjanju ter v zagotavljanju občinske oblasti, ki bo v službi ljudi. Spoštovanje demokratičnih pravil, javnost in odprtost, politika, ki ni le pragmatična politična trgovina, 1° so načela, ki vodijo tako k materialni in duhovni blaginji-Trdno je prepričan, da so stranke slovenske pomladi dovolj čvrsti garant, da se bodo ta načela dosledno spoštovala na vseh ravneh javnega življenja. Ker s svojim geslom "Občina mora biti poceni!" misli resno, je pripravljen odgovorno vlogo župana opravljati neprofesionalno. In ne nazadnje, v razvitih demokracijah si občine zelo zelo prizadevajo, da bi njihovi župani bil* tudi poslanci! Tudi zato je najboljša šentjurska izbira za župana JURE MALOVRH. Predsedniki SDSS, SKD, SLS SDSS VOLITVE '94 Svojemu kraju bomo dali dušo! Socialdemokratska stranka Slovenije Mi smo pošteni, delavni, naredili bomo to in ono, skrbeli za vaše interese in še in še je lepih besed, ki te dni brenčijo okrog vaših ušes. Da, seveda jim ne verjamete! So pač volitve, ko strankarski voditelji dajejo duška svoji domišljiji in sadijo rožice na vse štiri strani sveta. Tudi socialdemokrati nismo imuni na te rožnate viže. Tudi mi bi radi povedali, kako se nam zdi, da smo ravno mi tisti pravi, ki smo poklicani, da naredimo raj na zemlji. Toda, če se resnicoljubno zazremo v svoj zrcalni obraz, potem se moramo skesano spoprijazniti z dejstvom, da je čas čudežev že zdavnaj mimo. Že v preteklosti nismo ravno izpulili vragu repa, ali vam naj zdaj naenkrat obljubljamo, da mu bomo sneli rogove? Ne, socialdemokrati ne želimo letati po zraku, ostali bomo čim bolj pri tleh, z nogami čvrsto na svoji, včasih tudi težki ilovnati domači zemlji, toda s srcem z domačo grudo, s svojim krajem in svojimi ljudmi in z možnostmi, kijih vidimo ter jih želimo izživeti skupaj z vami. si sami ne morejo pomagati. Da so Janša in njegovi že prišli nekoliko dalje od lepih besed, ne bomo prevečkrat ponavljali. Le še pritrdimo jim, da nismo za socialno demagogijo in potratnost, ki bi podpirala lenuhe in obremenejvala davkoplačevalce in podjetnike. Naša devizaje delo. Kapital da -toda mora biti obrzdan. Človek je naš cilj! Zadnje čase Šentjur spominja na razrito rudarsko mestece; ni je ceste, ki bi ne bila ničkolikokrat prekopana, enkrat za vodo, pa za plin, kanalizacijo, asfalt...! Užitek je graditi, rasti in ustvarjati! Melodije kubikov prekopane zemlje, vgrajenega betona ali kilometrov asfalta so nas tako prevzele, da smo pozabili na dušo našega kraja. Izbruhi nezadovoljstva (npr. vztrajno uničevanje košev za smeti), odtujenost in malikovanje ozkih lastnih koristi so glasne priče naše invalidnosti. Ali je kraj brez duše še sploh naš kraj? Ali veste, da imamo naše onemogle varno spravljene po raznih domovih od Jelšingrada do Celja in še dalje? Namesto doma smo gradili ceste, napeljevali telefone, morda tudi ustanavljali Štajersko banko. To hočemo popraviti.Dom za starejše občane ob Pesnici je naša prioriteta. predstavljate kraj brez kina ali j Novi metri asfalta, šole, obrtne cone, vsekakor tudi Povezanost s Hruševcem, življenje na Podeželju..., da vse to potrebujemo in hočemo! Je kje kdo, ki tega noče? Kaj boste torej volili, če boste izbrali nas? Na državni ravni se ve, kaj ponujajo socialdemokrati: pravično in pravno družbo, delo za vse delavoljne in pomoč za tiste, ki JANEZ JANŠA: Naš skupni cilj je živeti v bolj _______pravični, bogati in varni Sloveniji!_________ brez dramske skupine? Šentjur ju mora imeti! Pa tudi razne prireditve ob praznikih, ob novem letu ali o božiču! Socialdemokrati hočemo živeti s svojim krajem in za svoj kraj! Nič drugače naj bi ne bilo na Ponikvi, na Planini ali v Dramljah. Ti kraji bodo dobili svojo podobo, če se jim ne bo treba za vsak dinar plaziti po kolenih po šentjurski občini. Krajevne skupnosti morajo same razpolagati s svojim denarjem, Planina in Dobje, ki sta jasno izrazila svoje hotenje imeti občino, jo morata dobiti, če ne gre formalno, pa zagotovo vsebinsko. Zato socialdemokrati vztrajamo na decentraliziranem občinskem proračunu. To pomeni, da bomo denar, ki nam ga bo namenila država ali ga bomo zbrali z davki, razdelili krajevnim skupnostim po številu prebivalcev in prepustili njihovi iniciativnosti, da ga porabijo za svoje obrtne cone, gasilce ali vodovode in drugo. Slivničani naj obudijo svoje jezero, Planinčani zgradijo poslovni center, Ponk-ovlani naj častijo svoje slavne rojake itd. Vsak kraj naj sam odloča o svojem razvoju! "By passi" in podobne iznajdbe za odtujevanje družbenega premoženja nimajo nič skupnega z našo predstavo morale in pravičnosti. Zakoni morajo veljati tudi za najpronicljivejše podjetnike. Se tudi vi sprašujete, zakaj se Kmetijska šola, naš ponos, imenuje SKVGŠ Celje? Socialdemokrati menimo, da je zadnji čas, da postane čisto preprosto Višja kmetijska šola Šentjur in hkrati tudi praktični kmetijski izobraževalni center - jedro našega izobraževalnega turizma s takim ugledom, kot gaje imela za časa rajnke Avstroogarske. Nemogoče je v tej predvolilni ihti našteti vse tiste male in velike stvari, ki so potrebne, da občina zaživi kot prijazna skupnost in dobi svojo identiteto. Težko je tudi obljubiti, da bo to uspelo nam, socialdemokratom. Zagotavljamo pa vam, da se te naloge jasno zavedamo, in kar je najpomembneje, trdno smo prepričani, da bomo z javnostjo in odprtostjo občinske oblasti ter z zavestjo, da so demokracija, etika in morala nujne sestavine politke,začeli gradili most med občani in "onimi tam na občini". To slednje pa vam z gotovostjo obljubljamo. ČE RAZMIŠLJATE PODOBNO KOT MI, POTEM JNA GLASOVNICI OBKROŽITE ŠTEVILKO 5 OZIROMA SDSS! SDSS Šentjur Šentjurske NOVICE VOLITVE '94 Naši kandidati I. volilna enota - Šentjur z okolico 1. OTO PUNGARTNIK, 1954, politolog j in podpredsednik IS, iz Šentjurja, : Bolj moramo ceniti lastne ljudi in več storiti za to, da bodo moči naše mladine ostale doma. Razvoj našega krajaje odvisen le od nas samih. 2. BRANKO OSET, 1954, prom. ing., predsednik GD Šentjur, iz Šentjurja: Požrtvovalnost in solidarnost, kot ju poznamo gasilci, moramo razširiti med vse občane. 3. Mag. FRANC KOVAČ, 1940, ,L| -.veterinar in urednik |Šentjurskih novic, iz Šentjurja: Oblast se vse preveč rada korumpira. Le absolutna javnost in prisotnost opozicije zagotavljata zdrave družbene odnose in razvoj. Velja tudi za našo občino! 4. ALOJZ GAJŠEK, 1955, ing. strojništva v štorski železarni, iz Šentjurja: Podvoz je naša nujnost! Sem za soodločanje občanov prijavnih zadevah in za občino s čim manj profesionalci! 5. BOJANA KOŽELJ, 1954, obrtnica, iz Šentjurja: Rada bi, da bi bilo naše mesto prijazno in res naše. Potem bi v njem našla svoj smisel tudi naša mladina, ki nam jo |§ Ijjpj vsak dan spretnejša / * okolica izvablja v * svoje kroge. enakopraven razvoj vseh krajev v občini, za enake možnosti življenja in šolanja tudi na podeželju. Kulturna, j športna in druga društva ter naša kulturna dediščina naj dajo dušo našemu prebivanju. 7. FRIDERIK LESKOŠEK, 1941, obratovodja v Cinkarni, iz Stopč: Več bo treba storiti za to, da bodo vsi delavoljni ljudje imeli možnost zaposlitve. liti1;:.*« ŽELJKO KOSABER, 1955, obrtnik, iz Nove vasi: Občina bo morala imeti več posluha za komunalne zadeve, urejanje oklja in za potrebe malega gospodarstva. 9. MARKO DIACI, 1971, študent, iz Vrbnega: Zavzemam se za ustanovitev šentjurskega sklada za štipendiranje in želim dokazati, da nam mladim ni vseeno, kako ” ; / ||| bomo živeli mi in naši 10. BRANKO GABER, 1970, podjetnik, iz Hruševca: Lokalna samouprava naj bo v službi razvoja predvsem manjših podjetij, ki so osnova razvoja naših krajev in občine. II. volilna enota - Blagovna, Dramlje, Ponikva 1. JOŽE KORZE, 1950, delovodja v Štorah, s Ponikve: Ponikva mora dobiti zdravnika in zobozdravnika, večnamenska športna igrišča, obnovljeno Slomškovo domačijo, ceste! Moje geslo je: dajmo poštenim možnost! 2. LOJZKA BOŽNIK, 1943, učiteljica iz Dramelj: Ob skrbi za d r a m e 1 j s k o infrastrukturo bi rada še kaj več napravila za kulturno in duhovno obogatitev našega kraja, za okolje, zabavo in razvedrilo. 3. ANTON HROVAT, 1955, komercialist v Avtotehni, iz Primoža HIHI 4. MILENA JANČIČ, 1949, profesorica, iz Goričice: Veliko vprašanj se mi je nabralo iz šolstva, zdravstva, sociale. Odgovori zanimajo tudi vas. Skupaj, torej Jfl z vašo pomočjo jih ,51 x:-v. tim L,*.=»',■ lahko rešimo. 1|||||||| 5. JOŽE KADENŠEK, ... 1967, delavec v Mesarstvu in predsednik KUD Trta, iz Dolge gore: Sem za pomoč socialno šibkim krajem, kmetijstvu. Tudi kultura ne more Mii. preživeti brez denarja. 6. ALOJZ LAH, 1948, obrtnik, iz Goričice: Verjamem v iskrenost boja socialdemokratov za pravično, bogato in varnejšo Slovenijo. Tudi sam bi rad nekaj storil za te skupne cilje. 6. FRANC KRAMPL, 1943, ravnatelj šole v Dobju, iz Šentjurja: Zavzemam se za Šentjurske NOVICE VOLITVE '94 . III. volilna enota - Dobje, Kalobje, Planina 1. JOŽICA SALOBIR, 1933, upokojena učiteljica iz Dobja: Podpiram sile napredka, ljudi, ki želijo živeti bolje. Sem za razvoj gospodarstva tudi na podeželju, a tudi za čuvanje naše zelene Pokrajine. Moje vodilo: delovati pošteno! 2. FRANC ŠAFRAN, 1954, obrtnik s Kalobja: Na Kalobju potrebujemoboljše ceste, vodo, kanalizacijo, odvoz smeti in še kaj. a - -......‘I ■ 3. NADA RABUZA, 1966, dipl. pravnica iz Dobja: Prizadevala si bom za strpno sprejemanje odločitev v lokalni samoupravi, za socialno pravičnost, predvsem pa da bodo mladim dani pogoji za izobraževanje in zaposlovanje. IV. volilna enota - Loka, Prevorje, Slivnica 1. RUDI MEST1NŠEK, 1943, ravnatelj OŠ v Slivnici: Zavzemam se sa pravično razdelitev lil proračunskih sredstev med loklne skupnosti i■ inter za ustrezno Šolskih potreb v vseh treh naših šolah. 2. SREČKO VEBER, 1960, poslovodja in predsednik KS, iz Loke: Iz Loke moramo narediti prijazen kraj. Kamnolomov nimamo zato, da bi nam drugi ogrožali našo naravno dediščino! m » (t US .t 3. ANTON MAČEK, 1963, obrtnik iz Lopace na Prevorju: Vrstni red naših potreb je naslednji: telefonija, šola in gasilski dom. Tudi za kmetijstvo bo potrebno narediti več. 4. ZDRAVKO VRHOVŠEK, 1961, finomehanik iz Hrastja: O čem drugem kot o cesti in telefonu si sploh ne upam razmišljati. 5. DRAGO LESKOŠEK, 1960, poslovodja iz Gorice pri Slivnici: Slivnica ima še cel kup problemov: ceste so slabe, telefoni redki, športno igrišče je , ! P°|rebno obnove v . kulturnem domu bi pa tudi moralo biti več drugih prireditev kot veselic! Wx SDSS: Vsak kraj naj sam odloča o svojem razvoja! Usposabljanje v slovenski vojski Od 2. - 8. novembra 1994 je v 710. iz občine Šentjur. V torek, 8. novem-Učneni centru v Slovenski Bistrici po- bra, je bila zaključna vaja uspos-tekalo usposabljanje vojaških enot abljanja, na kateri so praktično (bivše orožne vaje). Uril se je 3. preverjali pridobljeno oz. obnovljeno znanje. Na začetku sta major Peter Hin- .j l: ' v 1 , • > falt, namestnik : 1 : ' J Y 1 ' poveljnika brigade, m polkovnik Stefan Šemrov, namestnik poveljnika Za-hodnoštajerske pokrajine, predstavila sam namen in potek zaključne vaje, ki se je odvijala v okolici Mestinja. Ogled dogajanj je bil zaradi l .. , . , _ , . meglenega vremena U *0n ‘ rl.®a ^ . e Je’ 1 ,fca malo okrnjen, zato pa zvočni efekti niso sestavijajo profesionalci, zaposlen, v bnj fiič mJanj Llčin'kovui. Vaja je bila poveljstvu brigade pehotnega batal- zaključena z izmikom čet v 710. Učni Jona Celje, 710. Učnega centra v cefiter y slovenski Bistrici oziroma v Slovenski Bistrici in vojaški obvezniki , x .xx J domača ognjišča. rW;J iij m m Poiastili smo spomin mrtvih v Cradtu Predstavniki zveze združenj borcev narodnoosvobodilne borbe občine Šentjur pri Celju obiščejo vsako leto v počastitev spomina na umrle tudi spominsko obeležje v Gradcu v Avstriji. Letos, konec oktobra so v delegacijo povabili tudi mene. Tistega dne, 27. 10. 1994, je bil sončen, poznojesenski dan. Zelo rada slišim od ljudi, ki so doživljali čas druge svetovne vojne "na svoji koži", kaj seje pravzaprav takrat dogajalo. Pripovedi sopotnikov, predvsem gospe Tre-bovčeve so bile pretresljive. Malo sem pobrskala tudi po pisanih virih (Zbornik med Bočem in Bohorjem, 1984 - leta), in preštela, daje bilo v celjskem Starem piskru in v Mariborskih zaporih v letih 1941 - 1945 ustreljenih ali kako drugače pobitih oseminsedemdeset talcev, prebivalcev sedanje občine Šentjur pri Celju. Njihova trupla so bila prepeljana v krematorij v Gradec. Prav res je na levi strani velikega in veličastnega marmornega oboka, dela spominskega kompleksa, prebrati veliko imen, ki so mi znana. V petindvajsetih jezikih je na osrednjem delu tega obeležja napisano, naj živi ohranjajo mir in svobodo, da ne bi več prišlo do morije, kakršna je bila druga svetovna vojna. Ljudje, ki so darovali svoja življenja za svobodo, so naredili največ kar so mogli in prav gotovo smo jim dolžni spoštovanje. Andreja Stopar Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN m/mm — - - Z .n—“ *| & - j BioTopncmn POHIŠTVA GROBELNO Tel./fax: 063/794-330 Vam nudi vse vrste pohištva za: KUHINJE 'i8iAiui Si % ropvsr tfpfotMttt k prodaja staro m novo# fokličite 063/783-113 trg. UŽMAH, 63225 Planina______________ Šentjurske NOVICE ■ ' | ilf:; m ■ . ■ . :..................................................................................................................................................................................................................................... . . . VOLITVE '94 SKD SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI ZA NAŠE KRAJE IN LJUDI Bližajoče se volitve so naše druge, zato jih razumemo kot strankino trgatev. Volilci boste ocenili naše delo in povedali, koliko nam zau- Spoštovani! pate. S to zavestjo smo se zadnja štiri leta trudili dokazati, kdo smo in kaj želimo. Smo najmlajša stranka med vsemi, ki v naši občini sodelujejo na teh volitvah, pa vendar smo v zadnjem obdobju nosili največjo odgovornost. Mislim, da smo edini, ki smo se kot stranka obnašali tako v občinski skupščini, kot pri delu v izvršnem svetu. Bili smo pač zraven. Šentjurski vinogradnik, ki je na Radgonskem sejmu za svoje vino prejel zlato odličje je dejal: "Velikoje potrebno znati, imeti pa moraš tudi srečo." Mi tako gledamo ne le na volitve, ampak na politično delo v vsem mandatnem obdobju. Izkušnje zadnjih štirih let, ko smo aktivno sodelovali pri gradnji naših cest, komunalnih naprav in šol, nas učijo ravno to. Zavedamo se svojega prispevka tako v občini kot v državnem zboru in smo na to ponosni. Poleg znanja in zagnanosti sta za uspeh pri razvoju občine potrebna še podpora ljudi in naklonjenost države. Vemo, kako in kaj je potrebno narediti za nadaljevanje investicij, ki so v teku in ki se bodo šele pričele. Nove plane, ki jih bodo gradili tisti, ki prihajajo za nami, želimo zastaviti ob pazljivem poslušanju želja občanov. Vašo podporo na volitvah bomo razumeli kot potrditev našega dela, istočasno pa jo bomo sprejeli kot novo nalogo za naprej, ko bo potrebno nadaljevati z začetimi investicijami in bodo nove odvisne samo od iznajdljivosti "novih" ljudi. Simon Zdolšek, predsednik 00 SKD SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI USTA KANDIDATOV L Volilna enota 1. Simon ZDOLŠEK, 1965, Ul. sladateljev Ipavcev 9a, dipl. ing. elektrotehnike, vodja finančne službe 2. Robert MARUŠA, 1963, Ul. F. Malgaja 37, ing. elektrotehnike, vodja vzdrževanja 3. Janez ČOKL, 1939, Pešnica4, ekonomski tehnik, vodja finančno računovodske službe 4. Kristina ČATER, 1955, Vodruž 7, fizioterapevtka 5. Franc KRAJŠEK, 1941, Ljubljanska cesta 11, ekonomist, vodja Agencije za Plačilni promet 6. Slavica ARZENŠEK, 1942, Trubarjeva 15, ekonomski tehnik, vodja zemljiške knjige 7. Cvetko MLAKER, 1951, C. Kozjanskega odreda 1, avtomehanik, obrtnik 8. Peter KRČ, 1957, Botričnica 16, ing. elektrotehnike, organizator informatike 9. Brigita JELENC, 1967, Maistrova 7, dip. ekonomist, sekretarka za gospodarstvo in finance 10. Andrej BLAZINA, 1965, Stopče 30, ing. strojništva, voznik reševalnega vozila. II. volilna enota 1. Anton KOLAR, 1951, Svetelka 8, Dramlje, voznik avtobusa 2. Anton ZDOLŠEK, 1957, Slatina 26, Ponikva, električar, obrtnik 3. Janez HLADNIK, 1939, Dole 19, Šentjur, učitelj, učitelj praktičnega pouka 4. Jakob PISANEC, 1938, Hotunje 9a, Ponikva, lesni tehnik, vodja tehnologije 5. Jože LAVBIČ, 1963, Šedina 2, Dramlje, strojni ključavničar, strojni ključavničar 6. Ivan PODKRAJŠEK, 1952, Hotunje 37b, Ponikva, avtomehanik, organizator proizvodnje 7. Anton BEGLEZ, 1943, Goričica 14a, Šentjur, obrtnik III. volina enota L Ivan TOVORNIK, 1961, Brdo I8a, Planina, višji upravni delavec, programer 2. David SALOBIR, 1963, Dobje 5, ekonomski tehnik, vodja organizacijske enote 3. Marko SELIČ, 1965, Jazbin vrh le, Kalobje, strojni tehnik, delovodja 4. Janko ROBIČ, 1958, Planina 76, strojni tehnik, samostojni obrtnik 5. Jože VERTAČNIK, 1965, Podvine 3, strojni tehnik, konstruktor IV. volilna enota 1. Friderik REZAR, 1943, Gorica 58, Gorica pri Slivnici, elektro - delovodja, tehnolog vzdrževanja 2. Jožica ZEME, 1965, Loka pri Žusmu 105, administrativni tehnik, izterjava davkov 3. Rafko GUBENŠEK, 1968, Žegar40, inženir kmetijstva, pospeševalec kmetijstva 4. Jože SKALE, 1950, Paridol 22c, Gorica pri Slivnici, delavec, delavec v kamnoseštvu 5. Marjan ŽAFRAN, 1956, Bukovje 18, Gorica pri Slivnici, čuvaj, čuvaj tovora in mehanizacije NAŠA LISTA BO NA GLASOVNICI POD ŠTEVILKO 4 ! Šentjurske VOLITVE '94 NOVICE OBKROŽITE LISTO: OBKROŽITE ZA ŽUPANA: Zel pošteno delo, družino in slovensko zemljo! Temeljno izhodišče našega programa je, da bomo kot izvoljeni občinski svetniki z županom odprti za procese, ki bodo občino utrdili kot skupnost ljudi, ki jih povezuje prostor, zgodovinska izkušnja, sorodni interesi in problemi in ob tem postali odprti za procese razdruževanja, če bo taka večinska volja naših občanov. Kot kandidati stranke, ki ima ne le v imenu, pač pa tudi v svojem delovanju naziv "ljudska", stojimo pred izzivom, kako to ljudskost izžarevati. Kandidat, ki bo zmožen te drže, se bo jasno opredeljeval do vprašanj, ki bremenijo našo občino: vprašanja cest, komunalnih naprav in infrastrukturnih sistemov, sociale, šolstva, zdravstva, naravne in kulturne dediščine, brezposelnosti, zadružništva. To ni le predvolilna, ampak stalna usmeritev SLSiobčutljivost za vsakodnevne probleme in stiske naših ljudi. Pri financiranju občine se bomo zavzemali za razvidnost občinskih financ, kontrole porabe občinskega denarja in premišljenost pri odločitvah občinskih svetnikov pri prizadevanjih za uravnoteženo kvaliteto življenja vseh občanov - centra mesta in podeželja. Iz tega sledijo nekateri programski poudarki: - odnos do kmetijstva v občini, ki je pretežno podeželska - denacionalizacija - odnos do obrtništva in podjetništva - prizadevanje za zdravo okolje - reševanje demografsko ogroženih krajev - izgradnja komunalne in lokalne cestne infrastrukture - odnos do upokojencev, njihovih društev, drugih skupin - gasilcev, planincev, tabornikov, radioamaterjev - odnos do delovanja zadrug in drugih združevanj kmetov Program SLS gradi v vrednostnem smislu na krščanskem etosu, na poštenju in medčloveških odnosih. Dosedanje in prihodnje delo naših kandidatov skupaj s kandidatom za župana g. Malovrhom se gradi na tradicionalnih slovenskih vrednotah, kot so odnos do zemlje, dela in družine SLS podružnica Šentjur Predsednica: Tatjana Oset Ljudska stranka SLS Kandidati po volilnih enotah: Volilna enota št.l: ŠENTJUR - center - okolica 1. TATJANA 2. IVAN JAGER, OSET, profesor direktor 3. ZVONKO 4. ROMAN 5. PUŠNIK, ing. MOŠKOTEVC, mag.NEVENKA podjetnik CMOK, dipl. ing. 6. FRANC JAGODIČ, oblikovalec trgovinske opreme Šentjurske NOVICE VOLITVE '94 7. ANDREJA OSET, tehnik ■ i /i- 8. JANEZ ČREŠNAR, ek. tehnik 9. IDA ZAN-DOMENI, učitelj 331 •..r.. la...JLu.trn .. s lo. ANTON ZUPANC,obrtnik Volilna enota št. 3: PLANINA - DOBJE - KALOBJE 1. FRANC LESKOŠEK, tehnik l*» '*» ? irr*1 j i>| i r 9 iš & 4. MARTIN LUSKAR, tehnik 2. EDVARD KOPRIVC, kmet 3. ANTON MLAKER, kmet Volilna enota št. 2: PONIKVA - DRAMLJE - BLAGOVNA 1. JANEZ ŠKOBERNE, kmet 2. ZDRAVKO BRGLEZ, ing. 3. JOŽEF MASTNAK, kmet ■SvV ■f.‘HKtf n i1! 'i! tsMKmir Sl 6 rffli 11 !i *i 4. BOGDAN ZGONEC, kmet 5. STASKA BUSER, rofesor 6. ROMANA MARZEK, ing. 5. EDVARD KOVAČIČ, tehnik Volilna enota št. 4: SLIVNICA - LOKA - PREVORJE 1. MAKS CVIKL, komercialist 2. JOŽEF KLAUŽER, kmet 4. MARJAN BEVC, kmet 3. ANTON DROBNE, kmet 5. STANISLAV LESJAK, kmet 7. MARTIN PEVEC, kmet Slovenska ljudska stranka SLS TOP USTA TRGOVIN X trgovina PROIZVOD VIHAR LIPA BIAG0V. RESEVNA KRUHEK KEA PRI ANDREJI GOLEŽ SAL0BIR DOBJE VOVK PONIKVA VEBER JAKOB banane ,. 1 kg 99,90 111,50 118,10 95,00 95,00 109,00 105,00 120,00 95,00 / olje Zvezda H 169,90 173,00 159,90 164,90 159,00 184,60 165,40 169,00 191,80 198,60 sladkor ,, 1 kg 123,10 130,00 109,90 114,60 106,00 119,00 109,80 119,00 129,70 128,00 margar. Petra 500g 112,20 ’ (250g) 116,80 250g / 107,50 250g 169,00 179,00 164,10 115,00 250g / / riž Splendor Ikg 124,90 115,00 99,00 99,90 99,00 133,00 98,20 / 121,60 133,00 1006 189,90 199,70 175,20 149,90 155,00 195,90 175,20 200,00 192,40 200,00 10 jajc (s) 210,00 225,00 225,00 195,00 170,00 180,00 185,00 210,00 190,00 180,00 Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN 1 ... NAMENSKO VARČEVANJE Z NAGRADNIM ŽREBANJEM ZA VARČEVALCE V ŠOLSKIH HRANILNICAH Poaoii sodelovanja: RAZREDNE SKUPNOSTI 5 obiskov v Šolski hranilnici z vsakokratnim najnižjim pologom 500 SIT INDIVIDUALNI VARČEVALCI 5 obiskov v Šolski hranilnici z vsakokratnim najnižjim i pologom 50 SIT Pošiljanje lističev v Banko Celie: zadnji rok je 20. januar 1995 Zrebanie: 23. januar 1995 Obiava izida žrebanja: 26. januar 1995 v časopisu Novi tednik NAGRADE ZA RAZREDNE SKUPNOSTI 2 razreda ROKAVICE MONT 2 razreda ŠALI MONT 2 razreda PLASTIČNI LOPARJI ZA SANKANJE NAGRADE ZA INDIVIDUALNE VARČEVALCE 1. nagrada: SMUČI 2. nagrada: TERMOFLIS PULOVER 3. nagrada: SANKE in še 400 ostalih individualnih nagradi banka celje ŠMARJE PRI JELŠAH 0OSTISCP KOVAČ JULKA s.p. 63225 Planina pri Sevnici Tel: 063/783-201 MontpariS Odslej tudi nedeljska tjosik! Med 12. in 15. uro. Le 700 SIT! DOBRODOŠLI! Hi? Šentjurske NOVICE LUCI/INA REPORTAŽA Lucija na vojaških vajah Tokrat sem se na posebno željo šefa že nadvse zgodaj, nadvse hitro pospravila iz toplega zavetja svoje postelje in se Pnmemo oborožena z beležko in kulico odpravila v megleno in hladno jutro. Šef 016 je pobral s svojo limuzino in odpeljala sva se v neznano - tja nekam v okolico Mestinj. Spremljala naj bi "zaključno vajo “fjenja vojaških enot" in prav zanimalo me Je- kaj se skriva za tem leporečjem. Najprej naju je lepo sprejel stric major, ki ^ed drugim skrbi tudi za motivacijo in informacije. In to ne slabo, moram Priznati, če lahko sodim po sliki na zadnji strani njihovega glasila, na kateri nasmejana gospodična v Evinem kostumu vabi fante, da zasedejo svoje položaje. Za tem so naju odpeljali do mesta, kjer je bilo še več lepo po vojaško oblečenih stricev in vsi smo pridno poslušali gospoda namestnika poveljnika brigade, kar me je spominjalo na moje ure geografije. Pred nami je visel zemljevid, lepo počečkan z rdečim flomastrom, očitno z nekimi pomembnimi označbami, saj je na vrhu pisalo STROGO ZAUPNO, v strahu, da bo Predavanju sledilo spraševanje, sem se poskušala malce pritajiti za Širokoplečimi strici. A žal so bili ti, kljub zbranemu Poslušanju, ves čas na pozoru, kakor se za vojsko pač spodobi, saj so redno pazili, da se jim ne bi znašla za hrbtom. Bili pa so zelo Prijazni, saj nas je namestnik Poveljnika Zahodnoštajerske Pokrajine (spet namestnik - le kje so poveljniki?) ves čas naslavljal z "dama in gospodje", tako da sem se počutila res pomembno. Govorili so o sovražniku in topovskem ognju, pa o raketah in bojnem udejstvovanju, tako da ,Tle je začenjalo že počasi skrbeti,kako se bo vse skupaj končalo. Za spremembo je bila tokrat šefova prisotnost kar nekako pomirjujoča. Pomirjujoče so bile tudi besede komandirja policijske postaje Šmarje pri Jelšah (spet namesto načelnika, ki je opravičil svoj izostanek), ki je na koncu vsem skupaj zaželel prijetno počutje. Nato srno vsi začeli čakati. Nekaj stricev je izvleklo svoje mobitele in zavrtelo najbrž zelo pomembne številke. Mene je bolj privlačil tovornjak v ozadju. Prijazno so mi razložili, da je to nekakšen brigadni center zvez, ki so ga podedovali, vendar samo polovico, druga polovico pa so... no, ta dedovalni del mi ni bil čisto razumljiv. V notranjosti je bilo vse polno velikih in malih škatlic z lučkami in gumbki, pa tako toplo je bilo, a žal mi je šef že pomenljivo pokimal, kar je pomenilo "Takoj ven, Lučka, če ti je življenje (op. prev. služba) drago". Malo Stranje stal čisto premražen fantek v uniformi, ki nama je razložil, da čaka na zvezo. A nisem utegnila vprašati kakšno zvezo, ker se je približeval džip, ki je z nezmanjšano hitrostjo zavil čisto mimo mene, se hipoma ustavil, vrata so se odprla in ven je skočil vojak z veliko - zajemalko! Ko sem si malce opomogla od tega nenadnega, kar malce strašljivega prihoda, sem se tudi sama postavila v vrsto in prejela svojo porcijo primerno oplemenitenega čaja. Eden izmed prijaznih stricev mi je pokazal raketo tam nekje v zraku, a kljub velikim naporom mi je ni uspelo odkriti, dokler mi niso prišepnili, da si jo moram predstavljati. "Aha, zdaj jo pa vidim!" Čakanje smo zaključili z oznanitvijo poveljnika, da seje dinamika (karkoli že to je) začela. Hitro smo se pospravili vsak v svoj štirikolesnik in izvedli premik proti poveljniškemu mestu - gledat sovražnika. Šef je bil kar precej nejevoljen glede cest, po katerih smo izvajali ta premik, saj niso bile nič kaj prijazne do njegove limuzine. Mene pa so bolj skrbeli Ramboti s črno pobarvanimi obrazi, ki so ležali ali pa stali ob cesti in nič kaj prijazno gledali. Tudi kalašnikovi v njihovih rokah niso omilili njihovega izgleda in če se je hotel človek z njimi malce pohecati, so ti odgovorili: "Nič več heca, zdaj je vojna!". Poveljniško mesto je bila prijazna domačija, v kateri je bilo zelo toplo in je tako lepo dišalo. Vsepovsod je bilo vse polno stricev, ki so se zelo resno držali, listali po nekih papirjih in si pomenljivo šepetali. Imeli so celo paleto lepih flomastrov in, glej ga šmenta, ravno tak strogo zaupen zemljevid kot tisti, ki so nam ga že prej pokazali. Nenadoma so začeli šepetati, da se nasprotnik približuje. Hitro smo spet izvedli krajši premik, da bi ga bolje videli. Začelo se je streljanje in pokanje, zato sem hitro izvedla svoj lasten premik za šefov hrbet in izza varnega zavetja opazovala nadaljnje razvijanje bojev. Poskušali so me pomiriti, češ da se najhujši boji odvijajo v Mestinju in ne tu, kjer se nahajamo mi, pa sem bila vseeno vesela, ko so strici odločili, daje čas, da si ogledamo sanitetno postajo. S šefom sva še hitro poslikala enega fejst šentjurskega poba, ki jih je bilo tam vse polno, in nato odbrzela za poveljniki in namestniki. Ob poti sva videla tudi sovražnikov tovornjak, za katerega so nam bili povedali, da gaje raznesla mina. Meni seje zdel čudno cel in nepošodovan, a strici vojaki že vedo. Sanitetno postajo smo si ogledali kar na hitro. Garaža, dve nosili z ranjencema, ki sta imela celo slikice z narisanimi ranami. Okrog njiju seje gnetlo vse polno vojakov - najbrž strici zdravniki. Nismo se preveč dolgo zadrževali, ker je vse preveč zanimal zadnji premik, ki smo ga izvedli v restavracijo Bellevue v Rogaški slatini. Tam so naju s šefom lepo pogostili in priznati moram, da sem odšla domov s prijetno polnim želodčkom in pomirjujočo zavestjo, da me branijo tako fejst fantje. Vaša Lucija Šentjurske NOVICE PISMA BRALCEV l m&m mm Odgovor iz Eleganta Ker mi delo jemlje večino časa in energije, se ne bom spuščal v podrobna razpravljanja, ampak bom le odgovoril na postavljena vprašanja. 1 .Na več sestankih je bilo pojasnjeno, da je prišlo do odstopanja pri dohodnini zaradi specifičnega obračuna, vendar samo za 3 do 9 tisočakov. Krivec ni Elegant, temveč sta to zakon in način prijavljanja. Smo pa edini, ki smo ta izpad vsaj v določeni meri nadomestili. Elegant je bil zaradi tega sankcioniran, bil pa je tudi eden redkih, ki je prijavil sam sebe, in, čeprav preobremenjen, plačal še več davka. Zagotovo pa ni bil edini v Šentjurju, ki si je poskušal tako pomagati. 2. Mnenje, daje v Šentjurju dovolj prostora za tako proizvodnjo, kot je v Loki, je strokovno zgrešeno in izhaja iz načelne opredelitve proti Loki. Za Loko smo se odločili zaradi prestrukturiranja in smo zanjo dobili pozitivne ocene največjih tujih strokovnjakov. 3. Elegant je velike kredite prinesel iz Topra in je za prve plače (prevzeli smo blokiran žiro račun), za poplačilo do- baviteljev in delno dolga do Merxove banke moral najeti nove. Morali smo tudi obnoviti strojni park, sicer bi morali zapreti lahek program in odpustiti 150 ljudi. Za nameček naj poudarim, da je Toper kljub temu, da je imel boljšo delitveno bilanco in je po delitvi iztržil zunanje trgovinske prilive Eleganta ( naknadno smo zanje dobili le delež v Top-sportu v višini 3,1 milijona ATS), že štiri leta v stečajnem postopku. 4. Dela v Elegantu nimamo dovolj kar tako, ampak ga je bilo treba pridobiti. Ob stalni 20 do 30odstotni odsotnosti z dela, to je včasih tudi 90 ljudi, morajo prisotni delavci res narediti mnogo več, da se pri-mankljaj zapolni. Največkrat pa to žal niti ne zadostuje, kljub trenutni dobri strukturi lohn partnerjev. 5. Kuhinja z jedilnico ni bila prodana in je še vedno v lasti Eleganta. Čeprav bi bilo mogoče še mnogo napisati, zaključujem z vprašanjem, na katerega tudi sam ne vem odgovora: zakaj Elegant od Ministrstva za družbeno ekonomski razvoj ni prejel za Loko t.i. demografskih sredstev, čeprav je bil naš projekt naravnost idealen in tisto leto eden naj večjih v Sloveniji? Prav tako ne vem, čemu je bila potrebna pred dvema letoma taka hajka na mešano podjetje Loka - šport, ko pa je bila tista rešitev naravnost idealna za dolžniško razbremenitev firme. Imeli smo celo soglasje Agencije, a smo na pritisk določenih ljudi morali projekt umakniti. Je pač tako, da imajo nekateri vedno prav, drugi pa delamo in vračamo kredite, ki jih sicer ne bi bilo treba! Elegant seje osamosvajal v času slovenske državne osamosvojitve, kar pomeni, da smo zaradi tržnega in proizvodnega prestrukturiranja imeli velike izpade. Zdaj so ti postopki končani, pridobljeni so novi lohn partnerji, osvojeno je domače tržišče z novo blagovno znamko, prenovljen je strojni park. V novi organiziranosti, sedanja je zanj Prokrustova postelja, lahko postane Elegant uspešna firma. Njegovi trenutni finančni rezultati ne ustrezajo njegovi vrednosti. Direktor: Zvone Leskovšek, dipl- ing. Opravičujemo se g. Leskošku za skrajšanje odgovora. Pismo s Ponikve Ko prebiram tele ŠN si ne morem kaj, da se nebi tudi jaz oglasila. V članku Volitve, volitve... sem se prvič seznanila s kandidati za našega novega župana. Vse lepo in prav, samo stavek, da nam te volitve ne bodo naklonile kakih posebno bleščečih biserov, meje spodbudil k pisanju. Občutek imam, da bi se po mnenju urednika "zableščalo" samo ob imenu Franc Kovač. Tega verjetno ne boste objavili, pa bi rada, da bi. Sploh ne vem, kateri ljudje v šentjurski občini bi bili po vašem primerni za to funkcijo. V prejšnji številki ste napadli g. Grdino, v tej ga ne omenjate. Res me zanima ime kandidata, ki bi po vašem mneju ustrezal. Sem starejša bralka ŠN, za katere ne morem reči, da mi niso všeč. samo malo preveč provokativne so. Ne spoznam se na politiko, vseeno pa me moti, pa ne samo mene, preveč nerganja po mojem mnenju užaljenega iz šentjurske politike odrinjenega in z ničemer zadovoljnega urednika ŠN. Pa brez zamere! V upanju, da objavljate tudi takšna kritična pisma. Marija s Ponikve Spoštovana Marija s Ponikve! Niste edini, ki mi očitate, da sem malo preveč hudobnega jezika, ste pa edini, ki ste mi to napisali in se pod pismo tudi podpisali, zato ga v celoti objavljam. Strinjam se z vami, da sem iz različnih razlogov marsikdaj preveč zajedljiv, zaupati pa vam moram, da se tega zavedam in se skušam brzdati, toda iz svoje kože je težko skočiti. V članku Volitve, volitve... sem se trudil biti čim manj pristranski in se v ocenjevanje posameznih županskih kandidatov sploh nisem spuščal in vendar ste vi iz mojih besed razbrali, da z njimi nisem zadovoljen. En sam vrednostni stavek, ki ga citirate, ki sam po sebi niti trditev ni, ampak je le ugibanje, je bil dovolj, da ste me v svojem pismu obdelali, po mojem mnenju, v kar precej "hudobni" obliki. Vabim vas k sodelovanju pri ustvarjanju prijaznejših Šentjurskih novic! Urednik Šentjurskim novicam i Najprej vas lepo pozdravljam in vas želim pohvaliti, da sem zelo zadovoljna s Šentjurskimi novicami, zato se hkrati tudi naročam nanje. Odločila pa sem se, da tudi jaz napišem pohvalni članek za naš časopis. Zakaj gre? V začetku sem bila osebno zelo proti privatizaciji, a sem danes že drugačnega mnenja, pa čeprav so pohvale vredni privatniki zaenkrat še redki. Povedala bom le en primer privatnika, ki si ga vsi lahko vzamejo za vzgled delavnosti, vljudnosti in hitre postrežbe. To je naš, tako jaz vsaj lahko rečem, "Trgovina in servis Akvonij" F. Zupanca. V šali bi lahko rekla, daje "hitri Gonzales" in ga priporočam vsem, ki ga še ne poznajo. Njihovo delo je res za pohvaliti, pa tudi račun je soliden. G. Zupancu in vsem njegovim zaposlenim želim obilo uspeha še naprej in da ostanejo tako uslužni, prijazni in hitri. Vera Poljšak, D. Kvedra 24 Šentjurske NOVICE IZ ZGODOVINE NAŠIH KRA/EV ~T Ponikva skozi ias (2. nadaljevanje) Srednjeveške nadloge Kuga V letih 1644 do 1646 je na Ponikvi morila kuga. Ljudje so postavljali kužna znamenja; ohranjena so na Hotunju, v Srževici pri Kegliču in na Ponkvici pri Sitarju. Vsa so iz leta 1646 in so že dokaj načeta ter potrebna obnove. Leta 1804 je na Ponikvi prenočila ruska armada, ki je štela 4000 mož in se je pomikala po rimski cesti proti Italiji. Hitela je na pomoč Avstrijcem, ki so se bojevali proti Napoleonu. Med temi vojaki je bil tudi oče Leva Nikolajeviča Tolstoja, enega naj večjih ruskih pisateljev. Tudi leta 1809 je šla skozi Ponikvo ruska armada in sicer je šla na pomoč cesarju Francu I., ki se je bojeval s Francozi. Leto kasneje, ko so se vračali domov, so šli spet skozi Tekma koscev KKFD "DETELJE", v ozadju graščina Rdeča griža in koze Od leta 1886 do 1813 se je tudi večkrat na leto razširila rdeča griža. Samo v petnajstih letih je umrlo za to boleznijo 152 ljudi. Za kozami, ki so razsajale zlasti od 1794 do 1868, je prav tako umrlo veliko Ronkolanov, zlasi še otrok. V dveh letih jih je umrlo 43. Požari 1768. leta je zajel Ponikvo velik požar in upepelil vso vas razen dveh hiš, ki sta stali nekoliko stran od vasi. 1782. leta je Ponovno izbruhnil požar v lesenem larovžu, ki je uničil tudi dragocen arhiv. Mnogo dragocenih podatkov iz zgodovine kraja je bilo tako izgubljenih. Suša Leta 1755 je bila silno huda suša: dežja ni bilo od junija do septembra, podobno je bilo tudi leta 1911. Prehodna vojaška postojanka Ponikvo. Po porazu Napoleona v Rusiji leta 1812 se je skozi Ponikvo pomikala tudi razkropljena francoska vojska. Poznani so primeri, da so posamezni vojne naveličani francoski vojaki ostali na Ponikvi in si tu ustvarili družine. Cerkev Ponikva ni bila samo fevdalno središče, ampak je bila še pomembnejša kot sedež cerkvenih oblasti. Bila je prafara, pod katero so spadale podružnice Lemberg, Šentvid, Šmarje, Šentjur, Sladka gora, Zibika, Dramlje, Kalobje, Slivnica, Sv. Štefan in Šentrupert nad Laškim. Kdaj je nastala župnija Ponikva, ni zadostnih zgodovinskih podatkov, lahko pa predpostavljamo, da je to bilo že v 11. stoletju. Takrat so iz prvotnih misijonskih postaj nastale tudi druge prafare. Prva cerkev naj bi bila na Ponikvi postavljena že leta 81 L - torej v času Modesta, ko se je krščanstvo širilo po Karantaniji. Ta podatek navaja tudi škof Slomšek (Davorin Trstenjak). Prvič se duhovnik omenja leta 1236 v sporu med samostanoma v Gornjem gradu in Žičah. Še prej, leta 1213, zasledimo ime Hermanus de Ponickl, ki pa je morda ime ministeriala, ki je bil zemljiškoposestni upravljalec. V omenjeni listini samostanov pa je napisano ime Henrico Plebano de Ponickl... Cerkveno je prafara spadala k Oglejski nadškofiji. Patronat nad cerkvijo so imeli Celjski grofje, Habsburžani so jo kasneje priključili zbornemu kapitlju v Novem mestu, leta 1751 goriški nadškofiji, leta 1787 pa lavantinskim škofom. Podružnice so se počasi osamosvajale, zadnja - Šentvid se je osamosvojila leta 1787 za časa cesarja Jožefa II. Vse novonastale fare so ostale v zvezi s prafaro. Od 1213. do 1787. leta je bila dekanija na Ponikvi, potem do 1790. v Šentjurju, nato pa v Šmarju. O prvih dveh cerkvah na Ponikvi se ne ve veliko. Arhivi pričajo o že omenjeni postojanki iz leta 811, druga cerkev pa je bila pozidana v letih 1160 do 1170 in je stala še v času turških vpadov. V stolpih v njenem obzidju naj bi bila stanovanja kaplanov. Jože Koropec zanika, da bi bilo na Ponikvi poleg župnika še 12 kaplanov, ki naj bi se menjavali vsako soboto: 6 naj bi jih šlo na podružnice, 6 pa naj bi se jih od tam vrnilo. Po odcepitvi podružnic sta bila na Ponikvi le še po eden ali dva kaplana. Od te druge cerkve ni ostalo nikakršnih sledov. Obzidne stolpe so podrli, zadnjega leta 1836. V njem je kaplan Jakob Prašnikar uredil učilnico. Sedanjo cerkev so gradili od 1732. do 1758. leta. Staro cerkev, kije bila majhna, so kar pustili in je služila svojemu namenu tudi v času, ko so okrog nje gradili novo, šele potem pa sojo podrli. Novo cerkev je zgradil Martin Jurij Jurešič, ki je tudi pokopan pod njenim oltarjem. Leta 1760 jo je goriški nadškof Karel Mihael grof Atems posvetil sv. Martinu. (nadaljevanje prihodnjič) Slava Kovačič Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN —1 rast a ZUšUša /šSTvvD d.o.o. GARANCIJE - SERVIS - REZERVNI DELI VSE NA ENEM MESTU itoiAteidifltnp vem del Iponudba isssbfflih lin terenskih vozil ins štirikolesni pogon: STARO ZA NOVO SWIFT 1.3 POGON NA KM 4 KOLESA Predstavitev s testnimi vožnjami bo v petek, 25.11. na Celjski koči med 11. in 14. uro. ljubitelji terencev __________VABIJFAI! - nizka obrestna mera - 5% gotovinski POPUST - devizna klavzula - ugodni krediti tudi za rabljena vozila Del. čas: 7.1 Ih in 12-15h so bor a: 8.1 2h /ANDI AVTO d.o.o. / URADNI PRODAJALEC VOZIL / SUZUKI IN SSASNG YONG Tel.: 063/743-389 Fax: 063/743-087 d.o.o. Ljubljanska 26, 63230 ŠENTJUR Tel./fax: 063/743-151. tel.: 741-151 nudi izvctjnnje plinskih ^ toplovodnih nnpeljov V NAŠI TRGOVINI DOBITE: - plinske gorilce GAS 0 58.189,00 SIT - plinske zidne peči AR20 99-990,00 SIT - plinske talne peči 84.633,00 SIT - radiator KORADO 600X1000 9-990,00 SIT - ter ostali material za toplovodne instalacije (cene so brez PD -v primeru montaže vam zaračunamo 3% PD.) CistiBio ue vrste obkičil in tkanin EKSPRES "M s s lk @ $ ® 6" C. Kozjanskega odreda 4, ŠENTJUR _____Telefon: 063/741-836 *?Tycvirt4l Ul. Valentina Orožna 8, ŠENTJUR Tel. :741-588 Del. čas: 8-l8h sobota: 8.12h VMMHMMIMM • hita oV0^6’^ - VESELIMO SE VAŠEGA OSISir <. '■ !- 'iii ‘i'|5 - . I I', j PASTIR * OVAC KOPNO V MORJU DOMAČA OBRT GOSPOD. VESTNIK OČKA DRVAR. ORODJE STARI ATA POKRAJ. V VIETN. SPODNJA OKONČINA POSODA ZA ROŽE MUSUM. BOG GLASBENI POJEM ____L NAJMANJŠI' DELEC | ŽENSKI I GLAS . OBER ANTON OCVIRK ŽENSKO IME ROD SONČNIC NOČNA -..ptjca._ SVETI BIK PREDLOG POKRAJ. V SAUDSKI ARABIJI DUŠIK REKA V SIBIRIJI FILMSKI PLES PISATEU. VAŠTE OVOJ ZA SPISE ALUMINIJ SANJE MELODIJA DRŽAVA V AFRIKI KRAJ PRI DRAVOGR. GOZDNA ŽIVAL MOŠKO IME GRIČ ISTI, PODOBEN SKUPINA ŽUŽELK MOŠKO IME SILICIJ ZDRAVILO OZNAČBA ZA KOT ZMES APNENCA IN GLINE 6. ČRKA ABECEDE BOG LJUBEZNI SARAJEVO KORALNI OTOK NOBELU KONEC MOLITVE, IZDELOVAL. ČEVLJEV ORGAN VIDA Nagrade za križanko št. 19 podeljuje BISTRO TIK TAK, žreb pa jih je razelil takole: 1. nagrado - celoletna kavica v bistroju TIK TAK - dobi Andrej Kovačič z Lipice 8; Inge Križnik z Botričnice bo en teden malicala brezplačno; Meliti Arh z Drobinskega pa pripada 5 pic. Dve medalji za šentjurske osnovnošolke V Brežicah je bilo 28. oktobra pod pokroviteljstvom Ministrstva za Šolstvo in šport državno prvenstvo za osnovne šole v cestnem teku. Tekmovanje je bilo posamično in ekipna. Osnovna šola je imela kompletno ekipo, ki so jo sestavljali: Rajko Gajšek, Aljaž Roženičnik, Nataša Oset, Miro Čander, Sabina Skornik in Jolanda Ambrož. Na 2200 m dolgi progi je ekipa dosegla izvrstno četrto mesto v Sloveniji. V posamični konkurenci sta bili odlični Nataša Oset v kategoriji 5. in 6. razredov z osvojenim 3. mestom ter Jolanda Ambrož v kategoriji 7. in S. razredov, ki je bila druga. Vlado A rt na k Šentjurski študenti nizajo zmage Ekipa novoustanovljenega Študentskega košarkarskega kluba je na prvih tekmah v šmarski medobčinski ligi prekosila sama sebe ter razveselila svoje navijače. Pred prvo tekmo s Podčetrkom je bilo v moštvu kar precej nervoze, ko pa so svojega nasprotnika v uvodni tekmi pregazili kar s 69 : 45, so na naslednjih tekmah zaigrali bolj sproščeno ter uspeli premagati dva največja tekmeca za vrh, ekipo Ponikve s 73 : 65 ter GTP Šmarje v podaljšku s 65 : 64. Zdaj jih čakata težki gostovanji v Bistrici ob Sotli in v Lesičnem ter nato še povratna srečanja. Vodja ekipe Grega Kovač je povedal, da ima ekipa še nekaj rezerve in upa, da se bo uvrstila v sam vrh tega tekmovanja. Zanimivo je, da svojo ekipo pripravljajo tudi študentke. Sponzorji študentskega športa: Alpos, Tolo, Šentjurske novice, Elegant., Elba Mali nogomet Končan je jesenski del tekmovanja v I. in II. občinski ligi. V prvi ligi je zmagala Modea Loka pred Dramljami, Okr. Maco, Črički, Jakobom, Mara-tonikom, Slivnico, Tratno, Gremlini in M. Dobjem. V drugi ligi so bili prvaki Panterji, pred Ahacem, Vodružem, Alijem, Trgovino Golež, Kameleoni in Hruševcem. Skupno je 17 ekip odigralo 63 tekem, doseglo 412 golov ter prejelo 66 rumenih in 7 rdečih kartonov. Najboljši strelci: Vrečko Rrobert(Črički) z 22 goli in Roman Moškotevc (Ahac) z 12 goli. Končano je tudi prvenstvo v medobčinski ligi Celje, kjer šentjurski Ju-ventus Maco deli prvo mesto in se bo v spomladanskem delu tekmovanja potegoval za vstop v I. slovensko ligo. G. K. Šentjurske NOVICE LAHKO Bf BILO RES L' • Pred spopadom Liberalni demokrati in Združena lista, odslej po domače imenovani tudi v Šentjurju Združena lista liberalnih demokratov, so pod Grdi novo zastavo zasedli skupne bojne položaje in jurišajo na (rdeče)zvezde. Razpuščene stranke slovenske pomladi se pospešeno zbirajo okrog Jurija in vroče upajo, da se bo še enkrat ponovila Demosova zgodba, ali pa tista o zmaju in hrabrem mladeniču na konju. Slovo na račun stranke? "Enfant terrible" šentjurske politike, g. Zabukošek, si je tik pred volitvami privoščil slovesen odhod iz politike: nekaj svojih skrbno prebranih pristašev je zbral v gostišču Senica na Ponkvi-ci, toda ko je prišel odločilen trenutek, jim je pozabil povedati ali misli zares. Tako še zdaj niti njim ni jasno, ali jih je zapustil, ali pa si le jemlje zalet za nov meteorski vzpon. Račun so plačali Narodni demokrati - z veseljem. Čigav je vroa volilni golaž (asfalt)? Nekdaj se je le ljubljeni Maršal po navadi sprehajal še po vročem asfaltu, ko je počastil svoje podanike z obiskom, dandanes v demokraciji pa se njemu posvečenih metod poslužujejo v predvolilnem času tudi že občinski veljaki: Zupančevo "tišlarijo" na križišču pod Zikoškom so v predvolilni ihti skorajda poasfal-tirali še preden so jo sploh porušili. Lepo je, da se hiti, toda ljudje bi le radi vedeli, čigav je pavzaprav ta vroči predvolilni golaž: Grdinov ali Malovrhov? Lastita si ga namreč kar oba. Tudi planinski Kovač ni pravi Na zadnji seji občinske skupščine je prišlo do nestrpnega besedovanja med planinskim Kovačem in predsednikom IS. Najbolje informirani zatrjujejo, da ne gre le za alergijo na priimek. Lastnik Montparisa naj bi bil globoko užaljen, ker predsednik IS svoje visoke ljubljanske goste raje vodi na drink v Rogaško Slatino kot pa v njegovo gostišče na Planini (v njegovi občini). Kam s peno? Iz virov iz južnega dela občine seje zvedelo, da so že naštudirane vse variante, kako se bo v Šentjurju še naprej obdržala na oblasti dosedanja rdeče - črna koalicija z dodatkom LDS - roza odtenka. Če bo zmagal Grdina, je tako vse jasno, če pa bi se zmaga nasmehnila Malovrhu, bo le ta vzel Grdino za generalnega občinskega sekretarja in mu bi-anko podpisal vsa pooblastila, pa je spet vse jasno! Ni pajasno, kam bodo spravili velike količine pene, ki jo bodo sproducirali prevarani popenjeni volilci. Kaj napravi nesloga! Ostankom elitne in kasneje razcepljene stranke slovenske osamosvojitve Slovenske demokratične zveze, demokratom in narodnim demokratom, tudi na šentjurski politični sceni kaže žalostno: narodnih demokratov še na pijačo ni več mogoče skupaj dobiti, demokrate pa LDS-ovci mečejo skozi okno tudi sredi belega dne - če tako namignejo višji volilni interesi. Dolg mandat Ko človek prebira volilni seznam zaslug šentjurskega levega županskega kandidata, mu je koj jasno, da njegov mandat traja 45 in še nekaj let ter bi bilo najbolje, da bi bil kar dosmrten. Spomini Ko utrujen od življenja iščeš pristan miru, se tiho vprašaš: je kje še dolina, kjer raste malina in nagelj v vrtu? Oreha sta dva tam domek krasila, oh, da, najlepša idila. Hiša lesena in okenca mala, je babica z brajde grozdja vnukom nabrala. V minevanju let najdem to dolino spet. Slamnate strehe več ni, iz dimnika pa se kadi. Tu zdaj drugače je, živijo tod drugi ljudje. Oh, kako spomini bole! Ivanka Uduč Šentjurska glosa št.ll Je res, da tržnico bodo selili, v vinske gorice namestili? Namesto zlatih jajc, klopotec smo dobili. Bog se usmili! So čistilke z občine spodili, da birokrati svoj prostor so dobili, promet tako so uredili, da bomo peš spet le hodili. Bog se usmili! Da se v Šentjurju obvoznica gradi sredi mesta, vedo že nepismeni. Da pa podvoza nikoli ne dobimo, vedo tisti, ki jih zdaj volimo. Bog se usmili! Nam "Vlada" tudi kaj narediti zna! Dokaz je nova mestna ulica. Za to se tudi dobi črna pika, ker hvaležnost naša ni odlika. Bog se usmili! Bil čas občinskega je praznovanja, za odslužene čas odlikovanja. Naj večjo plaketo mož si dodeli -za obresti od rentnega varčevanja. Bog se usmili. Resje, spet bomo volili, župana novga, svetnike naredili. A kaj pomagajo volitve, kandidate stare smo si spet dobili. Bog se usmili! Izvršnik za župana se poriva, ni lepo, da z vrha Jurčeka odriva. So višji odmerili tako, da staro novo zopet bo. Bog se usmili! Kričijo strankarski prvaki, komunisti, liberali, birokrati: Dajte glasove za "Vlada" - rja! Ni važno, če promet zaudarja, če občani ob obljubah praznih ostanejo brez dela in denarja! Bog v sili, bog se nas usmili! Rifniški Norik