Anion Psvo. K žtvinorftjski ankatl. IV. Pivi razpravi o živinorejskih organizacijah je Jjiok bodofeih občinskih in j>krajnih živinorejskih odborov oseačil veliki pomena ki ga iiaajo živinorejsko r.druženja za napredek živinoreje in brez katerih (združenj) si zaenkrat resničnega uspeha pri naprodka zaenkrat sploh ne morem predstavljati. Nekateii vdeleženci so sicer predlagali, da naj taka združe nja n« bodo zadruge, marve6 prostovoljna dfuštva ; edea je celo bil mnenja, da naj kmetijske podružnice prevzamejo posel živinorejskih zadrug; največ jih Ja pa smalralo, da so taka združenja manj pofrebna, čim bo t vsaki občini posloval živinorojski odbor. Jaz gojim naziranje, da so živinorejska združenja neobhodno potrebna tudi zraven občinskih živinorejskih odboroT in doloSiti je le, ali naj se im'enujejo žavinorejsko zadruge ali živinorejska društva ali naj najdemo za nje kako novo ime. Zivinorejske zadruge v sraislu zadružnega za Lona, z vsemogočimi objavami in vpisi v zadružnem seznamu, ter letnimi prisilnimi revizijami glede de narnega prometa, kar vse se združuje z nepotrebnimi izdatki in siinostmi, so za zavreoi in že obstoječe ¦v tem smislu naj le čimprej nehajo: ne trosimo de liarja^ ftasa in truda za stvari, ki niso potrebne. Zivinorejska društva v smislu druš!tv'enega zakona pa taka združenja živinorejcev pravzaprav tudi niso, ker nimajo nikako dolo&ene letne članarine in ker morajo olani prevzeti polno jamstvo za vso društver.M obveznosti (nakup bika, itd.^ kakor slednje primer pri zadrugah v smislu zadružnoga zakona. Kljub tcmu bo vendar najumestnejše postaviti živinorejsk v združenja v okvir društvenoga zakona, radi enosta vnejšega poslovanja in manjšili stroškov, ter mest/> živinoreiskih zadrug ustanavljati živ-inoreiska dmš tva: razne jamstvene formalitete bo mogočo na edva aa druca način obiti že z ozirom na to, da bodo drrštvu pristopali le razumaejSi živinorelci la da ia Jana stvo za Pnega bika razdcljeno na 80 krav in vsled to ga v lnirnib. časih ni proveč visoko. Uradui vpis ži vinorejskih združenj je potreben radi državnih poripor: morebiti bi se tak vpis mogel izvršiti v kakcci za to doloeenem seznamu pri poverjeništva za. kme tijstvo in bi se tedaj vse kmetijstvo.oziroma živmoreJo pospeševalne zadruge vodile kot v zadružnem se znamu nevpisane zadruge, kakor je to na primer pri Bohinjskih sirarnah. Zivinorejska družtva, ki naj se ustanovijo po vseh večjih občinah imaio namen delovati na ražunino rejo, vzrejo in razvoj živine v svo'em okolišu :; aakupoin in uporabo enega ali vcč mai'5nih bikov z i one krave svojib. elanov, ki jih odbor pri odbiraiiju Oicencovanju)" spozna sposobnim za mafične krave: nadalje nadzorovati plemenske živali, iti tlanom n;i roke pri vzreji in presojanju 'telet, udeleževati se živinorejskih razstav, vodlti rodovnik itd. Licencovanj i krav izvrši ali društvem ali posebni odbor skupno ¦/, živinora.iskim izvedencem zvez'e, h kateri društvo pripada. Občinski živinorejski odbori bodo morali skr fceti za vso živino, slabo \n dobro, ter jo po možnosti izboljževati; živinorejska društva odbirajo le najbol:žo živino in le to še naprcj izboljguiejo — ker napfedek ni nikdar zaključen — ustvarjajoč in razširjajo"; na podlagi rodovnika vedno nove, po svojili koristnih lastnostih posebno se odlikujoče živaJske rodbine. Prva naloga živinorejskih društev bi zato bila^poskrbeti, da vsak posamezen član zanesljivo vodi zapisuik o poskusni molži; druga naloga je, da 81ani, ki imajo na podlagi zapisnika o poskusni molži prav posebno dobre mlekarico pristopijo k kontrolnemu društvn — ki sega navadno v okoliš ve6 živinorejskih društev, — Cigar namen je doznati, katere krave dajc Iz najmanj krme aajvec mleka; tretja in pravzaprav bistvena naloga živinorejskih. društev pa ]e, ustvarjaii iz teh naiboljših mlokaric, ki glasora kon Irole lcontrolnih društev porabijo najmanj krme za gotovo rnnožino mleka oziroiiia, ki so odlikujejo s poscbno krepkimi prebavili, rodovino, zasledujoS bodočo krvno šrto po rcdmih zapisnlkili v rodovirtku, Biko dobivajo društva iz zanesljivih rejskih (plemonskili) si-ediSč, če je čreda središfta 5e boljša od živine člnnov in če se isti vsled vefije krvne zenačenosti odli kujojo z mo6no individualno potenco (posebno spolno zmožnosljo) prl podedovanju (Rejska središča se posHižujcjo često najožjega krvnega sorodstva v svrlio nirjenja gotovih korislnih lastnosti; živinorejska dru?4va na to pot 116 smejo stopifi, ker ne prenese vsaka žival vsikdar dobro sorodstvenega plemenjjenja in k\usi :<e zna vsak živinorojec pravočasno in razumuo pomagati, čim so pojavijo zle posledice. Umna živi norejfi ni ln suho rokodelstvo, kakor si to čcsto predslavijajo strokovnjaki; tudi ni vsakdanje kmetsko dolo, ld ga moro opravljati vsaki lilnpoc ali vsaka dekla, kakor si to predstavlja.io naši živinorejci; umiia živinoreja je umetnost, ki se spaja sicer s precizno slrokovno tohniko in zaliteva vsakdanje kmetsko clo lo, ki pa bo prinašala najboljše sadove in največ]i dol:ii;(ik i« tiriiinenii-', stroicovnii irobro solanemu go spodarju, ako mu je Bog podaiil vrhutega še par zrno imu)t!ilšk& soli ali kakor ainogi pravijo, dobi1© sroča. 7. ¦>.;vhio naj ss vsikdtif ullvarja, 1« najbolj •ljtsiiinvi^ c.sebit v gospodai*stvu, najooijš« .1« gosjH)dfir aJi ^ospodin.ta sama: }jotem bn v n:! -eri 1'obi^k^.uOS!!;^. • Enketa |p sklenila, da xvS._ x& z .vladno naredljo fitkoj z"i\)'ivv. Lzvnlitov obiiinstth živir.oreiskih odbo rov. Prva rialoga. teh odborov !«r.li t;;.l:t>išnja ustnno- vitev živinorejskHi •rtruStev. kjer takih ,se m^MVin«i-ejaka di-užtva niij, jjripravi.jo ugodna tla..,koulrol"i|TTi iruštvtmi, ki naj fim z ustanovitvijo ftun^r^j .atet)-'r>. I•iživinorejcev-uraetjiikov. ki bodo dodajali iiviaoreiskiro >:'ništvom v<?Obira-i:!sko pr^izkufioti« in /. ozirora ua uoivistne iastuosti aajbol|še plamenske živali. Je toroi dela vflliko: zato je delo smtitreno deeentralijarati in ie vodsivo n-.\\ os*t'in«> o.notno.