FRAN KOŠIR:
Na Veliko Planino (1206 m) v Savinjski dolini
Prid' vrh planin nižave sin! —
 fep dan se |e obetal. Jutranja zarja je lukala seni izza Krvavice (857 m). nebesni svod je rumenel. in po drevesnih listili so se lesketale rosne kapljice. Tam v grmičevju ob Konjšci so krožili drobni kriljatci mičrie pesemcc svoje, in od vseh strani je glasno odmevalo kukanie plašnih kuka-\ ic, ki imajo kakor krave vedno le en glas. RodHo se je krasno jutro. Jokalo se je,  in  rosne  kaplje so mu  kapljale po rdečem ličec«, ko sem jo veselo mahnil iz Lnk po cesti tik žuborečega in bliskovitih postrvic polnega potočka proti Ojstrci, kier je bil po Lapai-netovi zgodovini štajerskih Slovencev sezidan v 17. stoletju grad, ki pa so ga potlrli 1. 1830. Stoji le še gospodarsko postopjc z okolo 700 oralov obsežnimi krasnimi gozdovi. Posestvo ie bilo še clo predkratkim last harona Oustava Wittctibacha. ki ga pa je prodal za komaj 180.IKHI K italijanskemn   pndaniku Bonifacijti Piussiju.   Postavili   so   parno  žago, sekire pa so jele peti grozne pesmi svoje. Ko se je začela 1915. leta vofna z Italijo. jo je Piussi še pravočasno pihnil preko črnožoltih mejnikov bivše Avstrije.
Od Ojstrce dalje se vije vzpenjajoča se pot skozi gosto čnio smrečevje. Polagorna pa prihajajo smreke redkeje in redkeje, in niti ne opaziš ne in f.e si med samimi bukvami, ki njih debel z obenia rokama nikakor ne obiameS.
Pof je vedno stnnejša.
'"'Napravitn kratek oddih ter se obrnem proti zaliodu na hrib. kjer ie stal nekd«j prvotni grad mogočnih celjskih grofov, a sedaj se vidijn 1e še podrtine, kjer se plazi m sameva gadja zalega. Med Ijudstvom 5e živi govorica, du so inorali sem gor tlačani — kmetje vlačiti in porivati voz, kadar se je pripeljal semkaj tak celjski mogočnež. Ob znožju liribčka je še poslopje. kjer je bila pred kakimi petdesetimi leti steklarnica.
V pol ure počasne hoje pridem do laza. Sedem in se obrneni proti severovzhodu. In prav pred nosom nii stoji strmo, rdeče pečevje. Pred sabo itnam Krvavico. Nekateri menijo, da je dobila svoje imc po obili krvi. ki se je za celjskili grnfov potočila po ječah in drugod tod naokrog. Ljudi s» baje devali v sode ter jih polem spuščali po strmini Krvavice
m
navzdol. Stara ženica mi je vedela tudi povedati o deklici, ki je hotela rešiti ovčico. Ubogi deklici pa se je spotaknilo, in ovčica in deklica sta se skotalili v prepad ter oškropili s krvjo ined padcem pečevje, ki je od teh dob rdeče. Tudi sam hudobcc bi naj bil prevrnil svojo niater preko tega pečevja!
No, vse to so ie Ijudske pravljice seveda.
V istini pa je dobila Krvavica ime po rdečem kamenju, ki iz njega sestoji.
Se kake četrt ure sem hodil in prijadral seni do gorske kmetije Sla-ničarjeve. Odtod sem jo zavil po stezici okolo hribčka in v poi ure hodfi sem bil na planinski senožeti tik znožja Velike Planine.
Stezice ni več. Moral sem iti kar po senožeti navzgor, Da si ublažim strmino, sem stopical v vijugasti črti proti vrhu. Ta-le zadnji konec poli ie precej utrudljiv.
Na planoti vrhu Planine sem.
Odložim nahrbtnik, se zavijem v pelerino in hodini sempatja. da se počasi ohladim. Ko se tndi dodobra okrepčam z jedjo in pijačo, pa daljno-gled na oči — in odpre se mi krasan razgled.
Lahko mi je bilo in sladko, samo na dnu srca je trepetala bojazen. da bi te ure ne minile prehitro, da hi ne prišlo kai sirovega, okrutnega ter ne odgrnilo z umazano roko tega srebrno-smjega, sanjavega za-grinjala.
Pred sabo setn ugledai znamenitn božjo pot. Sv. Planino. Kum, Za-gorje. grad Oamberg, Limbarsko goro, daleč tam v ozadju Ljubljanski grad. vso Savinjsko dolino, dalje proti vzhodu Boč C87 m), Donačko goro (840 m). Kdo bi našteval vse? Razgled je krasan in trud obilo po-plačan.
Nazaj sein jo malinil po srrehenti Velike Planhie. Tu menda še n/ nikoli pela sekira svoje smrtnonosne pesmi. Bnko\je je debelo. gosto in nekako čudno sive, starikave barve. Na tleh pa ležc preperela. od starosti onemogla debla — pravi orjaki —z lepiini gohami.
Natovoril sem si gob, kakor Martin Krpan angleške soli, v na-hrbtnik ter drčal po pedenj debelem bukovem listju navzdol proti Pre-sedlam. prelazu med Veliko Planino in Kozico. Odtu sem jo zavi! po stezi okolo Kozice, hribčka Črnega Vrha in skozi vas Crni Vrh proti domu.
•¦¦--¦¦-                     .                                                           ,                                           235