_PftllOfiA ZA MLADINO_
Leto IX.	8. marca 1940.	Sfevilha 3.
Lepota Cisloga dehlištva.
Marca meseca 25. obhajamo kristjani spomin prisrčnoga dogodka, kak je angel Gabriel prišeo k Devici Mariji v mesti Nazaret i Njoj nazvesto, da Jo je Bog odebrao za svojo mater.
Marija je prvi hip po angelovom pozdravi prišla v malo stisko. Ne je razmila, kak naj se to zgodi, ka Njoj angel naznanja. Ona se je Bogi posvetila. Obliibila je večno devištvo i se s tem odpovedala materinstvi. Mislila si je, da bo ležej Bogi služila, če ostane dekla. V svojem nevtepenom deklištvi se je mislila vsa dariivati Bogi. I da to prelepo rožico deklištva ležej občuva, je živela skrito, ponižno živlenje v siromaškoj hišici v Nazareti.
Bog pa je inači odločo. Ravno Njeno prelepo deklištvo si je Bog zbrao za gredico, v šteroj naj zraste najlepša rožica materinstva: bože materinstvo. Čast bože Matere je nad vse časti. To je bila vredna dobiti najčistejša Devica vseh časov: Brezmadežna.
Ve, drage driižbenice, se pa po večini pripravlate za navadno materinstvo, ki je podobno Marijinomi materinstvi. Sad Marijin je Jezus, sad navadnih mater pa so bratje i sestre Je-
zusove. Zato Vaša priprava na materinstvo tiidi mora biti podobna Marijinoj pripravi, Njenomi prelepomi dekliškomi živle-nji v Nazareti.
Bodoča mati! Velka skrivnost i velka čast.
Jaz bi tu omeno edno prispodobo.
Materinstvo navadnih zemelskih mater je podobno Mari-jinomi materinstvi. Sezna, da je Marijino materinstvo neizmerno vzvišenejše, zato ka je Marija mati Boga-človeka.
Marijinomi materinstvi je jako podobna sv. meša, ki je najsvetejše opravilo na zemli. Pri sv. meši se „narodi" ravno tisti Jezus, ki se je narodo iz Device Marije.
Tak je materinstvo navadnih zemelskih mater tiidi podobno sv. meši. Pri sv. meši se narodi na oltari Sin boži, iz materinstva pa izhaja dete, ki je podoba boža. Zaistino, kak nekaj velkoga je materinstvo!
Kem vekša, vzvišenejša je stvar, tem bole skrbno se trebe na njo pripravlati.
Poglejmo pripravo mladeničov, ki se pripravlajo na duhovniški stan, da bodo dariivali daritev sv, meše. Sv. Cerkev vso svojo materinsko skrb posveti mladeničom, ki so se odločili za duhovniški stan. Ne samo, da jih vči v vseh najvišiših znanostih pet i šest let. nego jih tiidi vzgaja najskrbneje. Molitve, premišlavanja, duhovno čtenje, navuki se prepletajo med seov den za dnevom. Vsakodnevna meša, pogosta spoved, pogosto obhajilo spopunjavle dušo bogoslovca, da postaja sposobna za velike reči mešništva. Vse to se godi v hiši, štere dveri so zaprte, naj brez vzroka nihče ne moti tiho i skrito pripravo na sveti mešniški stan. Za velke reči se človek lehko pripravi samo v samoti, v miri, gde ga nihče ne moti, daleč vkraj od posvetnoga šundra.
Gospod Jezus se je 30 let pripravlao na 3 letno javno delovanje. I šče posebi se je podao v piistino, gde je bio popolnoma sam 40 dni i se p°sto i molo. Tak skrbno se je pripravlao na javno delo. Pa šče sledkar je itak pred važnejšim dogodkom posebi molo v samoti včasih celo noč. 1 je On bio Bog.
Kelko bole se moramo mi, ki smo samo liidje, skrbno pripravlati na velke reči, ki nas čakajo.
Dekle! Materinstvo, ki vas čaka, je največ, ka lehko do-segnete na zemli. Kak se ve morate pripravlati na to velko stvar? Ali je mogoče za to ne potrebno nikše priprave? Motila bi se, štera bi mislila, da v zakon pač lehko stopi, gda ma priliko i če prle misli kaj ali nikaj na to.
Materinstvo je pozvanje, kak je diihovništvo pozvanje. Zato se na materinstvo trebe pripravlati. Ta priprava pa je v lepom, nevtepenom deklištvi. To se pravi, da dekla, štera šče biti dobra mati, mora svoja dekliška leta preživeti lepo, čisto,
v skritoj ponižnosti. Vulica, preglasna družba, plesišča so ne dobra šola za zakonski stan. Tu se srce dekliško največkrat pokvari, napuni s posvetnim mišlenjom, ki je najvekši sovražnik dobre matere. Kem bole se dekla ogible posvetnoga šuma, čim bole svoje srce poglabla v molitvi, v premišlavanji verskih resnic, tem lepše se pripravla na bodoče materinstvo. Duševno bogastvo, ki si ga v dekliških letih nabere, bo sledkar mela. Iz njega bo zajimala moč, ki jo dobra mati tak potrebuje.
Ha pa devištvo?
Ce je materinstvo nekaj tak velkoga, tak vzvišenoga. ka je pa z devištvom? Ali je to menje vredno? Ali se je bolše oženiti? Ka je pred Bogom več vredno?
Takša pitanja mantrajo edno edno ali drugo bogaboječo deklo, ki bi rada Bogi služila na kak najbole popolen način i si kak najlepšo večnost spravila.
No to pi/anje naj vam odgovori sam apoštol sv, Pavel v svojem I. listi Korinčanom 7. poglavje: „Dobro je za človeka, da se ženske ne dotika (se razmi, da ženska pa moškoga ne). „To pa jda što stopi v zakon) je dovoljeno, pravim, i ne zapoved. Želim pa, da bi bili vsi kak jaz" (najmre samski).
„Neporočenim, pa i vdovam pravim: Dobro je zanje, če ostanejo kak jaz. Če so pa ne zdržni, naj se poročijo."
,,Zavolo devic nemam povelja Gospodovoga, dam pa nasvet. ar sem od Gospoda dobo milost, da sem verodostojen. Mislim teda, da je to dobro zavolo zdajšnje stiske, da je torej dobro človeki tak biti... Če si žene prOst, ne išči žene. A tiidi če se oženiš ne grešiš."
„Što ne oženjeni, skrbi zato, ka je Gospodovoga, kak bi vgajao Gospodi; što je pa oženjeni,_skrbi zato, ka je svetnoga, kak bi vgajao ženi i je razdeljeni. Ženska, ki ne omožena i devica skrbi za to, ka je Gospodovoga, da bi bila sveta po teli i po diihi."
,,Zato što omoži svojo devico, dela prav, što je pa ne omoži, napravi ešče bolše," (I. Kor. 7.)
Iz teh reči apostola Pavla se lepo vidi, da je ženiti se dobro, a ne ženiti se ešče bolše. Device, ki se odpovejo zakoni iz liibezni do Jezuša, da tak ležej samo Njega Iiibijo i so samo Njegove, so prve pred Bogom. ,,Blagor čistim v srci, zakaj tej bodo Boga gledali. (Mat. 5, 8.)
Ne potrebno, da bi zapustila svet i odišla v samostan. Dobro je, štera to more, a tiidi voni v sveti lehko ostane dekla i živi za Gospoda Jezuša. Da samo živi čisto.
Neizmerno vzvišeno je materinstvo, ali liibezen do Jezuša je ešče več. I iz te liibezni izvirajoče deklištvo je šče vzvi-šenejše,
Sv. Jožef - vzgled družinskim __________ poglavarom. __
Velki možje, ki malo bole globoko gledajo živlenje, tožijo, kda vidijo denešnji nered, nemir, nezadovolnost med liidstvom na sveti. Vnogi plemenito misleči vučenjaki iščejo vzroke ža-lostnoga živlenja, ki se razprostira po vsoj širnoj zemli. I vsi prihajajo ednoglasno do sklepa, da je velki vzrok denešnjih nerednosti nevrejenost družine. Družine so betežne, družine so razbite. Kakše pa so družine, takše je potem družabno živlenje.
Družina je najmenša driižbica, ki sestavla narode. Družina je tak kak cigeo v zidini. Iz dobroga cigla je tiidi zidina dobra, močna, trdna. Če je pa cigeo slab, se zidina začne kršiti, pomali razkapati, nazadnje se pa podere.
Če teda želemo, da bi živlenje na zemli bilo malo inačiše, da bi med narodi bilo malo več liibezni, razmevanja i mira, te moremo začnoti vračiti narode pri koreni, to je pri družini.
Za vse čase najlepši zgled družinam je sveta družina, štere poglavar je bio sv. Jožef. Kda se bodo naše driižine začnole ravnati po zgledi svete driižine, gda bodo njo začnole naslediivati, te bo naednok na zemli živlenje lepše gračiivalo. Med narodi bo vladao stalen mir. Liidje nazaj dobijo zaviipa-nje v živlenje i tiidi pravo veselje do živlenja. Vsega toga dnesden nega.
Važno reč ma v družini nje poglavar. Pri nas je to oča, ki je tudi gospodar v družini. Če je oča dober, če ma pravo mišlenje, če ma lepo živlenje, te je navadno vsa družina dobra. Očin zgled vodi družino. Če je zglednoga živlenja, te tiidi njegova reč pri družini ščista driigo moč ma.
Poglejmo sv. Jožefa, kak on davle zgled našim očetom.
Obprvim v pobožnosti. Njemi je bilo središče njegovoga živlenja Bog. Okoli Boga se je sukalo vse njegovo mišlenje, okoli Boga njegovo govorenje, okoli Boga njegova dela. Znao je dobro, da človek izhaja iz Boga i da mora pa nazaj k Bogi priti. Bog je cio človekov na zemli. Za Boga živimo, zato mora biti vse človekovo živlenje napelano k Bogi. Naj molim, ali pišem, ali včim, ali orjem, ali žagam, ali kuham, ali šivam ali kajkoli delam — vse mora biti Bogi na čast. Bogi na čast pa • je vse naše delo, če ga izvršavlemo Bogi po voli i ga Njemi posvetimo.
Tak je delao sv. Jožef. Ne je začno dneva, da se ne bi prle Bogi priporočo v zbranoj jiitranjoj molitvi. V toj molitvi je Bogi zročo tiidi vse delo, ki ga je tisti den nakano opraviti. Zednim pa je tiidi proso bože pomoči pri tom deli i božega blagoslova. Tak je te celi den bio Bogi na čast. Ne je iskao sv. Jožef svoje časti pri svojem deli. Ne je iskao tiidi zemelskih dobičkov. Njegovo pravilo je bilo: svojo dužnost spuniti po božoj voli.
Kda bo naše očete vodilo podobno mišlenje, te bo živlenje v družini lepo. Ne bo čemerov, ne bo kreganja. Ne bo žalosti nad nesrečami, ki pohajajo od časa do časa vsakšega. Ne bo nezadovolnosti. Tudi siromaštva ne bo tak težko prenašati. Zato, ka če je človeki Bog središče vsega njegovoga živlenja, te takše vsakdenešnje stvari več neso tak važne. Če je ma, dobro, če je nema, tudi nikaj hiidoga ne. Da je le srce mirno i srečno v Bogi.
Sv. Jožef je bio z malim zadovolen. Ne je meo poželenja za velkimi rečmi, ne za bogastvom, ne za čast, ne za nikaj driigo posvetno. Če pa človek malo žele, njemi tudi malo trbe i je s tem zadovolen. Nikaj si ne želi, pa ti nikaj ne bo men-kalo. Ne vem, če je dosta družin tak siromaških, kak je bila sveta Družina, pa denok niedna družina ne tak srečna, kak je bila sveta družina.
Potrpežlivost je tudi bila prelepa rožica v srci sv. Jožefa. Znati potrpeti je za gospodara jako potrebno. Brez potrpežli-vosti je ne mogoče ravnati družine v redi i v miri.
Zmernost v jedi, zmernost v pijači, zmernost pri obleki i zmernost pri vsem driigom gospodarstvi je znova jakost, brez štere je nemogoče voditi družine po srečnoj poti. Nega vekšega biča za družino, kak pijen oča. Ka vse iz pijanosti sledi, ne potrebno naštevati. Celo gospodarstvo se lehko spravi na nikoj, če nega zmernosti v vsem. Tudi v tom je sv. Jožef najlepši zgled.
Predaleč bi šo, če bi šteo naštevati vse prelepe jakosti sv. Jožefa, ki je tak zgled vsem našim očetom, gospodarom.
Naslediijmo sv. Jožefa. Dosta pisati, dosta govoriti nikaj ne pomaga, če ga ne naslediijemo v njegovom jakostnom ži-vlenji. Tiidi vučenost nas ne reši, tiidi penez ne, tudi vsa tehnika, vse fabrike, če ne bomo svoja srca popravlali po zgledi sv. Jožefa i to v prvoj vrsti očetje — poglavarje družin.
Obletnica Kronanja sv. OCe Plja XII.
Te mesec marc je preteklo edno leto, kak so zdajšnji sv. Oča Pij XII. bili kronani za poglavara sv. katoliške Cerkve. Ves katoliški svet se je spominjao toga jubileja, pa tiidi drugo-verci, nekatoličani so pisali vnogo od toga. Služba svetoga oče, namestnika Kristušovoga na zemli, je tak važna, da ne moremo iti mimo njih mi katoliški verniki, pa tudi driigi ne. Posebno v denešnjih težkih časih, kda puške pokajo i topovi grmijo, se ' narodi vsega sveta obračajo v Rim na svetoga očo. ki so najbole pozvani zato, da delajo za pravičen mir. I to svojo dužnost zdajšnji papa tiidi vršijo. Ne so zamudili niti edne prilike, da ne bi vse napravili, ka je v njuvoj moči, naj bi se henjalo s prele-vanjom človeče krvi. 0, da bi jih tisti, ki nosijo odgovornost za usodo narodov, le šteli poslušati! Molimo za svetoga očo vsi dosta, naj jih Bog vodi i pdpira, da bodo svojo težko nalogo Iežej opravlali. Ka napravijo sveti oča, nam vsem hasni.
Križ ali srp s hlepačom.
Nekaj reči od komunizma, na podlagi okrožnice sv. Oče, Kristušovoga namestnika.
Shoi Mahnič - od liberalizma i socializma. „ Socializem je pravo Mahnič, „je samo sin i naravni dedič liberalne države .. . Malikovalci zlatoga teleta so zakrivili socialno pitanje. 1 Bog je bo sodo, a bojimo se, da bodo izvrševalci te sodbe stanoli prav iz zatirane vnožine. Sodba se bo vršila v obliki socialnodemokratične rdeče revolucije, kaštiga bo socialno politična revolucija. Kakšo bo politično lice v Europi, kakše bodo socialne razmere v našoj družbi potem, kda bo strašanski viher izbesno?"
PlOČ propagande. Vzrok, zakaj se komunistične zmote tak hitro širijo i se tajno razlazijo v vse dežele, male i velike, kulturne i nekulturne, tiidi v najbole oddaljene kraje, je tista silna i neslišana propaganda, kakše šče ne bilo, ka svet pomli.
Ta propaganda izhaja iz ednoga središča, a se na spreten način prilagojiije razmeram posamezni narodov, deluje s silnimi peneznimi sredstvi, z brezštevilnimi organizacijami, s pogostimi mednarodnimi kongresi, z zmožnimi i izurjenimi pomožnimi četami, ino s časopisi, letaki, kinematografi, gledališkimi predstavami, radiom itd. Ta propaganda prodira v šole i na univerze i preko njih na vse liidske sloje, ne da bi se zavedali, kak njim komunistične zmote vsikdar bole zastruplajo glave i srca.
$£e nihdar teh!... Ka pravi papa od komunistične propagande, Jo se popunoma vjema tiidi z izpovedjov bolševikov samih. „Šče nikdar i nikdi — piše bolševik A. Zelenko — ne bila agitacija tak izkoriščena, tak na široko, raznolično i vno-gostransko izvedena kak pri nas I pač ne pretiravamo, če pravimo, da je sploj ogromno pitanje o agitaciji, ki naj pridobiva vnožine, pri nas bole preštudirano i predelano kak kde koli indri."
Komunistične „celice". Celo komunistično propagando vodi kominterna iz Moskve. Nacionalni kongres izbere osrednji odbor, ki naj izvaja sklepe. To se deli v odseke (komisije, na Francoskom jih je n. pr. 13). Osrednji odbor ma osrednjega tajnika, ki nadzoruje delo.
Poglavitno delo je organizacija celic ali stanic. Te se snujejo povsedi, kde je le mogoče, predvsem po tovarnaj, a tiidi med delavci po kmetih, potem po državni i samoupravni ura-daj, tiidi v armadi.
Celice n. pr. v industriji po tovarnaj vodijo tajno agitacijo, hujskajo na štrajke, pri štrajkaj skrbijo za to, da delavci zasedajo tovarne, kak je bilo viditi pri veliki štrajkaj 1936. na Francoskom, a tiidi pri nas v Sloveniji.
V armadi skušajo celice oslabiti skupnost, zanesti med moštvo nezadovolstvo i upornoga duha i tak če mogoče za
primer revolucije odpraviti za komuniste najbole nevarnoga sovražnika, enotno i edino armado. Tiidi v tom pogledi nam je zadnji čas dao zadosta zgovorni dokazov.
Celice se vsikdar bole vnožijo i segajo dale i dale po sveti. S pomočjov celic organizirajo komunisti posamezne skupine, zvanja, stanove; vsakomi postavijo kakši poseben, za skupino najbole vablivi ideal: tomi slobodo, odpor proti fašizmi; drugomi boj kapitalizmi; delovnomi liidstvi kriih, mir, slobodo.
Kda je tak organizirani, komunizem čaka ugodne prilike za prevrat. Na Francoskom n. pr. je dobo komunizem z „liidskov frontov" 72 poslancov i za predsednika vlade socialista, židova, milionara Leona Bluma. Začnoli so se nemiri, štrajki, hujskanje za pomoč komunistom na Španskom. Sezna komunisti šče neso zadosta močni, da bi se sami polastili vse oblasti. „Naša vora šče ne prišla," je pravo meseca junija 1936. voditeo komunistov M. Thorez. „Naš cio je vsikdar isti: republika svetov, delavcov, kmetov i vojakov, a se ne da šče vistinititi viitro, ar neso spunjeni šče vsi pogoji, nemarno najmre za sebov šče vsega kmetskoga liidstva."
Propaganda S tlstfom. Od propagande komunizma s tiskom pa je lani podala nazorno sliko razstava, ki smo jo vidli v Ljubljani ob priliki Kongresa Kristuša Krala. Razstava je pokazala zaistino satansko propagando komunističnoga tiska: je jezere i jezere dnevnikov, revij, oglasov, knig, razni tiskovin, skoro v vsej jezikaj, punih bogokletja, puni laži proti Cerkvi i papi, puni nemoralnosti, zednim pa proslavlanja komunima, prej da samo komunizem more prinesti človeštvi slobodo, mir i srečo. V Moskvi izhaja osrednje glasilo, 'ki pod vodstvom kominterne (komunistične internacionale) davle vsemi gibanji smernice i enoto, med posameznimi narodi izhajajo taksa glasila v narodni jezikaj.
Nešterna takša glasila ne skrivajo svoje farbe ščista nikaj, indri pa svoje namene skrivajo za razna privlačna gesla, kak je pač najbole primerno za prilike i liidi, šterim je glasilo namenjeno. Za zgled naj navedemo francoski list ,,Terre nouvelle", ki ma na naslovni strani velki križ, znamenje krščanstva, a nad njim komunistični znak, klepač i srp. Namen je prozoren: Križ naj privabi vernoga delavca, da se bo nehote i nevedoč na-vzeo komunistični nazorov, ki jih je te list pun. Isto vlogo majo letaki, ki se od časa do časa pojavlajo skivoma tiidi po naši krajaj i v šterih vnogokrat reč komunizem ne niti imeniivana, so pa po svojoj vsebini dobro pretehtana vaba v komunizem — za vse liidi, ki se te reči šče bojijo i ki bi letaka ne vzeli v roke, če bi znali, što ga je izdao.
nudodelno muConje svetovnoga lisha. Šče druga močna pomoč prihaja komunizmi od velkoga dela svetovnoga ne-katoličanskoga časopisja, ki od komunizma po dogovori mučijo.
Pravimo: po dogovori, inače si najmre ne mogoče razložiti, zakaj so tej listi, ki ovak tak hlastajo tiidi po malenkostni
dnevni novicaj, tak mučali od strašni grozot, štere so komunisti delali v Rusiji, v Mehiki, po velkom deli Španije, zakaj tak malo pišejo od tak močne svetovne organizacije, kakša je moskovski komunizem.
Vsem je znano, da so vzroki toga mučanja najprvle politični pogledi, ki prej to mučanje zahtevajo, potom pa nikaj menje vplivi razni tajni sil, ki se že dugo borijo proti krščan-skoj uredbi držav.
Svetovni tish i anarhisti. Jako značilno za to mučanje je, če primerjamo zdajšnje dogodke z nešternimi dogodki iz prejšnjih let. Leta 1909 je bio španski anarhist Francisco Ferrer zavolo atentatov od vojaškoga sodišča obsojeni na smrt i stre-ljeni. Kakši hrup je te zagnalo svetovno časopisje! Slobodomi-selne organizacije so prirejale protestne shode i rohnele proti Španiji, prej da klači slobodo mišlenja.
Isto se je dogodilo pred desetimi leti, kda sta bila v Ameriki obsojeniva na smrt dva anarhista Sacco i Vanzetti. Ves svetovni tisk se je zavzemao za teva dva človeka i zahtevao, da jiva oprostijo. I vendar je bilo dokazano, da sta kriviva.
Poglejmo šče, kak se svetovno časopisje zavzema za židovstvo.
Židov je i svetovni tish. Ali: Pred svetovnov bojnov so zdaj pa zdaj nastajali po Ruskom i Polskom „pogromi'' proti zidovom, to je, kmetje so židove napadali i je tu i tam tudi pobijali, ar da liidstvo stiskajo i odirajo. Kajpada moramo tudi s krščanskoga stališča takše ,,pogrome" obsojati, vendar neverjetno je, kak je svetovno časopisje kričalo proti barbarstvi ruske države, ki ne ščiti državlanov i dopušča takše izgrede.
Isti primer se je ponovo zadnja leta, kda so nešterne fašistične države začele preganjati židove, jim ropati premoženje i izganjati iz domovine.
Svetovni tish i hrščanshi mučencl Komunizma. A zdaj? Zdaj, kda je komunizem na Rusoskom, v Mehiki, na Španskom i na Polskom pomoro teliko duhovnikov i laikov, poriišo teliko cerkev, vničo teliko umetniški spomenikov, zdaj je v svetov-nom časopisji — mučanje!
Naj navedemo zgled iz domače dežele. Vsi slovenski svobodomiselni ali brezfarbni časopisi neso meli niti edne reči obsodbe za vsa grozodejstva, ki jih je komunizem zagrešo v Španiji, pač pa je bilo pisanje toga časopisja, tudi kapitalisti-čnoga, vsikdar takše, da je odobravalo delovanje rdečih band, pozdravlalo njihove uspehe i trdilo, da se komunizem bori samo za trpeče liidstvo i nikaj driigoga. Zaistino, hudobno mučanje tudi v slovenskom svobodomiselnom tiski.
Žalostni sadovi homunizma. Rusija — Mehika. Žalostne sadove te silne propagande vidimo vsi. Kde koli se je posrečilo komunistom vtrditi se i zavladati — tii mislimo posebno
na Rusijo i Metliko — tam so si, kak sami oznanjajo, z vsemi silami prizadevali, da bi docela porušili temele krščanske vere i kulture i v diišaj liidi, posebno mladine, vsaki spomin nanjo zatrli.
Škofe i duhovnike so izgnali, obsodili v prisilno delo, po-strelili ali na nečloveči način pomorili; laike, ki so je osumili, da so branili vero i svetišča, so mučili, preganjali, vlačili po sodiščaj i vozaj.
(Konec pride.)
Vmrla je sestra svete Trezihe Deteta Jezusa.
Preminoče dni je zatisnola oči najstarejša sestra Male Trezike, naše priliiblene svetnice. Bila je najstarejša sestra Trezikina, Marija. Vmrla je v 80 leti svoje starosti. Pokopali so jo poleg groba njene sestre Male Trezike, da je ona tiidi bila sestra karmeličanka. Leta 1888, gda je položila obliibe, jo je sama sestra Mala Trezika koronala z vencom. Trinajst let sta živele skiipno v samostani. Marija je Malo Treziko pripravlala na prvo sv. obhajilo i na sv. firmo. V zvezi s smrtjov te sestre se v Rimi čudne reči širijo. Da se je prej Mala Trezika zadnji tjeden prikazala svojoj sestri i njoj je povedala, da bo te bojne za dva meseca konec. Med tem časom bo zemlo zadela takša nesreča, da se ves svet zgrozi i to prinese tiidi konec bojni.
V več jezer jezihov je prestavleno sveto Pismo.
Preminoče leto je bilo sv. Pismo prestavleno na 12 novih jezikov, v šterih šče dozdaj ne bilo. Tak je zdaj sv. Pismo že v . 1021 jezikaj.
O, da bi bar vsi krščanski narodi sv. Pismo prijali v roke tak kak to zasliiži. Sv. Pismo je kniga, ki je več vredna kak vse knige toga sveta. Vse driige knige so delo človečih rok, je človeča modrost, sv. Pismo pa je delo bože. To je pismo, ki ga je napisao nebeški Oča svojoj deci na zemli. Kak bi morali mi deca to Očino pismo sprijati! Vsakši bi ga morao meti i prečteti. — Bar naj si ga naroči vsakši naša driižina posebno zdaj, gda je zišlo novo v žepnoj izdaji i jako falo. Idite k domačim g. duhovnikom, ka vam ga radi naročijo.
CERKVEN 1 - GLASU
niimmiWMim ^mu uuMminiin»>innmnnn^uirunniiiiimi'^imiic U\l LMlUiIini^llllinnillHHHtfinMllMUlflTHniiinmrBtinniLni\nii\Dim minfutinmivm u ii>tJi»mtnamimm i \ tt njui itr^i
J. KO NttM
Vzhodna Afriha, k šteroj se štejo Kenija, Zanzibar, Uganda, Tanganika, Nyassa, Severna Rodezija i angleško-egiptski Sudan, je jako rodovitno misijonsko pole. Lani se je število katoličanov povečalo za 100.000, tak je zdaj število katoličanov 1 miljon 575 jezer. V teh pokrajinah je 124 zamorskih duhovnikov, 56 redovnih bratov i 591 sester. Lani je Uganda dobila svojega prvoga črnoga škofa.
Rim. V Rimi zidajo osrednjo železniško postajo. Postaja pa bo dobila tiidi lepo v modemom slogi zgrajeno cerkev, ki bo posvečena sv. Katarini Sienskoj, zaščitnici Italije. Službo božo bodo vršili salezijanci i bodo meli iz svoje hiše v Via Maršala v cerkev dohod po podzemelskom hodniki. Cerkev bo koštala okrog 12 miljonov lir.
Varšava. Leta 1938. so na svečani način prepelali na vzhodno Polsko telo Andreja Bobole, polskoga mučenca, ki je bio to proglašeni za svetnika. Kda so sovjetske čete vdrle na PolsH^k se je vernim Polakom posrečilo, da so svete ostanke skrivomaTfcpelali v Varšavo. Tu se verniki v velikih vnožinah zbirajo okoli svojega narodnoga svetnika, ki jim je nekda gučao od vstajenj^ Polske.
meriha. Salezijanski misijonari, ki z velikov go- • svoje misijonsko delo, vživlejo velki ugled pri večkrat dajo važna upravna mesta med Indijci, cchiardo je bio imenovani za mirovnoga uzov, misijonar Franc Bigiaretti pa za Rio Negro. kšega angleškoga katoličanskoga se zbirajo v molitveno armado 20.000 zavezalo, da bodo vsaki venca zato, da nastane na sveti ov se vsaki tjeden povečala 3000. sti Wellington se je vr^- prvi na-Novo Zelandijo. Kortpesa se je ovnikov i vernikov, posebno dece, vnogo molila po nameni sv. Oče. govoro po radiji i je vse napuno z
JIKl
rečnostjov" vladah, ki Misijonar sodnika zdravstven
Angli
tjednika „C za mir. Dose den molili en pravičen mir
Nova Zel rodni evharist: vdeležilo veli ki so prejela Sv. Oča je veseljom i
Indija. V Indiji sta zgrajenivi dve novivi cerkvi, edna v mesti Tirumpoolapurum, druga v Chunkeppara. Obe cerkvi je posveto ap. administrator škofije Tiruvalla, bivši jakobitski škof Mar Severios, ki je prestopo v katoličansko vero. Mesto Tirumpoolapurum je središče gibanja za prestop jakobitov v katoličansko vero. V Chunkeppara se je na den posvečenja cerkve spreobrnolo 60 Iiidi.
Pasijonshe igre odložene. V Oberammergau na Bavar-skom so se'po svetovnoj vojni znova vršile znamenite pasijon-ske igre. Med svetovnov bojnov so bile odpovedane i zdaj so znova odpovedane za čas zdajšnje bojne i še edno leto po 1 njej. To se je zgodilo prvič v tristoletnoj zgodovini teh iger, da je morao isti rod dvakrat prehenjati zr njimi. Vsako pretrganje 1 teh iger pomeni finančno i umetniško krizo. Vsakikrat trbe nadomestiti kakšo igralsko moč i to je ne lehko delo, če ščejo igram ohraniti svetovni sloves.
Belgija. V Beauring v Belgiji se je pred šestimi leti zač-nola nova Marijina boža pot. Pravijo, da se je tam Marija prikazala deci. Ltidje so v velkih vnožinah začnoli romati na to božo pot. Zdaj so pa celo belgijski cigani poromali ta i so prinesli Mariji zlato korono. Kde so vzeli zlato, to pa nišče neve povedati.
Anteriha. V ameriških katoličanskih šolah deca dnevno darujejo sv. meše i sv. obhajila v te namen, da bi podprli sv. Očo pri njegovom prizadevanji za mir. — V Chicagi vodijo sestre usmiljenke sirotišnico, v šteroj vzgajajo deco-sirote. ^sako leto za Božič se v toj sirotišnici oglasijo starši, ki nemajc' astne dece i ščejo štero dete vzeti za svoje. Letos se je op' .lo 30 takših zakonskih parov i 30 sirot je dobilo svoj don '"
Hilajsha. V Kiatingi, škofijskom sedeži kita: £ misi-jona so japonska letala, ki so prišla nad mesto, v'A5 minutah porušila stolnico, škofijsko rezidenco, dva ženskivč ^*r.osfana, c hišo za katehumene, misijonsko sirotišnico i šolo, ' ^ .■*., ka je nastalo v vnogih lelih kak sad težkoga dela, je v^isr1 3 žrtev I moderne vojne. Ludje so si rešili samo golo je \ -V kai toličanskom misijoni bluzi Honkonga so liV' .delo i iz";cerkve, kda so zvedili, da se bližajo Japr~ ^lo'Jbože.t .ova skrb je bila, da rešijo Jezuša, ki je v ta1	deci na roonci. Zato
so se hitro vrnoli v cerkev i prosi 'Jati! Vsakši b je obhaja da Japonci ne bodo oskrunili Najs^Jfoči vsakši nao se obdali domo, da rešijo svoje skromno in v žepnoj izdaji J misLii; te B" i zatern fia posvetne stvari, a vam ga radbla v FJJcngi vrs. *%g kultui'.- .zalege t	, d^brotiefiicst.
Vsaki > dobi v šoli do 1500 i:	batežniki pa
dobijo zc°lvila,brezplačno. — . -tzV;	i-so si prido-
bili veliko riznanje s svojimi c -is-	■ v Zikaweiji
v Šanghaji.' Pri teh obiskih se je 1	'' brnolo.