Štev. 162.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144--— aa pol leta K 72-—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10"—
V Ljubljani, petek, 22. julija 1921.
Pollnina platana v gotovini.
Leto I.
Uredništvo in uprouništra « Kopitarjevi ulici Štev. 6 — Telefon uredništva štev. 53 — Tolefor *=s upniviiištva 2tei>. 32S e=
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— ea en mesec K 12'—
DELAVSKI OST POSAMEZNA ŠTEVILKA 8® VIN.
Umor ministra OrsUsooSči.
Včeraj je pod streli treh revolverskih padel sredi svojih otročičev bivši notranji minister Milorad Draškovič, ko se je mudil na počitnicah, da si utrdi rahlo zdravje, To je tragičen dogodek, ki ga mo-T3?0 v isti meri obžalovati kakor obso-,a ’ a vedeti moramo, da tu ne gre za osebno maščevanje atentatorja proti Dra-ovtču, ampak za dejanje političnega eksponenta zoper ministra Draškoviča. Zato moramo ta žalostni dogodek presojati s političnega vidika. Atentator je baje ko-®unist, kakor poročajo dopisni uradi. Vi-t je v Draškoviču moža, ki je kot notra-minister prvi začel z glasovitimi Ob-nanami, katere so mrtvičile politično svobodo ljudstva.
at * 0r 5e r°dil teror. Atentat sledi ' me	a^a	z	obznanami,	posa-
tra- j izmed nezadovoljnežev pa sma-, aJ0, da morajo na to odgovarjati z bom-Dami in revolverji.
Mi smatramo atentate za zlo, ker ve-t t' Se ^ njimi politično življenje prav a o zastruplja kot s korupcijo in upravno asilnostjo. Zato obsojamo — ne glede na momente osebnega sočutja napram žrtvi atentata in njegovi družini — take vrste Politični boj. Rečemo pa, da smo vlado, ki je odgovorna v svoji celoti za svoje Ob-Znane, dovolj svarili pred čini terorja, za kakoršne smatramo njene Obznane. Te so rodile teror in maščevanje na drugi ekstremni strani, In sedaj bo skušala vlada — Če ne prevlada v njej pomirljivejši duh — svoje strune še bolj napeti. Sledil bo še večji odpor. Na ta način se bo rahljala Podlaga države, mir in red, država posta-ne, polje razbrzdanih političnih strasti v Waivišji meri.
neg *to vzpričo tega najnovejšega tragično d°Sodka krmarje te države ponov-v ;Jt^°2ariamo na pogubnost njih početja J-resu ljudstva in države, v Baškovič, ki je bil osebno simpatiji in eden najboljših glav v vrsfah oskih demokratov, je padel kot žrtev erorja, ki so ga rodile njegove Obznane.
•	•	O
O	atentatu se še poroča:
SMRTONOSNI STRELI, a Delnice, 20. julija. (Izv.) Danes ob vUn minut dopoldne je bil tukaj iz-wsen atentat na ministra Draškoviča. Minister Draškovič je jako rad zahajal s svojimi otroki v mal, prijazen gaj v najbližji uzini Delnic. Tudi danes je prišel ob navadni uri tja s svojimi 4 otroki. V njegovi “»zini so se nahajali en detektiv in 2 orož-ika nekoliko dalje od njega. Minister ~raskovič se je s svojo deco ravno zelo ^vahno zabaval in razgovarjal, ko je pri-v. mimo popolnoma mimo in počasi mlad lovek, ki se je nekoliko ustavil in na r ^ z zaniraanjem opazoval idilično odbinsko sliko pred seboj. V momentu Pa je potegnil iz žepa revolver, iz katera je oddal na ministra Draškoviča tri ?:rele> katerih eden je zadel ministra Dra-povica naravnost v srce, tako da je obležal na mestu mrtev.
, NAPADALEC PRIJET. h Takoj po izvršenem atentatu je napadalec poskušal pobegnit. Detektiv, je
ustrelil za njim in ga ranil v glavo. Nato so ga orožniki kmalu dohiteli in prijeli.
Vest o atentatu in o smrti ministra Draškoviča se je bliskoma razširila po Delnicah. Ogorčeno ljudstvo bi bilo atentatorja linčalo, da ga niso ubranili orožniki pred razjarjenim občinstvom. Na vprašanje, zakaj je zagrešil strašni zločin, je atentator mirno odgovoril: Ker je bil Draškovič tvorec >obznane«.
Atentator je doma iz Bjeline v Bosni. Zove se Alija Alijagič. V ponedeljek je prišel v malo vasico Lokve, ki je oddaljena od Delnic okrog 15 km.
Alija Alijagič je po poklicu mizarski pomočnik. Rojen je leta 1895. Iz svojega rojstnega kraja Bjeline je prišel 4. t. m. v Zagreb in iskal dela. Dela slučajno ni mogel najti nikjer. V Zagrebu se je sešel s svojim rojakom Dragoljubom Celjakovi-čem, dijakom trgovske šole. Temu je tožil Alijagič svojo nesrečo, da ne more najti dela. čeljakovič ga je prepričaval in končno tudi uveril, da je njegove nesreče kriva okolnost, da pripada komunistični stranki. Nato ga je začel nagovarjati, naj se maščuje nad Draškovičem, ki je s svojo »obznano« moralno kriv njegove nesreče. Ko je čeljakovič videl, da je Alijagič voljan izvršiti atentat na Draškoviča, mu je dal revolver in 300 dinarjev in ga napotil v Lokve pri Delnicah.
V	vas Lokve je prišel Alijagič 18. julija in se nagtanil v gostilni »Amerika«. Iz Lokev je šel trikrat na Delnice, da najde in spozna ministra Draškoviča, pa mu ni uspelo. Dne 20. t. m. je prvič videl ministra Draškoviča, toda ker so bili v njegovi družbi njegovi otroci, zato ni izvršil atentata takoj, ampak mu je počasi sledil v gaj, kjer se mu je ponudila ugodnejša prilika, da izvrši svojo namero.
Alija Alijagič je izjavil pri prvem zaslišanju, da je komunist, odkar se Je organizirala komunistična stranka.
SOKRIVEC.
Zagreb, 21. julija. (Izv.) Danes ob
1.	uri popoldne so zaprli Dragoljuba Če-ljakoviča, dijaka trgovske šole, ki je pregovoril Alijagiča k atentatu na ministra Draškoviča.
Sarajevo, 21. julija. Vest o atentatu na bivšega ministra Draškoviča je napravila na sarajevsko javnost velik vtis. Listi so izdali posebne izdaje. Na poslopju deželne vlade vihra črna zastava. Sokrivec atentata Čeljakovič je doma iz Bjeline in je sin uglednih in bogatih staršev. Dovršil je trg. akademijo,v Sarajevu.
• m m
Belgrad, 21. julija. Danes med 18. in
19.	uro zvečer je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je sklenilo, da se prepelje truplo bivšega ministra Draškoviča na državne stroške in z vojaškimi častmi v prestolnico. Truplo prepeljejo že jutri v Belgrad. Minister dr. Kukovec in štirje demokratski poslanci so odpotovali v Zagreb, da spremijo truplo v Belgrad. Pogreb bo v soboto. Poleg zastopnikov oblasti se udeleže pogreba tudi zastopniki tujih držav.
SnetomU kapitalist! SpekalSraio z sulgfsnš
Sisdtgoiiiii Ifašli.
Lakota v £IuslJI. — ©klic Maksima do&tega. — P@s©!i
UsneHke.
Dasi smo vajeni, da poročila o razmerah v Rusiji, ki prihajajo iz zapada, niso najbolj točna, vendar se zdi, da bo na teh novih vesteh že nekaj resnice. Morda so poročila iz Rusije pretirana, vendar je resnica, da lakota v Rusiji ni nepoznan pojav. Gotovo je, da ententni kapitalisti skušajo lakoto v Rusiji izrabiti v svoje namere, da dokažejo svetu nevarnost komunističnega gospodarstva in da Rusijo dobe popolnoma pod se.
Iz odgovora, ki ga je dala Amerika na prošnjo Rusov, sledi, da računajo ententni kapitalisti na kapitulacijo Rusije pred kapitalizmom. Za ceno stradajočih in lakote umirajočih otrok in žena naj nad Rusijo zopet zavlada kapitalistični Mamon Evrope,in Amerike. To je najbolj tragična poteza v celi nesreči. Res je, da zadene ruške boljševike dobršen del krivde nad to nesrečo, toda še večjo krivdo in obsodbo zaslužijo tisti, ki hočejo iz žrtev lakote kovati politični in gospodarski kapital za se.
O položaju v Rusiji nam podaje poročilo sledeči oklic ruskega pisatelja Maksima Gorkega, ki ga je poslal človekoljubom Evrope in Amerike. Nekateri dvomijo celo o tem, da bi bil ta poziv resničen. Nam se zdi, da je — žal — resničen in da dokazuje nesrečo ruskega naroda, katero izkoriščajo sedaj »človekoljubi« v svoje lepe namene.
V	listih se je že mnogo pisalo o čednih .azmerah na Friderikovem posestvu Belje, j1 je sedaj državno. Zdi se pa, da tudi z imenovanjem g, sodruga Kristana še ni °končana kronika korupcije na temu .Sromnemu posestvu. »Balkan« poroča o v*h nabavah za tovarno sladkorja na po-.estvu Belje, ki so se izvršile brez razpisa j? bfez licitacije in se oddale kar lepo na “hem konzorciju, ki mu je na čelu osješki notelir Hinko Sirovatka. Prva je nabava Vreč. Komisija je dognala, da je bila cena
MAKSIM GGRKIJ MASARYKU.
Praga, 20. julija. Češkoslovaški dopisni urad objavlja iz Moskve sledečo brezžično brzojavko, datirano z dne 18. t. m.: Vsem poštenim ljudem! Na obširnih žitnih poljanah v južni Rusiii bo vsled velikanske suše, kakoršne nikdo ne pomni, zelo slaba žetev. Vsled tega grozi milijonom ruskega prebivalstva smrt od lakote in gladu. Ruski narod je vsled vojne in revolucije do skrajnosti izčrpan in njegova odpornost proti boleznim je močno oslabljena. Zemlji Tolstega, Dostojevskega, Men-'delcjeva, Pavlova, Musorgskega, Glinky-ja in drugih vsemu svetu priljubljenih ljudi, se bližajo grozni dnevi. Verujem, da bodo kulturni ljudje Evrope in Amerike, ki razumevajo tragični položaj ruskega -naroda, priskočili mu na pomoč s kruhom in zdravili. Resnica je, da je bila vera v idejo in čustva človeška vsled krute vojne in vsled se krutejšega postopanja zmagovalcev na-
E. Bulvver:
PesiEslijl iimj ® Fonspejiii.
(Dalje,)
Hou Škandal m Frmm eztepasestosi.
za te vreče »samo« &00.000 K višja od tržne cene na drobno. Druga pa je nabava premoga, ki je bil kupljen v Avstriji za j ceno ki daleč presega cene domačega premoga v Pečuhu. Seveda cela stvar nič ne briga dmokraskega ministra dr. Križmana, ki je vkljub sklepu ministrskega sveta, da se mora za upravitelja postaviti strokovno izobražen človek, imenoval dičnega sodruga g.Antona Kristana. — Provizije igrajo veliko vlogo.
Pogajanja me d Irci Sn Hagležf.
Juina Irska — angleški dominif.
London, 21. julija, (Reuter.) Da-a nji razgovor Lloyda Georgea z De Va-lero je trajal skoro 1 uro. Kakor se govori, sta razpravljala o teh točkah: 1. Home-*ule.z<& Južno Irske po vzorcu angleških
dominijonov, 2. gotovost glede1 Ulstra, 3. važna finančna vprašanja, 4. važna vprašanja glede ureditve severne in >užne irske republike.
V. POGLAVJE,
Celica jetnikov in jama mrtvih, — Žalost se ne o.iira na grozo.
Glavic je bil omamljen vsled svoje rešitve in ni vedel ali čuje ali sanja; uradniki so ga odvedli v majhno celico, ki se je nahajala v ozidju amfiteatra. Njegovo postavo S? °.£rr}ili s širokim plaščem in se gnetli okoli njega, da mu začudeni čestitajo. Zunaj pred celico se je začul nepotrpežljiv in strasten krik; množica ce je umaknila in slepa deklica, ki jo jc vodila kaka bolj nežna roka, se je vrgla Glavku pred noge.
»Jaz sem, ki sem te rešila,« je ihtela, »sedaj rada umrjem.«
»Nidija, moj otrok! — Moja rešiteljica!«
»O, daj, da čutim pritisk tvojih rok, tvoje dihanje! Da, da, ti živiš! Nismo prišli prepozno! Strašna vrata; meni se je zdelo, kakor da se ne bodo nikdar hotele udati! In Kalen, oh! Njegov glas je bil kakor umirajoči veter sredi grobov, čakati smo morali, bogovi! Ure dolgo se je zdelo, predno ga je živež in vino nekoliko pokrepčalo. Vendar ti živiš! Še živiš! In jaz, jaz sem tc rešila!«
1 Ta ganljivi prizor je kmalu prekinil dogodek, ki smo ga ravnokar opisali,
»Gora! Potresi« se je razlegalo od vseh strani. Uradniki so zbežali z ostalimi in pu-
pram premagancem' globoko omajana. Mislim pa, da se vera v tvorno moč ideje in čustev človečanstva mora in tudi more obnoviti. Nesreča Rusije nudi humanistom sijajno priložnost, da dokažejo življenjsko sopobnost humanitete. Mislim, da naj bi pri tej akciji v prvi vrsti sodelovali oni ljudje, ki so v vojnih letih tako strastno ščuvali ljudi in s tem ščuvaniem uničili vzgojno moč krasnih idej ter z neumnostjo in surovostjo razdejali od ljudi ustvarjeno delo. Ljudje, ki čutijo bolestne trzljaje trpečega sveta, bodo oprostili mojim trpkim besedam, Prosim vse Evropejce in Amerikance, da čimpreje pomagajo ruskemu narodu, posebno s kruhom in zdravili.«
Sličen poziv je poslal Maksim, Gorkij tudi francoskemu pisatelju Anatol-u Fran-ce-u in nemškemu pisatelju Gerhard Hauptmanu.
VELIKODUŠNA AMERIKA.
Listi priobčujejo iz Londona sledečo vest, katere resničnost sicer še ne moremo kontrolirati, ki pa po svoji vsebini kaže, da ji je o^e ameriški kapitalist:
Sovjetska vlada Rusije se je obrnila na vlado Združenih držav z nujno prošnjo za izdatno pomoč gladujočim pokrajinam Rusije. Ameriška vlada je odgovorila, da je voljna v izdatni meri pomagati, ako sovjetska vlada izpolni sledeče zahteve: ■
1. Takojšnja demobilizacija celokupne rdeče armade.	(	v
2. Takojšnja uvedba osebne in tiskovne svobode ter vseh drugih državljanskih svoboščin, ki jih uživajo državljani drugih kulturnih držav.
3. Takojšnji razpis volitev v rusko ustavotvorno skupščino.
Ruska vlada je poslala v London in Washington Maksima Gorkega, da vodi z angleško in ameriško vlado pogajanja glede pomožne akcije za Rusijo,
Tako Amerika. Ti pogoji so jasni, Vprašamo le, je li se to pravi velikodušna pomoč, če Amerika zaht»va od Rusije demobilizacijo armade, ko so vse druge države v polnem orožju? Jeli se to pravi pomoč, če morajo milijoni stradajočih čakati, da Rusija vrže od sebe vsako orožje, da bo tako razorožena lažje dostopna pri-tisku francoskih, angleških in ameriških milijonarjev.
Med vojno so trgovali na račun prelite krvi, sedaj trgujejo na račun gladu umirajočih. lo je moderna vera kapitalizma.
stili Glavica in Nidijo, da se rešita, kakoi moreta.
Kakor hitro se je Atenec Zavedel nevarnosti, ki je pretila, se je njegovo velikodušno srce spomnilo Olinta, Tudi njega je
1	božja roka rešila pred tigrom; ali naj ga sedaj prepusti v sosednji celici nič manj strašni smrti? Glavk je prijel Nidijo za rolko in hitel po hodnikih; dospel jc do kristjanove ječe. Našel je Olinta na kolenih v molitvi.
»Vstani! Vstani, prijatelj!« je zavpil, »resi se in beži! Narava je tvp;a strašna rešiteljica!« Feljal je ‘osupnjenega kristjana iz cclice in mu pokazal oblak, ki je postajal vedno bolj in boli teman in usipal ploho pepela in plovca ter ga opozoril, da posluša vpitje in bežeče korake razpršene množice.
»Bcžja roka je to — Bogu bodi hvala!< je rekel Olint goreče.
»Beži! Poišči svo]e brate! Skupno t njimi beži in se reši! Zdravstvuj!«
Olint ni odgovoril ničesar in se tudi n^ oziral za postavo svojega odhajajočega prijatelja. Velike in svečane misli so prevevale njegovo dušo in v navdušenju svo-jega razvnetega srca se je radostno veselil božjega usmiljenja in ni trepetal vzpričo znamenj Njegove moči.
Navsezadnje se je dvignil in bežal sam ni vedel kam.
Naenkrat so se na njegovi poti prikazala odprta vrata temne in samotne celice; v temi je brlela in plapolala ena sama svetilka in pri njeni svetlobi je videl tri divje in grde oostave ležati mrtve na
/ Stran 2.
»Novi Čas«, dne 22. julija 1921.
gtev. 162.
Hnna jiredlko pečsof-■bu%egs zaomras-nfa.
Začasni obči pookjninski zavod za nameščence v Ljubljani objavlja:
Opozarjamo, da je sprejeta in podpisana novela k zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev, ki izide v najkrajšem času v Uradnem listu. Ker e za vsakega interesovanega službodajalca in nameščenca navečje važnosti, da se takoj seznani z novimi določili, naj si nabavi do-tično številko Uradnega lista takoj, ko izide, zlasti še zato, ker so stopili povišani prispevki (premije) in dajatve (rente) v veljavo že s 1. juljiem t. 1. Ker določa že stari zakon, da je treba plačevati premije vsakega prvega dne v mesecu v naprej ne glede na to, ali je bil zavarovalni odlok pokojninskega zavoda že izdan in pravomočen ali ne, ker torej zakon računa s tem, da mora biti vsak interesovane? o zakonu v toliko poučen, da ve, za koga in'koliko premij mora plačevati, bo tisti, ki ne bi začel plačevati tako povišanih premij in čakal šele na odlok pokojninskega zavoda, ki ga radi velikega števila zavarovancev morda še dolgo časa ne bo dobil, na škodi, ker bo moral plačati naenkrat visoke zneske za nazaj, poleg tega pa še pet procentov zamudnih rbresti, Najviši uračunljivi zaslužek je za sedaj povišan od 3000 kron na 18,000 kron na leto (1500 kron na mesec), ustrezajoča premija pa od 30 kron na 180 kron na mesec, od katere odpade 90 kron službodajalca, 90 kron pa na nameščenca-Najvišja pokojnina (renta) bi bila za sedaj il3,500 kron na leto (1125 kron na mesec).
Novela pripušča tudi prostovoljno pokojninsko zavarovanje všeh vrst zakonitemu, zavarovanju ne?aveznih nameščencev razen ročnih delavcev po njihovih službo-dajalcih, za vso kraljevino SHS pri »Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani«.
,Vsa nadomestna zavarovanja nameščencev, zavezanih zakonitemu pokojninskemu, zavarovanju pri nadomestnih pokojninskih zavodih ali potom nadomestnih službenih pogodb, preidejo do izbere v zakonu določenih najmanjih službenih dajatev na omenjeni »Pokojninski zavod«.
Razorožite« DoSgatife.
LDU London, 21. julija. (Reuter.) Di-plomatični sotrudnik »Daily Telegrapha« poroča: Maršal Foch je poslal francoskemu zastopniku medzavezniške kontrolne komisije v Sofiji nujno instrukcije in naročilo, naj se čimprej izvede razorožitev Bolgarije.
NIČ NOVEGA, PAČ PA...
Belgrad, 21. julija. Zaslišanje novih prič v preiskavi o atentatu na regenta ni izkazailo danes ničesar novega. Pač pa je dobila policija nekoliko podatkov o novosadski ženski koiAmistični organizaciji, ki je igrala velko vlogo pri pripravah za revolucijo.
,	RADI GOR. ŠLEZIJI.
LDU London, 21. julija. (Reuter.) Tukaj se govori, da je angleška vlada kljub temu, da Briandova nota na zadnjo angleško verbalno noto v zadevi Gornje Šlezije še ni došla, dobro poučena o vsebini no-
te, ki jo pričakujejo iz Francije. Briand je mnenja, da vrhovni svet ne sme izreči nobene odločitve, dokler trajajo sedanje razmere v Gornji Šleziji. Briand gre v soboto na dopust in meni, da se vrhovni svet ne bo sestal pred avgustom.	1
VELIKA EKSPLOZIJA V ŠVICI.
LDU Bern, 22. jul. (ŠBA) V mestu Bo-dio (kanton-Tessin) se je dogodila strašna eksplozija v tvornici Nitrum. Vila inže-nerja in tvornica za karbid Day sta popolnoma razrušeni. Elektrarna v bližini je močno poškodovana. Doslej so izkopali izpod razvalin tvomice 20 mrtvih in 100 ranjenih. Požarnim brambam se še ni posrečilo, da bi pogasile ogenj.
politični dogodki.
'+ »Mali mož na prste stopi...« Narodnim socialistom res ne moremo očitati prevelike moči, prevelikega dejanja in tudi ne prevelike skromnosti. Kdor je majhen, bi rad bil velik. To je stara stvar. Program in ime imajo vzeto od socialnih strank, idejna vsebina pristašev in voditeljev te stranke pa je po veliki večini še liberalna; šaj so od liberalcev izšli. Zadnje čase se bije med njimi in liberalci-demokrati hud boj. Demokrati ne morejo preboleti, da so narodni socialci s pomočjo vseh opozicijskih strank dobili v Ljubljani župana in da je demokrat pogorel. Demokrati, ki dobro poznajo ljubljanske svoje Pappenheimovce, so začeli strašiti s/s>klerikalizmom«. Tega se tudi narodni socialisti boje kot zlodja. Kdo jim bo to zameril, ko so jih oeetje-de-mokrati tako učili. V torek je gospod dr. Žerjav v svojem govoru govoril o dveh taborih: eden je napreden — to so seveda demokrati —, drugi je reakcionaren — to so seveda klerikalci, druge stranke pa kolebajo. Tako je dejal oče Žerjav. Ker pa narodni socialisti hočejo biti napredni in nočejo niti kolebati niti biti reakcionarni, so se v včerajšnji »Jugoslaviji« postavili in so rekli: »Ta drugi tabor je reakcionaren«, pravi duševni voditelj naših mladinodemo-kratov — in tu se strinjamo ž njim... Da spadajo v drugi tabor klerikalci..., o tem tudi za nas ni dvoma.« Glejte jih no! Povejte no, gospodje, v čem obstoji reakcionarnost naših krščansko-socialnih organizacij in njihove Ljudske stranke? Ali v programu? Ali v dejanju? Povejte odkrito, če je še kje kaka stranka, ki bi bila v 25 letih toliko storila za soc., gospod, in kulturni napredek svojega ljudstva, kot stranka, ki jo vi blagovolite nazivati »klerikalno«? Potem poglejte svoje očete demokrate, kaj so storili ti, in si pošteno izprašajte vest, kdo je reakcionaren! In kaj ste storili vi? Če že fraze gospoda Deržiča pomenijo naprednost, potem seveda ste napredni. Toda, ker ljudstvo od besed nima nič, ampak le od dejanj, povejte, kaj tako naprednega ste že storili?'Zapomnite si: Prva dolžnost res naprednega t. j. res kulturnega človeka je, da ne potvarja resnice in da je odkritosrčen. Tako mlada stranka bi morala z resnim delom dokazati svojo upravičenost. Po tem vas bo ljudstvo sodilo. Članek v »Jugoslaviji« pa kaže le strah pred laži-
—	naprednjaki in laži-demokrati. To je pa slabo spričevalo za politično modrost in značajnost. Mala telesna postava še ni sramota. Tudi ni obsojati človeka, če mu manjka idej ali razuma. Toda vsi obsojamo človeka, ki neha biti pošten in odkrito-
tleh. Njegove noge so se naenkrat ustavile, kajti sredi grozot tega strašnega prostora — bil je spoliarium arene — je slišal, kako je nizek glas klical Kristusovo ime.
Vzpričo teh besedi se ni mogel premagati, dai se ne bi ustavil in njegove noge so se omožile v počasnih tokih krvi, ki je tekla od trupel po pesku.
»Kdo,« je rekel Nazarenec, »kliče ime Sinu Božjega?«
Nobenega odgovora ni bilo čuti, in ko se je Olint ozrl, je pri svetlobi svetilke zapazil starega sivolasega moža sedeti na tleh, ki je držal v svojem naročju glavo enega izmed mrtvecev. Poteze mrtveca so bile v njegovem poslednjem spanju trde in krepke, preko njegovih ustnic pa je igral silovit smehljaj — ne upapolni smehljaj kristjana, temveč mračni zasmeh sovraštva in klubovanja. Vendar je bilo na obrazu še vedno videti sledove mladostne lepote. Gosti in svitli lasje so se valili preko nenagubanega Čela in prvi sledovi možate brade so le malo zakrivali njegova mramornata, brezbarvna lica. In nad tem obrazom je slonel drug obraz neizrekljive žalosti — tako bolestne nežnosti — tako milega in tako globokega obupa! Solze starega moža so tekle hitro in vroče, vendar jih on ni čutil, in ko so se njegove ustnice premikale in mehanično izgovarjale molitev njegove mile in upa-polne vere, se niso niti njegovo srce niti njegovi čuti odzvali besedam; bilo je samo neprostovoljno ganjenje, ki se je polastilo njegovega omrtvelega duha. Njegov sin je bil mrtev, in je zanj umrli •*». In .srce starega mežai le bilo »tjfofc
»Medon!« je rekel Olint sočutno, »vstani in beži! Bog prihaja na krilih elementov! Nova Gomora poginja! — Beži, predno te ne povžije ogenj!«
»Vedno je bil tako poln življenja — sedaj ne more biti mrtev! Stopi semkaj!
—	Položi svojo roko na njegovo srce! — Gotovo še bije!«
»Brat, njegova duša je odhitela! Spominjati se ga hočemo v naših molitvah. Ti ne moreš zopet oživiti nemega pepeld! Pojdi — pojdi — čuj, kako poka zidovje, medtem ko govorim — čuj te glasove v smrtnem strahu! Niti trenutka ne smemo izgubljati! — Pojdi!«
»Jaz ne čujem ničesar!« je rekel Medon in stresel svoje sive lase. »Ubogi dečko, njegova ljubezen ga je umorila,«
»Pojdi! Pojdi! Odpusti to prijateljsko silo!«
»Kaj! Kdo se drzne ločiti očeta od njegovega sina?« In Medon je še krepkeje objel mrtvo truplo in ga strastno poljubljal, »Pojdi!« je rekel in za trenutek .zdlg-nil svojo glvao, »pojdi! — Midva morava biti sama!«	j
»Oh!« je rekel usmiljeni Nazarenec, »smrt je vaju že ločila!«
Starec se je mimo nasmejal- »Ne, ne, ne!« je zamrmral in njego vglas je postajal
Eri vsaki besedi slabejši — »smrt je bila olj prijazna!«
Pri teh besedah se je njegova glava nagnila na prsi njegovega sina — njegove roke so odjenjale v objemu. Olint ga je vjel v svoje roke — srce je prenehalo biti, Poslednje očetove besede so bile resnične: ^ Smrt je bila bolj Driiaznal •/'	(Dalje.)
srčen. To velja tudi za stranke in tudi za narodne socialiste.
-f- Za prospeh Trsta. V Rimu se je vršila interministerialna konferenca, ^na kateri so razpravljali, kako pomagati ir-stu in anektiranim krajem. Guverner Mo-sconi je na tej konferenci toplo priporočal zgradbo predilske železnice, nujne odredbe v pomoč trgovski mornarici in končno rešitev valutarnih vprašanj. Merodajni ministri so Mosconiju obljubili obsežne kredite za dovršitev justične palače, tržiške ceste in velikega svetilnika, dalje za potrebna dela v luki in zgradbo novih hangarjev.
^Dnevni dogodki
— Velik shod za može in fante se vrši na Zaplazu na Dolenjskem v nedeljo dne 31. julija. Predvsem se zahvalimo pri službi božji za srečno vrnitev iz vojske. Minilo bo ravno sedem let, kar se je na dan mobilizacije 1. 1914 vršil zadnji podoben shod. Možje in fantje iz okolice vsi k naši ljubi Materi božji zaplaški! Cerkveni govor bo imel vse-učiliški profesor g. dr. Gregor Rožman iz Ljubljane. Po službi božji, ki bo ob 10., se vrši zunaj cerkve tabor, kjer nastopijo različni govorniki, učeni in preprosti iz kmečkih vrst. Po popoldanski službi božji nastopijo okoliški Orli s svojimi prostimi vajami. Sodeluje godba iz Višnje gore. Za želodec poskrbite udeležniki sami, za dušo bo pa poskrbljeno za Zaplazu. Pijača se bo dobila: voda zastonj, vino in pivo za denar. Veselice ne bo, telovadbo boste gledali brez vstopnine, stroškov torej se ni bati. Pripravite se in agitirajte za obilno udeležbo pri sosedih. Na svidenje in Bog živi!
— Natečaj za uradniška mesta in mesta pomožnega osobja pri inšpekcijah dela. Za obrazovanje in popolnitev oblastnih' inšpekcij dela (obrtnih nadzorništev) po pokrajinah: za Srbijo, za Vojvodino, za Hrvat-sko in Slavonijo, za Bosno in Hercegovino, za Dalmacijo in Črnogoro ter za Slovenijo se potrebuje večje število uradnikov in pomožnega osobja. Za Slovenijo se potrebuje 1 komisar inšpekcije dela in 4 asistenti inšpekcije dela. Za asisente (v činu pisarjev ministrstva se smejo imenovati inteligentni delavci, ki imajo dolgoletno prakso (profesijonalno) v industrijskih podjetjih in ki so dovršili vsaj nižjo strokovno šolo, — Pravilno opremljene prošnje z dokazi o kvalifikaciji je vložiti do dne 30. julija t.
1.	in sicer kompetentom za Slovenijo pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani. Natančnejši podatki so bili objavljeni v štev. 78, 79 in 80 Ur. lista letnik 1921, na kar se izrecno opozarja.
— Svetozar Pribičevlč na počitnicr.h na Gorenjskem. Poroča se nam, da prid te dni naš notranji minister g. Svetozar Pribičevič na počitnice v Poljče pri Lescah. Pri Šturmovih je žo pripravljenih zanj po trebno število sob z vso opremo,
— Nov zakon o zaplembi stanovanj na Češkoslovaškem. V češkoslovaški narodni skupščini so te dni obravnavali zakonski načrt o zaplembi stanovanj. S tem zakonom se zaplemba raztegne tudi na opremo in naprave v stanovanjih. Nemški poslanci so ostro govorili proti zakonu, češ da je naperjen prbti gradovom nemških veleposestnikov in plemičev. Nemški socialni demokrati so pa izjavili, da bodo za zakon z veseljem glasovali, samo izpopolni naj se v toliko, da smejo zaplenjeni prostori služiti izključno socialnim, kulturnim ali šolskim svrham. Zakon je bil sprejet z dostavkom, da se prostori, ki služijo v zdrav stvene namene, ne smejo zapleniti.
— Za odpravo javnih hiš. Na zadnjem internacionalnem kongresu za pobi janje trgovine z dekleti in otroci, ki se je pred kratkim vršil v Ženevi, se je večina govornikov izjavila za to, da se javne hiše po vseh državah sveta odpravijo in prepo vedo, kakor se. je to že po nekaterih de želah zgodilo. Holandski delegat de Graaf je ob tej priliki povedal, da je preiskava po javnih hišah y Amsterdamu dognala, da je bilo tamkaj 77 nedoletnih deklet. Predlog za odpravo javnih hiš kljub temu ni dobil potrebne dvetretjinske večine; zanj je glasovalo 17, proti pa 11 delegatov.
— Železniška nesreča. Pri odpravi vlaka je na Kresnicah podrl vlak na tla 20 letnega postajnega odpravnika Milana Pirnata in ga ranil na glavi.
— Okraden je bil 14, t, m, posestnik Jakob Butin na Lesnem Brdu, Tatovi so ga oškodovali za 5040 kron,
— Vranglova častnika kot zločinca. V Osjeku se te dni vrši sodna razprava proti častnikoma Vranglove armade Nikolaju Serbinu in Fjodoru Hricajna, ki sta 'obtožena/* da sta v noči od 23, na 24, aprla t, 1, v samostanu Orahovica ubila moskovskega odvetnika Aleksandra pl- Bolatnikova in negovo ženo rojeno grofico Krukovski in ju orcpala. Bolatnikova sta bila ruska begunca,
— Izsiljevanje v urada za priseljence
v,	Newyorku. Ravnatelj urada za priseljence v Newyorku je odkril, da so nadzorniki in tolmači izsiljevali od evropskih priseljencev, ki ne poznajo ameriških zakonov,
velike vsote. Izseljenci so oškodovani za tričetrt milijona dolarjev.
—	Delo zagrebške »Narodne zaštite«. Zagrebško društvo za narodno varstvo »Narodna zaštita« je v prvem polletju svojega poslovanja rešila nad 3000 prošenj za gmotno, socialno ali pravno varstvo. Društvo je izdalo v to svrho poldrugi milijon kron. Pomoči so deležni otroci kakor od-
rascem.
ljubljanski dogodki.
lj Kako se rešuje stanovanjska beda!
Nova stanovanjska naredba je prinesla namesto odpomoči glede pomanjkanja stanovanj, le podražitev stanarin, a radi tega ne bo niti enega stanovanja več na razpolago, kot jih je doslej. V našem listu smo že enkrat nasvetovali, da bi se raje uvedel na vse stanarine 10 ali 20 % pribitek, k* naj bi šel v poseben stanovanjski fond, iz katerega bi se s pomočjo kredita, ki bi s® na te dajatve z lahkoto dobil, zidala nova stanovanja. Na ta način bi se tekom pol leta dalo sezidati kakih 100 hišic po dvoje ali 4 stanovanja in bi bilo pomagano vsaj najhujši stanovanjski bedi. Seve od' novih trikratnih in štirikratnih stanarin bo šlo polovico itak v davkarijo t samo s to razliko, da od teh’davkov ne bo niti enega novega stanovanjskega poslopja in bo stanovanjska mizerija še prav ista kot danes, lj Nesreča na glavnem kolodvoru. Samski .24 letni črkoslikar Karel Siard, stanujoč na Poljanski cesti št. 49, \e na glavnem kolodvoru ko je delal, stal na lest*
vi.	Privozil je pa vlak, kateri je Siarda podrl na tla. Siardova poškodba je težka, lj Nesreča pri žaganju z motorno žago* Na Dolenjskem kolodvoru je videl 19 letni Ivan Zajc iz Cerkvene ulice št, 21 stati motorno žago. Šel je tja in hotel prežagati poleno, a z žago se je užagal v levo rok o, Poškodba je težka.
lj Pobegla kaznjenca, Pri lesnem trgovcu Kobiju je delalo 18. t. m, šest kaznjencev. Med odmorom so kaznjenci opoldne počivali v šupi. Ko so šli na delo, sta korakala kaznjenca Handžič Mustafa in Matevž Košar nekaj korakov pred drugimi na delo in kakor bi trenil sta izginila Handžič in Košar za Ljubljanico proti Igu, Mustafa Handžič je bil 3 decembra 1920 obsojen na 10 in Matevž Košir je bil 18. julija letos obsojen na 10 mesecev težke ječe. Oba sta kradla.
   ~ - ■ ____________________________
JCaša društva.
d Odbor Ljudskega odra ima danes ob
20.	uri v navadnih prostorih važno sejo, Navzočnost vseh odbornikov je nujno potrebna. — Tajnik,
d V društvenem domu v Domžalah vprizori v nedeljo dne 24, julija ob pol štirih popoldne Ljudski oder iz Ljubljane povsod z velikim uspehom igrano komedijo: Pretkani Scapin, — Vsi prijatelji našega ljudskega gledališča iskreno vabljeni,
—	Sodelujoči imajo danes zvečer v Ljudskem domu skušnjo.
d Počitniško zborovanje SDZ se vrši v dneh 21. in 22. avgusta t, 1. Prijave za udeležbo je v smislu tozadevnih navodil v
2,	št. Vestnika SDZ takoj prijaviti predsedniku SDZ, Ljubljana, Ljudski dom. Opozarjamo, da je za prijavo že skrajn čas, naj torej nihče ne odlaša.
d Vrhniško okrožje priredi v nedeljo dne 24. t, m, v Borovnici svojo letno okrožno prireditev. Sprejem bratskih odsekov in gostov ob pol 1, uri popoldne. Potem so skupne litanije v župni cerkvi. Ob pol 4. uri javna telovadba Orlov in Orlic ter naraščaja, ki bo vsled znane izyežbanosti prav zanimiva. Po telovadbi veselica z bogatim srečolovom. Pri vsej prireditvi igra salezijanska godba iz Rakovnika. V Borovnici in v celem okrožju vlada veliko zanimanje za to prireditev. Bratski odseki in gostje najljubeznivejše vabljeni! Pohitite na oddih k nam!
Širite .,»0111 ČHS“
Odgovorni urednik Anton Marinček« Izdaja konzorcij »Novega Časa«, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
SOBNO SLIKARSTVO
IVAN KOŠAK
LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 15
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela v najfinejSi izvršitvi in po solidnih cenah.
Tovarna	Barwa vsakovrstno blago.
JOS. REICH Kemlžno ži,tl obl‘^-
uu	Svet; olika ovratnike, za-
Ljubljana, Poljanski nasip 4. pMtnlca ln ,r,Joa “
Podružnica: 5e onburaova ul. 4. —----1-----
Podružnica: Maribor Novo masto Kotavja
Gosposka ui. 38. Slavni trg. itav. 39.