Štev. 5.
Conto correote ton la oosta
:< Slovenec»
»l^VO	^
kŽJk2 .
' '-NA	JUGOSI
^ofeJ.-sk» at,
ne	itskame
Trst, dne 29. januarja 1925.
VICE
Letnik II.
Naročnina za celo leto: 10 Ur; za pol leta: 5 Lir; posamezna številka 20 stotink; za inozemstvo se vračuna-poštnina. - Oglasi, naročnina 1. tr d. naj se pošiljajo na naslov: „Novice*, Trieste. Via Tone Manca 21, IV. n.
Vlak so zgrešili...
Razvoj’ dogodkov zadnjih dni v naši deželi nam jasno kaže, da se počasi vračamo v razmere, kakor so v navadi v kakem zasedenem ozemlju, kjer se ne gleda tako natanko, kako se s solvražnim ljudstvom ravna, ali pa v kaki koloniji, kamor se pošiljajo uradniki in drugi organi, ki se vsled svojih lastnosti ne morejo porabiti za službo med prebivalstvom z evropsko kulturo.
Sodeč po nekaterih dogodkih zadnjih dni, se zdi, da so nekateri organi, ki s» prišli v našo dežellol službovat, zgrešili vlak, ko so odhajali z doma; morali bi bili, 'sesti v vlak, ki pelje med kolonijalno ljudstvo. Mi bi radi verjeli, da je tako: vsaj bi se tolažili, da jih kmalu vpokličejo na pravo, .mesto. —
Ne bomo govorili o hišnih preiskavah in aretacijah ljudi, pri katerih so našli... staro železo; ne bomo razpravljali o zapiranju kmetov, pri katerih sloi, ko so se vračalii z dela na polju, našli... kosir je; ne bomo pisali o plenjenju slovenskih listov po vaseh, češ da se v naši deželi ne smejo čitati slovenski! listi, tudi ne bomo danes obširno poročali kako se po vsej deželi šikanirajo naša prosvetna društva pri njih delovanju:	izpopol-
niti hočemo na kratko le naše zadnje poročilo' o diOgodku v Črničah, ki tsori krono kolonijalnega sistema, ki je, kakor se zdi, vpeljan za slovensko ljudstvo v naši deželi.
Ko se je Josip Konjič, katerega so prejšnji dan iskali na domu zaradi spora 7 orožnikom v Črničah, javil •mo/nikom v Šempasu, so ga ti takoj ukleniit in zvezali, da so mu postale
Krsto nosijo cestni pometači. - Namesto duhovnika našemljen dedec z državno
zastavo. - V grob mu nalivajo vina,,,
V mestecu Castelbelforte blizu Mantove se je vršil te dni čuden pogreb, ki je bil bolj podoben pogrebu pusta kakor mrliča,
K pogrebu so nosili pokojnega Ferdinanda Dal Collo. Le-ta je bil v svojem življenju čudak po vseh svojih nazorih, najbolj pa vsled svoje nenavadne škrtosti. Ta zadnja lastnost mu je omogočila, da si je nabral precejšnjo svoto denarja in si pripravil lepo premoženje.
Ko je čutil, da se mu bliža smrtna ura, je napravil oporoko. Vse svoje premoženje je zapustil svojim nečakom, toda pod enim pogojem: da mu priredijo pogreb po njegovi volji. In njegova smrtna volja je bila čudna kakor njegovo življenje, toda izpolnila se mu je. Za denar se naredi vse.
Prebivalci mesteca Castelbelforte takega pogreba še niso videli. Na čelu pogrebcev, pred krsto, je stopal našemljen dedec, vihteč po zraku ogromno trobojnico. Igral je ulogo duhovni.ca. Krsto z mrličem so nosili cestni pometači... Ko je sprevod prišel do večje gostilne se je ustavil. Krsto so položili na tla, iz gostilne so prinesli vina , in začeli so piti in peti, kakor bi šli na ženitovanje. Krsto so polili z vinom, nato so jo dvignili in nadaljevali pot na pokopališče, pojoč in razgrajajoč, Godci, ki so, seveda, tudi spremljali čudaka k večnemu počitku, so godili same poskočnice in navdušenje med pogrebci je prekipelo do viška, ko je končno sprevod po ponovnih odmorih in «okrep-čevanjih» pred gostilnami prispel do pokopališča.
Mrliča so pokopali med veselim klicanjem. Še v greb so mu nalili vina...
Seveda je ta sprevod zbudil med prebivalstvom veliko ogorčenje.
Krvno osvetu on Molli
«Krvna osveta», to je dolžnost sorodnikov, da s krvjo maščujejo prelito kri svojega sorodnika, izginja počasi iz kulturnih držav. Od sodobnih bližnjih držav je še najbolj razširjena v Alba-
roke črne. Od tam so me — pripoveduje Konjič — odpeljali v Črniče kjer so me imeli zaprtega v zaporih dopoldne istega dne. Popoldne so me odpeljali v sobo v prviO' nadstropje, kjer soi stali trije orožniki. Manjši izmed njih je zagrabil najprej dve bajoneti pred mano, nekaj delal z njima, kot da jih brusi in da- me bo zaklal, ter pri tem nekaj govoril, tako da sem se ves tresel od 'strahu; nato je zagnal ta dva bajoneta: na mizo in ukazal prinesti verigo okoli štiri metre dolgo, s katero so me zvezali. Ko mi je (po pretepu kake četrt ure) bruhnila kri iz nosa, so me peljali zvezanega v kuhinjo-, kjer so me umili. Kakor že zgoraj v siohi, so me začeli zopet tukaj izpraševati, kdo sta bila onadva, ki sta naoadla orožnika. Ker jim jaz nisem mogel ničesar odgovoriti, ker nisem ničesar vedel, so me vlačili še vednici sem ter tja za verigo, me tepli pa obrazu in suvali s pestmi v trebuh vieč kot dvajsetkrat in drugod po telesu. Nato so- mi vrgli verigo pred noge, me pritisnili, da sem moral poklekniti nanjo ter me začeli zopet izpraševati. Ker jim nisem znal ničesar odgovoriti, so me suvali v trebuh in me tepli po obrazu. To pretepanje je trajalo- okoli pol ure, tako! da sem bil skoraj brez zavesti in mi je bilo strašno slabo.
Konjič je bil med tem že izpuščen iz zapora in vso zadevo ima že v rokah sodišče.
Ne dvomimo o tem, da bo sodišče naredilo) v polni meri svojo dolžnost, poudarjamo pa, da sodišče tukaj ne bo mnogo pomagalo:	odpraviti je
treba protizakonski sistem, to je teptanje državnih zakonov po načrtu s strani neodgovornih državnih organov samih, ki so... zamenjali vlak, ko •so prišli v našo deželo.
niji. V prejšnjih časih je bila zelo razširjena tudi v južni Italiji in na Sardiniji, toda vsled strogih ukrepov varnostnih in sodnih oblastev počasi izginja. Posamezni slučaji krvne osvete pa se še vedno pripetijo. Zdi se, da je tudi umor, ki je bil nedavno izvršen na Sardiniji, v zvezi s krvno osveto.
V	mestu Jerzu je živela družina Josipa Boia s ženo, štirimi otroci, svakinjo in sestro. Nekega jutra so našli vse člane družine mrtve. Neznani morilci so razsekali trupli žene in sestre na bose. Boia je imel na čelu -križ, zarezan z nožem...
O morilcih ni doslej nikakega sledu.
Gledališka morala «a Japonskem.
Septembra meseca je izdal japonski prosvetni minister ukaz, s katerim prepoveduje dijakom vprizarjati gledališke komade, pri katerih nastopajo deklice, češ da gledališke predstave omogočajo ljubezenske zapletljaje. Proti ukazu se je seve dvignilo vse, kar čuti glede te morale nekoliko pametneje. Minister se je moral vdati in je dovolil, da smejo dijaki vprizarjati gledališke komade, toda dijaki moške komade brez žeskih vlog, deklice pa ženske komade brez m-oških vlog. . Zopet se je dijaštvo uprlo, ker ni imelo primernih -komadov. Izposlovalo je, da je minister dovolil dijakom tudi ženske igre, toda pod pogojem, da se ne šminkajo in da si ne oblečejo ženskih oblačil, Tudi ta koncesija ni zadostovala. Na Japonskem so ustanovili kar posebno splošno ligo za dijaške predstave, ki bo najprvo vprizorila Gorkega .«Nočni azil», nato Strindbergovega «Očeta» in Ibsenove «Strahove» z ženskimi in moškimi vlogami. S tem bo izbruhnil javen konflikt med prosvetnim ministrom in dijaštvom, katerega konec prinese po našem mnenju vsekakor zmago dijaštvu.
Čudna ©poroka
V	Angliji je umrl bogat samec, kateremu se kljub vsemu trudu ni posrečilo prijadrati v pristan zakona. Nič manje nego osem Evinih hčera je odbilo njegovo roko. Na te pa se je samec spomnil na svoji smrtni postelji ter razdelil tned nje celo svoje premoženje. To svojo odredbo je -obrazložil takole: S tem, da so te dame odklonile mojo ponudbo, so mi
! * 1 . .
omogočile zadovoljno in mirno živlfenje;,: prosto od vsakega hišnega prepira.'Zato sem jim dolžan zahvalo, kateri se z, oporoko oddolžim.	' ' i	1 ■
Smrt generala Kuropatkina.
; Te dni je umrl v Čemčurinu v Rusiji znani ruski general iz rusko-japonske vojne Kuropatkin.
t
Rabindranath Tagore
veliki indijski pesnik, ki se je te dni mudil v Italiji. Rabindranath Tagore, ki je sedaj stopil v 64. leto življenja, je sin ugledne indijske rodbine. Po dokončanih naukih v Evropi se je vrnil v domovino, kjer se je res posvetil vzgoji svojega naroda, posebno mladine. V Kalkuti je ustanovil višje deško vzgoje-vališče, kjer je vzgajal otroke v duhu ljubezni in svetovnega bratstva, ki naj bi prineslo svobodo tudi njegovemu zatiranemu narodu. «Vzhod je vzhod in zapad je zapad so njegove besede Bog obvari, da bi bilo drugače. Toda oba se morata dotikati v prijateljstvu, miru in medsebojnem bratstvu». — Spisal je okoli 30 knjig, katerim ni para.
Keke je u Cnrisraila?
V praški Tribuni opisuje neki potnik sedanje življenje v Carigradu. Prišel je v Carigrad z vlakom. Vlak se je že bližal postaji.
Turška usoda.
Z okna železniškega voza — piše potnik — spremljam igro zlatih valov Črnega morja, danes suženjsko poslušnega. V nekaj minutah privozi vlak na carigrajski kolodvor.
Vrvenje, kramljanje, ropotanje! Vse to se meša v barbarsko simfonijo, ki zveni na ušesa in zbada oči. Nosači, spremljevalci, izvoščki in — žeparji. Teh je tukaj mnogo. Če te kdo okrade, boš zaman klical na pomoč organa javne varnosti. Tega v Carigradu ni. V koranu je pisano:	«Kar ti je
usojeno, temu ne boš ušel». 'Odgovornost pade torej na usodo.
Poverim prtljago nekemu Armencu, ki me odvede v mali hotel 1 okatljan. Natakarji, Grki in Armenci, so vljudni in prijazni, govore mnogo in se ponašajo s svojim znanjem tujih jezikov. V tem hotelu nisem srečal nobenega pravega Turka. Sami Evropejci. Carigrad prav zaprav ni turško mesto, to je Pariz v malem. Polastila se me je velika radost, ko sem zagledal in srečal prvega Turka.
Prepoved alkohola! Kdor hoče ugasiti svojo žejo, mora kupiti dardanelsko vodo. Kdor prestopi to prepoved, se kaznuje z zaporom do 14 dni. Toda ciganska rasa bi se za čašo ruma dala obesiti celo na kol. Alkohol se v Turčijo zelo uvaža, ker tudi Kemal paša prav rad pije.
Jaz sem dobil alkohol v lekarni. Pil sem liker, a sem si postavil na mizo limonado, da bi se drugim ne cedile sline.
Na ulicah je vrvenje, kot v Londonu. Ulice so ozke kot v Rimu, od jutra do večera. pa polne peščev, voznikov -in avtomobilov. Pravi Babilon. V Carigradu slišiš vse jezike. Prevladuje francoščina, ruščina in angleščina sta omejeni na bare in varijeteje, nemščina je trgovski jezik, a češčina specijaliteta; razmeroma dosti si pomagaš s srbščino.
Žeparji in psi, — Turkinje, ki jih ni, alkohol, ki ga ni, pa je tu.
Mesto žeparjev. Teh je toliko, kot gob po dežju. Psov je malo. Nekoč so bili psi redni gostje carigradskih ulic, danes je to drugače. Mohamed je sicer res prepovedal negovati pse, a Carigrajčani niso strogi v izpolnjevanju verskih predpisov, ki jim jih je zapustil prerok.
Tudi haremi so po vojni izgubili svojo privlačno silo. Harem je mrtev in ne bo več vstal k življenju. Vendar pa turška žena Turčinu ni to, kar je žena nam. Ona je še vedno stvar, pa naj si bodo odnošaji moža do nje še tako intimni. Turčin lahko še danes z eno samo besedo odstrani ženo od svoje hiše. Nekaj posebnega pa imajo na
sebi te Turkinje... Toda pozor! V Carigradu ni Turkinj. To so Rusinje, Armenke in Grkinje...
Nočni Carigrad! Bari, zabave, plesi. Prepoved alkohola! Mesto alkohola stopi opij in druge take stvari. Dobi pa se tudi alko-i bol. Toči se pa tako, «da o tem nihče ne ve». V barih je veselo življenje in kljub «zabrani» alkohola, so vsi vedno pijani.
Nov rod v povoju.
Toda tam za Carigradom na jugu in vzhodu raste nov rod. Silen, sposoben in rodoljuben. To so Kemalovi seljaki. V njih vidi ta velik državnik svojo oporo in nado turške republike. Kemal paši se je posrečilo zbuditi turški narod iz spanja in^ ga vzdramiti k novemu življenju. Zato so 1 urki zopet pogumni in polni upa v srečno in napredno bodočnost.
JSlright!“ — pa !e dobro
V	ameriških listih čitamo to-le zgodbo nekega Čehosiovaka, ki se je preselil v Ameriko k svojemu stricu, ne poznavajoč drugega iz angleščine razen besede «All-right».
Ko sem stopil na ameriška tla — pripoveduje Čehoslovak — me je preiskal neki uradnik.
Vprašal sem ga skrajno spoštljivo: All-right?
—	Allright, — je odgovoril.
V	glavni dvorani, kjer so čakali name moji prijatelji, mi jc nekdo stopil na kurje oko ter mi pri tem nekaj zamrmral.
—	Zopet sem rekel:	Allright, — v veli-
kansko presenečenje mojih rojakov.
Ko sem stopil na peron, sem videl tam številne" vlake. Pokazal sem svoj listek nekemu vratarju, ki ga, je skrbno premo-tril, nakar, mi je pokazal smer, v katero naj jo mahnem. Zahvalil sem se mu prisrčno: Allright in on mi je prijazno odgovoril: Allright.
—	Končno esm dospel v Chicago. Postaja je bila polna ljudi in naslonil sem se na zadnji del vozička, s katerim prevažajo prtljago. Prižgal sem svojo zadnjo smodko. Naenkrat sem čul nekoga vzklikniti svareče: Allright! — in takoj sta pristočila dva črnca, ki sta odvedla voziček.
Kadarkoli sem moral iti preko ceste, sem čakal, dokler ni vzkliknil policist: Allright! Več kot stokrat sem i zrekel to besedo na poti, dokler nisem dospel varno na dom svojega strica.
Po večerji me je vprašal stric v češkem jeziku, kako mi je ugajalo potovanje. Odgovoril sem: Allright, — in malo je manjkalo, da ni padci stric od samega presenečenja s stola. Nato me je poteptal po rami ter rekel:
—	You’ re allright!
SiriteNOVICE
TEDENSKI PREGLED
Italija
živi že nekoliko tednov sem v znamenju preis‘-iav in aretacij sedanjemu fašiste vskemu režimu sovražnih oseb. Zdi se, da imajo med drugimi posebno na piki republikance, proti katerim se bodo bržkone še poostrile mere, kajti obtožujejo jih, da so pripravljali oborožen upor proti sedanji vladi. V Rimu so te dni aretirali kakih 20. oseb, ki so kupovale od orožnikov orožje, a 'so jih končno zasačili.
Ta dogodek bo vladno časopisje gotovo porabilo za nove napade na opozicijo, ki še vedno vztraja na Aventinu in na ono, ki se pod vodstvom Orlanda, Giolittija in Salandre bori v parlamentu proti Mussolinijevi diktaturi. Že zadnjič smo omenili, da ni izključeno, da bo ustavna opozicija pod vodstvom Giolittija skušala dati tudi opoziciji na Aventinu čisto ustavni in monarhistični načaj in jo tako pripeljati v zbornico. Popolari, ki so se vedno odlikovali po svoji odločnosti, so že postali nekaki Giolittijevi zavezniki. —• Aventinška opozicija (to je ona, ki noče v parlament, je sestavljena od ustavnih demokratov, popolarov, unitarcev, maksima-listov in republikancev. Dočim bi se prve tri stranke dale sprijazniti s čisto monarhistično smerjo opozicionalnega protifašistovskega gibanja, se mora to izključiti pri republAancih in maksi-malistih. Sedaj pa so popolari kar nenadoma izdali proglas na svoje pristaše, v katerem govorijo o možnosti sestave bloka demokratičnih in ustavnih strank, ki nimajo ne protidinastič-nih ne protimeščanskih predsodkov,» Republikanci in maksimalisti vidijo v tem pogledu ost, naperjeno proti sebi, m dokaz, da se pripravlja zveza aven-tinske opozicije z ustavno, z izključitvijo republikancev . in maksimalistov.
Seveda se v krogih opozicionalnega bloka zanika vest o predstojećem razpadu aventinske opozicije, toda nedvomno je, da se v opozicionalnem bloku nekaj krha. Značilno je tudi, da je bil Miglioli, voditelj levega polarske stranke, izključen iz stranke
Danes se ima vršiti zborovanja centralnega vodstva opozicije, ki bo končno določilo nadaljnje smernice.
V kratkem se bo tudi zveza bivših bojevnikov, ki je izpostavljena stalnim fašistovskim napadom končnoveljavno opredelila.
Včeraj se je v senatu začela razprava o volilni reformi, ki je bila v poslanski zbornici že odobrena. Precej preseneč nja je vzbudila vest, da so se komisije izrazile proti podelitvi volilne pravice ženskam, katerim je bila ta pravica skoraj že zagotovljena.
Rusijo od zapada Evrope. Poizkus komunistične vstaje na Estonskem je v tem oziru zelo značilen.
Rusija
je sklenila nedavno z Japonsko politično pogodbo, ki bo imela velike posledice v mednarodni politiki. S to pogodbo so zpet vzpostavljeni diplomatski odno-šaji med Rusijo in Japonsko. Japonski je šlo v prvi vrsti za gospodarske pridobitve, Rusiji i za gospodarske i politične. Po tej pogodbi bo imela Japonska --
skoraj izključno pravico do izkoriščanja j voja.
vrelcev nafte in premogovnikov na Sa-hälinu. Po vzpostavitvi prijateljskih odnošajev z Japonsko se je P-usija znebila najbolj nevarnega nasprotnika — za hrbtom.
V notranji politiki sovjetske Rusije je najvažnejši dogodek odstavitev Leona Trockega, organizatorja rdeče armade od mesta vojnega ministra. Trocki je podlegel v boju s Kamenevim in Sino-njevim, o katerih trdi, da sploh niso komunisti, temveč «malomeščani», ki hočejo vpeljati v Rusijo zopet kapitalizem.
Trocki, pristaš skrajne revolucionarne struje v komunistični stranki, je moral vkleniti tilnik pred zmerno strujo, ki je sedaj na vladi in ki hoče Rusijo preporoditi potom mirnega in počasnega raz-
DNEVNE NOVICE
Čedna dražba
' V našem zadnjem članku, v katerem smo odgovorili na napad slovenskega glasila komunistične stranke
sežgali, da bi tako zbrisali spomin na njegovo ime med srbskim ljudstvom. Dosegli 'so ravno nasprotno, in danes je poslal praznik sv, Save
Itai:	abecedni j-oden P-nik za vse Jugoslovane
-	-	-	-	1 brez Oizira na razliko v veroizpove-
razkrili protislovensko in raznarodo-j j . valno delo Komunistične stranke Ita- an)u lije z njenim slovenskim glasilom vred, je gospode učenjake zelo razburil. Ker stvarno' ne morejo pobiti naših trditev, &0' se lotili najbolj nizkotnega zmerjanja in denunciranja. Priznavamo jim radi, da so v tem res mojstri. Iz samih psovk sestaviti en cel članek ni šala!
' TrockiPodstavljeni organizator rdeče armade.
Prinašamo v zabavo našim čitateljem nekoliko takih zalih cvetk iz glasila Komunistične stranke Italije, ki je okrasilo z njimi svoj članek: «Lek proti narodnjakarski steklini». Psovke se začnejo z «neumnim klo-basarjenjem» in se nadaljujejo približno tako-lc:	«nestvor z imenom
«Novice»,.., laja na desnici in levo... ima trden sklep lagati, blatiti, pljuvati na svoje nasprotnike.,, ti pisuni,
, .. politični pankerti piri Novicah... ta Uratvkp i gnjusni orjunski gobček čveka o- laških komunistih... ti stekli psi pri «Novicah»... ti zbegani orjunci... te noviške šeme... ti podleži... te yla> čuge... ti fašisti!.., ta umazani gobec... ta stekla erjunska gospoda... ti orjunski psi... til smrkavi mladiči.-, ti krmežljavci,.. ti noviški kužki itd.
Mislimo, da zadostuje tudi tistim, ki imajo... dobre želodce. Mi, seveda, nimamo namena nadalje razpravljati s take vrste učenjaki. Ni vredno. Zadnjič smo jih prikazali slovenskemu ljudstvu v pravi luči mi, z; zgornjimi nizkotnimi in denunciant-skimi psovkami sei sliko sami. Sedaj so naši čitatelji točna poučeni, s kom imajo opraviti,
Svetosavska proslava v Trstu
Dne 27. t. m. se je vršila v tukajšnji pravoslavni cerkvi svečana proslava praznika srbskega narodnega svetnika sv, Save. Po končanih obredih v cerkvi se je vršila v pro-stiotrih pravoslavne občine tradicijo-nalno sekanje kolača, zvečer pa se je vršil v dvorani Tina di Lorenzo (pod okriljem «Ženskega podpornega ki se tičejo poglobitve med-1 društva jugoslovanske kolonije v odnošajev obravnavalo tudi Trstu» lepo uspeli koncert. Dvorana
Občinske volilne komisije
morajo poi določbah občinskega in deželnega zakona vsako leto od 1. dot 15, februarja izložiti volilne imenike. Izložile jih bodo tudi letos. Volitve sicer bržkone niso tako blizu, toda kdor ni vpisan, čeravno bi moral biti, naj potem svoje občine v zgoraj omenjenem času (od 1. do 15. februarja) rekurira na deželno volilno komisijo, da ne bo imel pozneje nepotrebnih sitnosti. Biti vpisan v volilni imenik je pravica, ki si jo lahko vsak brez težkoč zagotovi. Čemu si jo pustiti po nemarnem vzeti?
„Nismo več Slovenci“ ...
Neki kmet, ki čita redno slovensko glasilo «Komunistične stranke Italije», nam je pisal pismo, v katerem pravi med drugim:
«Mi smo vam nasprotni, ker smo komunisti. Mi nismo več Slovenci»...
Mi temu «bivšemu» Slovencu ne zamerimo in se njegovemu prelevljenju ne čudimo: mož povsem v dobri veri sladi naukom, ki mu jih dajajo. Danes pravi «Nisem več Slovenec», jutri bo rekel naravnost: «Jaz sem Italijan»...
Na tak način bi Komunistična stranka Italije s svojim slovenskim priveskom vred res kmalu «rešila» narodno vprašanje v naši deželi. Ker se mi taki «rešitvi» upiramo nas slovensko glasilo Komunistične stranke Italije obklada s psovkami, katere ^objavljamo na drugem mestu. Psovke takih ljudi nas, seveda prav nič ne ganejo.
Ne bo točno
za njimi poročali, Fogarju
Nedavno so ljubljanski listi in tudi nekateri tukajšnji laški listi da je bila tržaškemu škofu mons poverjena od papeža važna naloga. Mons. Fogar naj bi kot dober poznavalec slovenskih razmer odpotoval v Jugoslavijo in tam skušal prepričevalno vplivati na nekatere duhovnike, da se ne vmešavajo v politične boje med posameznimi strankami.
Ta vest, ki je očividno nastala v zvezi s papeževim pozivom na slovensko duhovščino o katerem smo že poročali, se ne zdi točna, že zaradi tega, ker se ne zdi primerno, da bi papež na tak način vplival na duhovščino v Sloveniji, na vsak način pa je zelo značilna.
Papež je, kakor znano, dal vsled posredovanja beograjske vlade apostolskemu nunciju v Beogradu vsa potrebna navodila.
Pošta
nam vrača ponekod liste, poslane naročnikom, ki so list naročili in ga plačali. Kdor ne dobiva lista naj nam to javi pismeno.
Baltiška konferenca
V Helsingforsu se je v polovici tega meseca vršila konferenca baltiških držav, kateri nekateri inozemski listi pripisujejo gotovo večji pomen, nego ga more imeti. Bržkone se to godi zaradi nedavnih dogodkov na Estonskem, kjer je 'bila pcizkušana komunistična vstaja v krvi pcilač-na.
Konfe-ence so se udeležili vnanji mi-nisti Finske, Estonske, Latiške in Poljske. Vodilni možje omenjenih držav se sestajajo r_dno .t takim konferencam, odkar so se sporazumeli glede skupnega nastopanja v mednarodnih vprašanjih.
Na zadnji konferenci se je poleg drugih vprašanj, sebojnih
vprašanje skupnega nastopa v zadevi morebitne razorožitvene konference.
Kolikor v sovjetski Rusiji, toliko v zapadni Evrop se smatra ta konferenca kot izrazito politična prireditev, naperjena proti sovjetski Rusiji. Nekateri gredo celo tako daleč, da govore o pri-
Sveti Sava je bil naWajii sin „te Čehoslovaške in ostalih podonavskih dr- rael,itel]a srbske države velikega žav, potem preko Romunije, Jugosla- Nemania- Prej se je imenoval Rastko, vije, Bolgarske in Turčije ter Italije. ' Živel je kakih 300 let pici smrti svs-Taka fantastična zveza držav bi obse- ; tega Metoda. Že kot mladenič je sto-gala nad 4 milijone m2 zemlje z več kot | pil v samostan na sveti Gori in je 165 milijoni prebivalcev!..,	i postal menih, pozneje pa prvi srbski
Časopisje baltiških držav, seveda, z nac(§kof, Sledeč vzgledu sv. Cirila in zadovoljstvom beleži te fantastične ve-j Metoda je ohranil srbskemu narodu sti, posebno z ozirom na morebitno
DROBNE NOVICE Z DEŽELE
IZ GORICE.
Pevski zbor «Pevskega in glasbenega društva» v Gorici priredi v soboto, 31. plesni venček, Ker je mnogo takih, ki se redi vrte in ker je pust kakor nalašč izpopolnili svojo tukaj, se je sklenilo, da se tudi letos vsaj ' ■ enkrat zapleše po vseh predpisih poštme družinske zabave. Komur ne bo še vse to zadostovalo, naj se pa zglasi v spodnji dvorani, kjer' (bo bufet, preskrbljen z vs;mi dobrotami tega sveta. Pričetek ob 21. uri.
Bandelli in Peterneli so že — odpeli?
V nedeljo se je vršil v Vidmu kongres furlanske fašistovske zveze. Za novega političnega tajnika je bil izvoljen g. Quintino Ronchi. Goriško mesto zastopa v novoizvoljenem vodstvu odv. Caprara, goriško okolico odv. Caprara, slovenski del dežele pa g. Ulivieri.
Kakor znano, sta bila na lanjskem kongresu izvoljena v zvezino vodstvo kot predstavnika slovenskega fašizma
razorožitveno konferenco.
Seveda ni govora o tem, da bi se bila v Helsingforsu pripravila tla za ustanovitev take nemogoče zgoraj omenjene zveze držav. Na vsak način pa se ne da utajiti, da se je na konferenci v prvi vrsti razpravljalo o sporu med baltiškimi državami in sovjetsko Rusijo, katera se gotovo ne bo mogla za stalno sprijazniti z mislijo, da se te države, --ci so tvorile še nedavno sestaven del Rusije, izpremenijo v zid, ki naj bi ločil
v cerkvi narodni jezik, vplivom Rima ni moglo
kar se pod doseči za
Hrvate in Slovence.
Vsled svojih velikih zaslug za napredek srbskega naroda je postal sv. Sava pravi narodni svetnik, katerega ime se izgovarja z naj večjim spoštovanjem. Njegov grob je bil pod turškim 'suženjstvom za srbski narod prava božja pot. Turki so vsled tega izkopali njegove kosti in jih javno
je bila prenapolnjena občinstva, ka-__________ ^_____________ __________
ter e mu bo ta večer gotovoi ostal v tudi viteza Bandelli in Peternelli. Letos lepem spominu. Koncerta se je ude- ju bržkone sploh ni bilo na kongresu, ležiil med drugimi tudi tržaški prefekt Zdi se, da sta možakarja zaigrala tudi tfnsn Minn-rvni	pri fašistih; pri našem ljudstvu sploh
go p. urom.	nista nikoli prišla do kake velajve.
Pasja steklina.
Tukajšnji magistrat ponovno opozarja, da morajo imeti psi nagobčnike in da se morajo poleg tega voditi Š3 na vrvici. Prejšnji teden je ujel konjederec rujave-ga psa-terijerja z belimi lisami pod vratom, ki se ja potepal po okolici. Ker se je sedaj dognalo, da je pes stekel, se opozarjajo vsi oni, ki so bili ugrizeni, da se nemudoma javijo na zdravstvenem uradu ulica Mazzini 7/1. n.
Požari.
V petek s a je vnel v Šempasu senik, ki je last Jos. Peršiča. Ogenj se je hitro razširil in objel bližnje hleve, ki so bili v kratkem času uničeni. Škoda je precejšnja, ki jo pa večinoma krije zavarovalnina.
Tudi v Prvačini je pred nekaj dnevi gorelo. Iz neznanih vzrokov je izbruhnil požar v poslopju, ki je last A, Kralja. Kljub marljivemu gašenju je napravil
ogenj za kakih 20 tisoč lir škode. Ljudje, pazite na ogenj!
Izgubljeno — najdeno.
E. Palik je našel na trgu listnico z denarjem, ki jo je oddal na policijskem komisarjatu. Lastnik naj se tamkaj zglasi!
Ko se je vračal gostilničar Mozetič iz Gorice v Solkan, je izgubil pred neko trgovino kakih 900 lir, ki jih je našla g. Ana Clementi in jih oddala srečnemu lastniku. Posnemanja vredno!
IZ GRGARJA.
Spet vojno streljivo.
Dva dečka iz naše vasi sta našla nabašem šrapnel in sta sklenila, da vzameta svinčene kroglica iz njega. In zgodilo se je, kot se po navadi zgodi. Šrapnel se je razpočil in grozno razmesaril 14-let-nega M. Žbogarja, ki je v težkih mukah izdihnil svojo mlado dušo, Kedaj se vendar te nesrače z vojnim streljivom končajo? Ob enem se spomnimo na besede, ki jih je prad kratkim izustil primarij goriške bolnišnice usmiljenih bratov: Radi nesreč z vojnim streljivom sem napravil po vojni več operacij, kakor v času, ko je divjala vojna po teh krajih.» Imel je prav. Nevednost ja najhujše zlo na tem svetu,
IZ TOLMINA.
Pobiranje starega železa itd.
Pobiranje starega železa, pločavine, zarjavelih konservnih škatljic, žebljev in podobne stare šare se pri nas nadaljuje. To delo ja poverjeno sedaj našemu g, marešalu in njegovim podrejenim. Za to zelo važno delo pa predlagamo mi še sledeče: Naj sa staro železo in podobne stvari pobirajo povsod in ne samo po smetiščih, za hišami le nekaterih ljudi. Na ta način bi se dala nabrati velika množina koristnega mate-rjala. Tudi ne bo vač g. marešalu tako dolg čas, ker bo pri tako napornem delu na marsikaj pozabil. Ko se bo nagledal do sita teh zmečkanih konservnih škatljic, zarjavelih lopat in takozvanih bajonetov, od katerih je še samo ročaj ostal, potem bo lahko tam daleč
C* >


na jugu med svojci pripovedoval o tem j katero ste tako toplo priporočali, bi je
hudem goriškem frontu in zvitem sovražniku, ki za vsakim vogalom preži s puškb, da mu upihne luč življenja.
Nam pa so postale te preiskave vsa_i-danje in — smešne, posebno radi tega, ker se trdi z gotove strani, da je bilo najdeno mnogo obtežilnega materjala. Ni hudir! Če se bo nadaljevalo na tak način, kot se je dozdaj, bo starega železa na vagone. —• Eden, ki ga ima še dosti na dvorišču.
IZ PODBRDA.
Iz naše yasi se ni še nihče oglasil v «Novice». Čitamo jih z veseljem, ker prinašajo vsak teden razvedrila in pouka za našega kmeta. Naročnikov imajo «Novice» pri nas vedno več.
Še eno novost imamo pri nas: Kolodvor nam širijo. Delavce zelo slabo plačajo, vkljub temu pa pravijo, da: jih pride spomladi okoli 100.
IZ SEŽANE.
Prostovoljno Gasilno društvo v prizori dne 1. in 2. feb. t. 1. v Šmucovi dvorani znamenito Tolstojevo dramo v petih dejanjih «Moč teme». Začetek, dne 1, feb. ob 3 pop. dne 2. feb. pa ob 7 zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste L 5, II. vrste L 4. Uhod v dvorano s Šmucovega dvorišča. Šoloobveznim otrokom, vstop ni dovoljen — Odbor.
IZ občine ZGONIK.
V naši občini je bila navada, da se je delo letno v proračunu za cerkvene pevce 60 lir. Gospod N. N. je bil tako prijazen, da je brezplačno izračunal, koliko Tdo moral še vsak posamezni pevec doplačati k omenjeni svoti, da bi mu dajal... «Mali list».
Letos bo — slišimo v proračunu 120 lir, ker pa je «Mali list» že plačan, bo vsled neprevidnosti onega gospoda (ki tako prijazno računa) ostalo 60 lir. Občina pa bo bržkone vseeno kaj poslala dotičnomu listu, da se je bo še kaj spominjal ter «strokovnjaško» poročal o njenem delovanju kakor včasih. Spominjal se je bo tako morda tudi gospod (pa zares!) «republikanec» in oni dopisnik iz; Saleža, ki se tako pridno široko-usti po «Malem listu» na račun poštenih ljudi. Dotičnomu dopisniku priporočamo, naj resno premisli, kajzahteva od njega njegov poklic in prepričani smo, da se bo... pomiril.	Občinar.
IZ SALEŽA.
Gospod, ki piše v zadnjem «Malem listu» iz Saleža, se norčuj.e iz nas kmetov, češ da smo beračili po hišah, ko smo zalagali po 72 lir v falirano zadrugo. Vidi se, dragi gospod, da ste se presneto malo brigal za to zadrugo (katero so vodili ravno Vaši prijatelji), ko niti ne veste, da smo mi kmetje in ne Vi plačali 75 lir in ne, kakor pravite, 72 lir. Namesto da se norčujete iz nas, bi bil rajši svetoval svojim prijateljem okoli «Malega lista», naj bi bili zadrugi pomagali z dejanji. S tem bi si bili pridobili pri nas več ugleda kot s širokoustenjem (ki nam presneto malo pomaga) in z zvračanjem svoje krivde za druge. Saj pravite, da
ne bili izrabljali za svoje politične na-
šo preiskali orožniki hišo pri bivšem županu. Kocjančiču in pri Ražmanu v
mene, temveč bi ji bili pomagali, njej in j Truškah. Našli seveda niso ničesar ranam. Če niti toliko ne zmorete (in brž- zen nekega slovenski pisanega... računa, kone res ne zmorete, ker črez -- be- ki so ga odnesli, misleč bržkone da gre sede doslej nikjer niste prišli), potem je za kak uporniški načrt. Do kedaj bo nabolje, da niti ne hodite okoli nas. j še ljudstvo izpostavljeno tem nepotreb-
' ' nim šikanam?!
Kar pa se tiče «Novic», jih res dobivamo in jih bomo še več, čeravno nam
nam jih ne pošiljajo zastonj, kakor «Mali list», katerega je eden podpisanih dobil svoj čas kar petindvajset izvodov zastonj.
Upamo, da smo se razumeli.
Več vaščanov.
WMJZIBJfJtrJCM/XBXIIJXSMIUJU&Bl
IZ BORŠTA.
Minulo nedeljo se je vršil redni letni občni zbor «Zavarovalnica za govejo živino» ob lepi udeležbi gospodarjev iz Boršta, Boljunca in Ricmanj. Izvoljen je bil tudi nov odbor, s predsednikom Josipom Petaros št. 62 na čelu, od katerega smo trdno prapričani, da bo zastavil vse svoje moči v to, da se bo naša zavarovalnica razvijala in krepila. Po izčrpanem dnevnem redu nam je predaval gospodarski inženir g. Podgornik o domačih in umetnih gnojilih, o ravnanju z gnojem in z gnojnico. Gospodu predavatelju se iskreno zahvaljujemo za nasvete in nauke ter prosimo, da bi nas še večkrat obiskal in nam prinašal potrebne duševne hrane! To naj bi bila v teh težkih časih naša I politika — in ne bratomorni boj!!
Družba za električno napeljavo v Jul. Krajini je dovršila v naši občini svoja dela. Upamo, da bodo v kratkem času vse naše vasi imele električno razsvetljavo. To bi bil prvi korak napredka v povojni dobi. Družba je razumela, da mora s Slovenci občevati slovenski in je razposlala slovenske pozive navodila in pogoje naročitve elek. napeljave. S tem nam je bilo dano, da smo lahko sami ta.coj razumeli in da nam ni bilo treba tekati od Poncija do Pilata za tolmače! S tem ni družba gotovo nič zgubila, pač pa pridobila je zaupanje ljudstva. Kaj, če bi se po teh načelih ravnal tudi naš dični komisar? Ali misli, da bi bila s tem država v nevarnosti?
Toda prihajamo do elektr. družbe s prošnjo, katero naj bi uvaževala. Za podpis tozadevnih pogodb je družba izročila v Borštu zastopstvo osebi, ki je zasovražena in grdo gledana od večine prebivalcev. 'Mnogi gospodarji so izjavili, da se ne vpišejo in ne podpišejo pogodbe, dokler bo imela to zadevo v rokah omenjena oseba. Družbi priporočamo, da se to poveri osebi, ki uživa zaupanje, spoštovanje in ugled pri ljudeh!
IZ MAREZIG.
Pri nas smo še vedno oblegovani, kakor na fronti v sovražni deželi. Orožniška posadka je ojačena s fašistovskimi oddelki, ki so porazmeščeni v Borštu, v Truškah in v Čenturju. V hiši nisi zvečer varen govoriti, kajti nikoli nisi gotov, ali ne prisluškuje kdo pri vratih ali
IZ KRKAVČ.
Dne 22. t. m. je izbruhnil pri Antonu Deliču požar. Nesrečniku je zgorelo vse tudi živina, ker ognja ni bilo mogoče omejiti, sprejeli so ga siromaka sorodniki pod streho. Škoda1 znaša nad 20.000 lir. Hiša ni bila zavarovana.
IZ ROJCOV PRI MAREZIGAH.
Kakor vam je znano, so nedavno aretirali nekoliko naših kmetov. Zakaj neki? — boste vprašali «Evo» vračali so sc s polja oboroženi s... kosirji! Strašno, kaj ne? Odslej bomo bržkone morali obrezovati trte in drugo na polju z .... britvico za otroke!
Dne 29. t. m. se bo vršila proti dvema takima zločincoma obravnava pri koprski sodniji. Tudi če se jima ne zgodi nič hudega (kar upamo, ker sodniki pač niso taki veliki' gospodje, da bi ne vedeli, da kmet sploh ne more na polje brez kosirja!) imata velike sitnosti in razen tega stroške za odvetnike. Evo tako se dela pri nas!
IZ PODMELCA.
Tukajšnja «Kmečka čitalnica» priredi v nedeljo, dne 1. febr., veselico, na kateri se bo igralo «Deseti brat». Izvajalo se bo tudi par tamburaških in pevskih komadov. Vabi se cenj. občinstvo da se prireditve v čim večjem številu udeleži. Začetek ob treh popoldne.
IZ DOLINE.
V nedeljo je za vedno zatisnila oči Uršula Pangerc, soproga bivšega župana in dež. poslanca g. Pangerca, v starosti 58 let. Devet mesecev S2 je borila v ogromnih mukah v postelji in končno je prišla neizproslijva smrt ter jo rešila zemeljskih spon. Pokojnica je bila naša domačinka, mirna, tiha, skromna in ponižna. Bila je usmiljenega srca in vsakemu, ki jo je prosil za uslugo, je gotovo ustregla in pomagala, ako je le mogla. Skoro ni hiše v Dolini, da ni pokojna Urška držala h krstu ali birmi. In tako jo je vsak nazival «botro». Zapušča soproga ter tri sinove in hčerko, ki so vsi vzgojeni v narodnem duhu.
Dasi ni bilo mogoče smrti javiti potom časopisja, ker se je pogreb vršil v pon-deljek, ko ne izide noben list, vendar se je nabrala velika množica ljudstva, da se zadnjič poslovi od blage žene.
Zadnjo čast ji je izkazalo tudi domače pevsko društvo «Vodnik» ter ji zapelo par žalostink. Mir in pokoj njeni duši! Bodi ji ohranjen večen spomin!
IZ BOLJUNCA.
Včeraj je naša «karjola» zopet vstala od smrti. Tam pri Sv. Ani so jo nekje «medgali» kakih štirinajst dni in zdaj pravijo, da bo dobra. Jaz pa pravim, da nobena stvar na tem svetu ni večna in tako ne tudi naša «karjola»! Ona je reva že doslužila in naredila svojo dolžnost, kajti z motorjem te «karjole» je gotovo že vozil Noe svojo barko. To-rez je zadosti star in dasi bi rad še delal revež, ne more pri vsej dobri volji. Tako bo tudi sedaj. Par dni bo motor delal, a moči ga bodo kmalu zapustile! Tako se nekateri gospodje igrajo z našim premoženjem. Mi pa se le še naprej 'kregajmo: kdo je komunist, kdo jc narodnjak, kdo je fašist itd.! Pamet, pamet, možje! Združimo se enkrat vsi skupaj ter nastopimo složno, da še pravočasno obvarujemo pogube naša premoženja in s tolikim trudom in skrbnostjo prihranjeno občinsko lastnino.
IZ DEKANOV.
Mladinsko društvo Dekani v Dekanih priredi dne 8. februarja t. 1. v dvorani g. Ivana Grižon štev. 95 zabavni (večer z raznovrstnim sporedom.
Prireditev se prične točno ob 4. uri popldne. Ker je vstop le proti vabilu, naprošamo dotične, ki so prejeli vabilo, da pripeljejo na prireditev tudi svoje prijatelje. Natančni spored objavimo v prihodnji številki «Novic». — Odbor.
IZ IDRIJE.
Na steno občinske sejne dvorane je bila te dni obešena k slikam ostalih
nekdanjih idrijskih županov in komisarjev slika občinskega komisarja, ki je po vrsti peti onih komisarjev, ki od 4. julija 1924. osrečujejo našo občino. Ko nas je zapustil bivši občinski komisar gen. Carlo Castelazzi, je prevzel občinske posle cav. Beden, ko je prevzel ta posle podprefekta, je prevzel občino za par dni neki avv. Corfagnö Mariano, dokler ni bil končno imenovan za izrednega občinskega komisarja cav. uff. Romeo Angelelli. Novega komisarja čaka precej dela. Že prejšnji občinski svet je imel v načrtu razna dela, kakor zidavo gasilskega doma, mestne klavnice, mestne hladilnice ali ledenice itd. Dobro bi bilo, da se novi občinski komisar pobriga za kako javno delo, da najde ljudstvo kaj zaslužka.
IZ ŠKEDNJA.
Sveta jeza gospodov odbornikov Gospodarskega društva je udarila vse

ves svet strmi z odprtimi ustmi v vas, ' pri oknu. kako ste pridni in delavni in pošteni in Vsako toliko se vrše preiskave, seveda vplivni: če bi Vam bilo res za zadrugo, | po možnosti v večernih urah. Nedavno
❖
BUFET PRIMC
Trst, ulica XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Commercio
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran. — Vedno sveže Dre* herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd. — POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIMC.
vv	v •;> v	v v v %• ■> 4* v 11 v v v v v *1- v- v v v v v -t* v v v v •> v v ❖ v %■ v v v
PODLISTEK
Rabindranath Tagore (F. Bevk):
Otrok
L
Rajharan je bil dvanajst let star, ko je prišel v hišo svojega gospodarja. Spadal je ravno v isto kasto kot njegov gospod, katerega najmlajšega sina so mu poverili v varstvo. Ko je prišel čas, je zapustil deček Rajharanovo oskrbo in je šel v šolo. Iz šole je stopil na vseučilišče, po končanih študijah se je posvetil sod-nijskemu poklicu. Do tedaj, da se je oženil, je bil Rajharan njegova edina postrežba.
Ko pa je prišla gospodinja v hišo, je imel Rajharan dva gospodarja namesto enega. Ves njegov poprejšnji vpliv je prešel na novo gospodarico. To se je zopet izjednačilo po novorojenčku. Anu-kulu se je narodil otrok in Rajharan je pridobil po svoji neutrudljivi negi popolno oblast nad njim. Zibal ga je v nerazumljivem detinskem jeziku, pritisnil ja svoj- obraz tesno k otrokovemu obrazu in ga režeče zopet odmaknil,
Zdaj se je mogel otrok že vlačiti po tleh in plazati čez prag. Če je Rajharan stekel k njemu, da bi ga ujel, je ta zakričal in se krčevito zasmejal ter hotel uteči. Rajharan se je čudil nad visoko umetnostjo in valiko ostroumnostjo, ki jo je kazal malček, če ga je hotel kdo ujeti, Imel je navado, da je dejal s pogledom tajinstvenega strahu svoji gospodarici: «Vaš sin bo postal sodnik.»
O svojem času so prišla nova čuda.
Ko je otrok pričel kobacati, je pomenilo to za Rajharana novo razdobje v zgodovini človeštva. Ko je začel klicati svojega očeta «ba-ba» in svojo mater «mama» in Rajharana «ka-na», je bilo Rajharanovo veselje brezkončno. Bežal je, da bi naznanil to novico vsemu svetu.
Čez nekaj časa so zahtevali od Rajharana, da je pokazal svojo nadarjenost na čisto drugem polju. Igrati je moral na primer vlogo konja na ta način, da je vzel vajeti med svoje zobe in je tolkel z nogama. Tudi se je moral s svojim bogljencem boriti in če ni končno padel po ti ali oni nasprotnikovi zvijači premagan na tla, je bil velik jok neizogiben.
Ta čas je bil Anukul prestavljen v neki okraj ob Padma, Ko so potovali skozi Kalkuto, je kupil svojemu sinu mal voziček. Kupil mu je tudi rumen atlasov jopič, kapo z zlatim šivom in par zlatih ročnih in nožnih obročkov. Rajharan je bil navajen, da je vselej, kadar so šli na izprehod, prinesel te stvari in mu jih nadel z nekako obredno svečanostjo,
Nato je nastopil deževni čas in noč in dan je lil dež v potokih. Požrešna reka, taka kot strašna kača, je požirala terase, vasi, polja in pokrivala s svojimi valovi visoke trave na peščenih višinah. Od časa do časa se je čulo zamolklo bobnenje, ko se je posipal breg reke. Neumorno šumenje veletoka se je slišalo zelo daleč, Velike množice pen, ki so se podile z naglico mimo, so pričale o naglem toku reke.
Nekega popoldneva je prenehalo liti. Še je ležala megla in bilo je hladno. Raj-haranov mali despot ob tako lepem po-
poldnevu ni hotel ostati doma. Njegova Visokost je tedaj splezala v svoj voziček. Rajharan je stopil med ojnice in ga je vlekel počasi naprej do tja, kjer so se riževa polja spuščala v reko. Nikogar ni bilo na polju, nobenega čolna na vodu Onstran reke na zapadni strani so bili oblaki pretrgani. Tiha svečanost solnč-nega zahoda se je kazala v svoji plamteči krasoti. Sredi tihote je pokazal otrok naenkrat s prstom pred se in zaklical: «Kama, lepa cvetka!»
Blizu v blatni kotlini je stalo ka-dambino drevo v polnem cvetju, Otrok-razvajenček ga je požiral z željnimi pogledi in Rajharan je razumel njegovo željo. Nedavno od tega je naredil iz ravno teh cvetnih pestičev mal voziček; otrok je bil ves srečen s tem, da ga je vlačil na vrvici tja in sem in Rajharanu tedaj ni bilo treba ves dan nadeti si uzde. Od konja je bil tedaj povišan v konjskega hlapca.
Toda Rajharanu se ni ljubilo, da bi ta večer gazil blato do kolen, samo da pride do cvetja. Zato je pokazal naglo s prstom v nasprotno smer in zaklical: «O, glej, pobček, glej! Glej, ptička!» In z vsakojakimi komičnimi glasovi je potegnil naglo voziček od drevesa proč.
Toda otrok, ki namerava postati sodnik, se ne da tako naglo ugnati. Poleg tega pa ni bilo v tem hipu tu ničesar, kar bi obrnilo njegovo pozornost nase. In kdo more vedno ohraniti v spominu predstavo izmišljenega ptička.
Mali gospod je bil zelo odločen in Raj-haranova umetnost rajanja je bila pri koncu. «Dobro, pobček,» je dejal končno, «sedi mirno v vozičku, šel bom in ti
prinesel lepo cvetico. Samo pazi, da mi. ne utečeš v vodo.»
Koj e to izgovoril, je zavihal hlače do kolen in gazil skozi gosto blato do drevesa.
V	trenutku, ko je Rajharan odšel, se se je spravil njegov mladi gospod z vso naglico k prepovedani vodi. Otrok je videl, kako je tekla voda mimo, šumeča in požirajoča v svojem teku. Zdelo se je, ko da prihaja tisoč neaposlušnih valčkov o dkateregakoli velikega Rajharana s smehom tisočerih otrok. Pri pogledu na njih besnost je postalo otrokovo srce nemirno. Splezal je tajno iz voza in od-capljal k reki. Spotoma je pobral malo palico in se nagnil nad strmino reke, ko da bi ribaril. Prešerni povodni duhovi so ga vabili s tajinstvenimi glasovi v svojo hišo k igri.
Rajharan je utrgal pest cvetja z drevesa in ga je nesel v gubah svoje obleke z zasmehom na asvojem obrazu. Ko je prišel do voza, ni bilo nikogar v njem. Pogledal je na vse strani, toda nikogar ni videl. Pogledal je zopet na voz, toda nihče ni sedel v njem.
V	tem prvem, strašnem trenutku je
zledenela kri v njem. Kakor črna megla mu je plaval svet pred očmi. Iz globočine njegovega razdrtega srca se je izvil vse prodirajoč klic:	«Gospod, gospod,
mali gospod!»
Noben glas ni odgovoril: «Ka-na.» Noben otrok se ni zasmejal prešerno, noben krik otroškega veselja ni pozdravil njegove srečne vrnitve s cvetjem. Le reka je drla dalje s svojim pršečim, grgrajočim tokom kot poprej, — kot bi ničesar ne vedela in nima časa, da bi
škedenjske «grešnika» in to vse radi •onega hudomušnega dopisnika «Novic», ki jih je v zadnji številki opravičeno «ožehtal». Veliki dogodek je prisilil “Gospodarsko društvo, da je sklicalo v soboto izredno sejo, pri kateri so skle-aiili, da se morajo čitalniški prostori zapreti; in res: v nedeljo so čitalničarji in drugi «grešniki» ostali na cesti. Kaj misli Gospodarsko društvo s tem doseči, ne vemo; na vsak način pa bo krivda na njegovi strani, če nastanejo med nami razmere, ki bi bile v največjo sramoto že dovolj osramočenim Ške-denjcem. Kaj res, da mora biti ravno naša vas na najslabšem mestu? Roko na srce, gg. odborniki, in premislite predno udarite, i.cer s svojim dejanjem niste udarili samo dopisnika (morda njega sploh nič), ker njegova obtožba je bila popolnoma upravičena. Zato: nehajte! — v—g—.
* * *
V	nedeljo 1. februarja t. 1. ob 10 zjutraj se vrši pri sv. Jakobu v dvorani D. K. D.. I. redni občni zbor Mlad. dr. Šparta v Skednju. —Pozivamo članstvo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. Odbor.
S PROSEKA.
V	ponedeljek se je vršil pogreb pokojnega Matka Miliča. Pokojnik je vse svoje življenje ostal zaveden narodni delavec in se je kot vedno udejstvoval. Udeležba pri pokojnikovem pogrebu je bila častna. Pred hišo in ob odprtem grobu so se poslovili od pokojnika, pevci pevskega društva «Hajdrih» s Proseka in «Danica» s Kontovelja z lepimi žalostinkami. Politično društvo «Edinost» je zastopal pri pogrebu dr. Slavik.
Dragi Matko, bodi Ti lahka slovenska zemlja!
Gospodarske novice
Ohranitev jajc potom mraza.
Če spravimo jajca takoj, ko so bila poležena za nekaj časa v mrzlo sobo, so mnogo okusnejša kot jajca, ki so jih spravili na kmetih v topli sobi ali kuhinji, ali ki so stala v umazanem ali vlažnem gnezdu ves teden ali še dalje časa in ko so nato počivala še nekaj dni v skladišču prekupčevalca, predno so prišla na trg.
Velik napredek bi bil, če bi se jajca, kot meso in druga sveža živila, hranila v hladilnicah in pošiljala po železnici v hladilnih vagonih, in iz hladilnic potem oddajala po potrebi konzuma na trg. Taka jajca, se seveda ne smejo smatrati za konzervirana jajca, kot se meso, ki prihaja zmrznjeno na trg, ne sme smatrati za konzervo.
Jajca se morajo staviti v hladilnico že pomladi in se puste tu do zime, ko kokoši več ne ležejo in cena jajc poskoči. Brez dvoma se dado jajca na ta način izborno ohraniti, toda dobra ohranitev jajc na hladnem prostoru zavisi od različnih vplivov. Jajce je namreč živo bitje. Svoje življenje pa živi v hladu počasneje, a živi vendarle in mu ni življenje ustavljeno. Te ohranitve so: higijenske okolnosti v hladilnici, sve-
opaizla tako malenkosten človeški dogodek, kot je smrt otroka.
Ko se je storil večer, je prevzela Raj-haranovo gospodarico bojazen. Poslala je može na vse strani, da poiščejo Raj-harana in otroka. Šli so s svetiljkami v rokah in prišli do brega Padma. Tam so našli Rajharana, ki je tekal po polju gori ind oli in vikal naeprestano: «Gospod, gospod, mali gospod!»
Ko so pripeljali Rajharana domov, je padel po dolgem pred noge svoje gospodarice. Stresali so ga in izpraševali zopet in zopet, kje je pustil otroka; toda vse, kar jim je mogel reči, je bilo, da ne ve ničesar.
Četudi so bili vsi mnenja, da je požrla otroka reka Padma, jih ji mučil dalje časa dvom. Isto popoldne se je klatila tolpa ciganov krog vasi in velik Sum je pade Inanje. Mater je gnalo v njeni divji bolesti tako daleč, da se ji ni zdelo n 2-mogoče, da bi bil otroka ukradel Rajha-ran sam. Poklicala ga je k sebi in ga prosila s tožečim glasom:	«Rajharan,
vrni mi moje dete: Oh, vrni mi mojega otroka! Dam ti denarja, kolikor ga zahtevaš, samo otroka mi vrni!»
Rajharan se je udaril po čelu in ni dal odgovora. Njegova gospodarica ga je spodila iz hiše.
Anukul je poizkusil, da bi iz čisto razumnih razlogov odvrnil svojo ženo od tako krivičnega suma. «Kako, za Boga,» /je dejal, «je mogoče, da bi bil on storil tako hudodelstvo?»
Mati pa, je odgovorila: «Dete je nosilo zlat nakit. Kdo ve?»
Nato jo je bilo nemogoče prepričati.
(Konec prih.)
žost došlih jajc, temperatura, zračenje, i način spravljanja..
Hladilnica mora biti popolnoma čista j in brez vsakega duha. če se ohlajevanje! vrši potom mrzlega zraka, ta ne sme biti i v zvezi z zrakom -drugih hladilnic, kjer so spravljene druge stvari ali živila.
Najugodnejša temperatura je 1.7 1 stop. do 1 stop. C; ne sme biti preko I 0 stop. in — 2 stop. C, Ohlajevanje se j ne sme vršiti prenaglo in če se jajca j vzamejo iz hladilnice, ne smejo priti nenadoma v previsoko temperaturo. Gotova vlaga je potrebna. Presuh zrak povzroča prenaglo izhlajevanje jajec, prevlažen zrak pa plesnjivost. Priporoča se vlažnost 80 do 75 odstotkov.
Naravno se smejo staviti v hladilnico samo čisto snažna jajca, ki so popolnoma sveža. Staviti se morajo v hladilnico takoj, ko so bila položena. Čim pozneje se denejo v hladilnico, tem slabša bo njih kakovost. Zato se tudi jajca, ki se konservirajo v hladnem letnem času, držijo bolje, kot jajca, nabrana po leti.
Če vzamemo jajca iz hladilnice, bodo boljše ali slabše kakovosti z ozirom na okolnosti, pod katerimi so bila nabrana in shranjena, in na čas, v katerem so ležala v hladilnici.
V hladilnici lahko ležijo brez nevarnosti več mesecev, vendar pa se morajo jajca, ki so bila stavljena v hlad meseca marca, vzeti ven najpozneje decembra.
Razstava mlečnih izdelkov v Milanu.
Na mednarodnem vzorčnem velesejmu v Milanu, ki se bo vršil od 12. do 27. aprila t. L, bo posebno urejen prostor za razstavo mlečnih izdelkov. Tudi na lanskoletnem velesejmu se je vršila razstava mlečnih izdelkov, katere so se udeležile skoro vse evropske in južnoameriške države.
Kako izruješ zarjaveli žrebelj?
Zarjavel žebelj ali vijak (šrauf) ti dela včasih velike preglavice, ker ga ne moreš izruvati. Ako je žebelj ali vijak v lesu, pritisni mu na glavo žarečo kuhinjsko kljuko. Vročina se hitro razširi po celem žeblju ali vijaku, ga raztegne in žebelj potisne v stran les tako, da se luknja nekoliko poveča in ko se žebelj ohladi, žebelj ali vijak lahko potegneš iz lesa. — Zarjavelemu vijaku v železu pa kani na glavo nekoliko olja ali petroleja, ki ga nekoliko omili, da se čez nekaj časa že mnogo rajše odvije.
Kako odpraviš madeže črnega vina?
Pomoči perilo za 24 ur v gorko mleko, potem ga izperi v hladnem lugu. Ali: zažgi malo žvepla in drži nad dimom z vodo pomočene madeže. Potem operi perilo.
Za zabavo in smeh
O ŽENSKIH KLOBUKIH.
Ženka:	«No, možek, kako ti ugaja moj
novi klobuk?»
Možek: «Bi še bil; ali zakaj si ga okrasila s črešnjami?»
Ženka: «Meni črešnje ugajajo.»
Možek: «Jaz imam tudi rad kranjske klobase, pa si jih radi tega ne obešam na klobuk.»
Kaj si je brivec želel pred smrtjo.
Nekega brivca so obsodili na smrt. Dan pred usmrtitvijo ga je vprašal predsednik sodišča, ali ima kakšno posebno željo, da se mu ugodi. Obsojeni: «Gospoda državnega pravdnika bi rad... obril;»
LjuNjoniko Mitno bunko
Telefona : 5-1E; 22-98
Podružnico u Trstu: vio XXX Oftobre 11
BRZOJAVNI NASLOV: BAN C ALU B! AN A
Telefona: 5-18; 22-98
Podružnice;
Gorica, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, I Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split
Centrala v Ljubljani
Delniška glavnica in rezervni zaklad :
_____60.000.000 dinara.
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 41/2% netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem -----—---------------- varnostne pušice (SAFES) ------------—--------
Blagajna je odprta od 972 do 12-50 in od 14% do 16 ure.
Cevljarnica Forcessin
Odlikovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di gran premio“
TRST - Via Giuseppe Caprin Štev. 5 pri Sv. Jakobu • TRST
Kdor Išče obuvalo cenö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo!
In šel bo k „F0RCESSINU“ ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. .
H KNJIGARNA IN PAPIRNICA ■
i J. ŠTOKA-TRSTI
i
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom.
LASTNA KNJIGOVEZNICA.
Založba Vedeža, Kleinmayerjeve italij. -slov., slov.-italijanskega in ital. - slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige.
g
USTNICA UPRAVNIŠTVA.
M. D. Škrbina na Krasu: Darovanih •L 5.— prejeli. — Hvala.
Tržne cene.
.	28. t. m.
Česen......................L	9,—
Pomaranče (100 komadov) . . ,, 80	— 130
Kislo zelje.................  130	—	165
Kapus .....................,,80	— 140
Čebula.....................„120	— 170
Salata ....................,,60	— 36o
Limone (100 komadov) .	„ —	— 670
Krompir ...................,>60	— 80
Radič......................„ 160	— 350
Repa..........................„20	— 30
Špinača.....................  140	—	260
IVAN KRŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
Kuhinjske in druge hišne potrebščine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emalirane prsti itd. -. CENE NIZKE.
TRST, PlAZiZA S. GIOVANNI St. 1
Najstarejši slaven, denarni zavod
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre bianca štv. 19, i.n.
Cene valut v Trstu dne 28. t. m.
100.	— dinarjev . . .	lir	38.75 do	39.10
100.	— čehoslov. kron		70.75 .	71-25
100.	— avstrij kron	m	0.0335 .	0.0345
100.	— francos. frankov	m	129.25 .	129-75
100.	— Švicar, frankov		458— ,	462--
1	— angleški funt .		114.40 .	114.60
1	— dolar			23.80 „	23.95
Odgovorni urednik : Janko Runtič.
Sadjurj! pozor!
Škarje, žagice cepilne nože znamke „Kunde“, cepilni vosek, anti-panessit prodaja JUST UŠAJ, agronom v Gorici, Via C. Favetti štev. 6.	::::
Odprl sem zalogo
prvovrstnega
istrskega vina
po Lit. 18Ö-—
Priporoča se VODOPIVEC PETER, Podgrad - Castelnuovo.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, me-njice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
♦♦♦♦
Uradne m za stranke od 9 do 13.
Objnedeljah in prazn. je urad zaprt
Telefon štv. 25-47.
Najlepši žepni koledar je ŠTOKOV
mil
Ifeffia zaloga im žganja in lep
Jakob Perhauc
ustanovljena leta 1878
Trst. via S. T. Xydias 6, Telet. 2-36
VEDNO V ZALOGI in po cenah izven vsake konkurence : pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski sllvovec. LASTNI IZDELKI: šumeča vina, kakor šampanjec, šumeči istrski refošk „Lacrlma Gristi“ in druga. SPECIALITETA: Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi kakor tudi pristni malinovec in drugo

EHgapn

□
□
□
□
□
□
□
□
□
Zahtevajte in prepričali se bodete, da je
□ □ □ □ □ □ □ □ □
___________□
MILO-GODINA
NEPREKOSLJIVO
Izdeluje dOeozuaua J.	ftj,
domača tvrdka
]□ □ □ □ QDiOQÖD □ □ □ □'□ □	n □ODI