6 VELIKI INTERVJU PETER GUBANC, CIVILNA ZAŠČITA OBČINE DOMŽALE 8 tema meseca požar na stolpnici v domžalah t 20 KULTURA BORUT JENKO, PREDSEDNIK KD JOžE GOSTlč HOMEC SLAMNIK glasilo občine domžale 29. november 2013 | letnik liii | številka 11 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur slamnik@kd-domzale.si Silvestrski koncert v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale Konec leta bo v našem kulturnem domu veseljaško in glasbeno, saj se 31. decembra po številnih letih na osrednji domžalski oder vrača silvestrsko dogajanje. Za sproščeno in svečano koncertno vzdušje bo poskrbel abonmajski ansambel kulturnega doma, ki ga umetniško vodi klarinetist in dirigent Mate Beka-vac. Ker se je ansambel, ki ga sestavljajo mladi klasični glasbeniki ter številni člani simfoničnih orkestrov iz Slovenije in tujine, v preteklih sezonah preizkusil v številnih koncertnih situacijah, tudi zelo humornih in zabavljaških, so se odločili pripraviti pester silvestrski program, ki vključuje dela Schmelzerja, Mozarta, Haydna, Ponichelija, Hindemitha, Po-ulenca, čajkovkega, Straussa, Bacha in številnih drugih skladateljev, v družbi katerih se bomo laže približali polnoči. Program je sestavljen pod naslovom , kar pomeni, da se bo ansambel poigraval s temo humorja v glasbi in z glasbenimi , kot jih je posrečeno poimenoval Mate Bekavac. Na vsak način pa bodo glasbeniki poskušali preseči togost klasične glasbe in na plano postaviti njene zabavne trenutke, ki pa bodo tudi sentimentalni, romantični ... za dušo. Vabljeni ljubitelji klasične glasbe in vsi tisti, ki mislite, da je dolgočasna ..., ker na ta silvestrski večer prav gotovo ne bo! Nesreča združila Domžalčane Nasmeh na obraz človeka, spoznaš v nesreči pa pravi smo lahko spoznali konec Prebivalci stanovanjske stolpnice na Matije Tomca 2 so, čeprav so v požaru nekateri ostali brez vsega, prav vsi pa so imeli povzročeno materialno škodo, pokazali visoko stopnjo tolerance in razumevanja. Čeprav je na prvi pogled samoumevno, da si pomagamo v nesreči, pa se je prava dobrota pokazala v dneh, ki so sledili dogodku. Ne le organizacije, ki delujejo v okviru Štaba Civilne zaščite občine Domžale, pač pa tudi številni Domžalčani so v dneh po nesreči stopi- PORTRET Dr. Marjeta Stražar, direktorica JP Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik Postalo je že skoraj tradicija, da Centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik vodijo ženske. Po desetletjih legendarnega vodenja uspešne direktorice dr. Olge Burica je direktorovanje leta 2009 prevzela Marjeta Stražar, najprej kot vršilka dolžnosti, pozneje pa s polnimi pooblastili. Javno podjetje, ki je širše poleg kvalitetnega rednega dela čiščenja odpadnih voda dobro poznano po raziskovalnem in izobraževalnem delu, je pred veliko investicijo, ki naj bi se začela v naslednjem letu. > 10 ki je pravkar izgubil vse, lahko prikliče le nesebična pomoč sočloveka. Prijatelja slovenski pregovor. Da imamo v Domžalah veliko ljudi, ki so vredni naziva prijatelj, oktobra. li skupaj in po svojih najboljših močeh pomagali sokrajanom v stiski. Ena prvih zbirnih akcij je bila v Študentskem klubu Domžale, kjer so takoj odstopili prostore, kamor so občani lahko prinesli nujne potrebščine, akciji so se v naslednjih dneh pridružili še na Rdečem Križu, Karitasu in na sedežu Krajevnih skupnosti. Zbirala so se tako oblačila, obutev, šolske potrebščine in druge dobrine kot tudi finančna sredstva, odprti so bili posebni transakciji računi. Ker je škode veliko, ži- AKTUALNO Marko Kozlevčar, podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije Sodobne težave mladih so vse prej kot le še ena točka dnevnega reda družbenopolitičnega dogajanja. Tako so bili mladi v zadnjih tednih, tudi po zaslugi mladih voditeljev Mladinskega sveta Slovenije, redno gostje odločevalcev, ki so skupaj z njimi iskali rešitve in poti, kako izboljšati položaj mladih v Sloveniji. O tem, katere rešitve mladi že lahko koristijo in kako nanj lahko vpliva mladinski sektor, smo se pogovarjali z Domžalčanom Markom Kozlevčarjem, podpredsednikom Mladinskega sveta Slovenije. > 14 vljenje postaviti iz nič pa ni mačji kašelj, so v akcijo vstopili tudi naši športni klubi. Domžalski nogometaši in košarkarji so v začetku novembra odigrali tekmo na domačem terenu ter v akciji, ki so jo poimenovali celoten izkupiček od prodanih vstopnic namenili stanovalcem. Da znajo stopiti skupaj, ko je to najbolj potrebno, so dokazali že pred nekaj tedni, ko so izkupiček od prodanih vstopnic namenili za zdravstveno pomoč mlademu košarkar- SPORT Teja Vezenšek, Rod skalnih taborov Ker domžalski Rod skladnih taborov letos praznuje 60-letnico delovanja, smo se pogovarjali s starešino voda, Tejo Ve-zenšek, ki nam je približala delovanja domžalskih tabornikov skozi zgodovino in njihove aktivnosti danes. V pogovoru spoznamo taborništvo, kot način življenja, v katerem prevladujejo vrednote, kot so prijateljstvo, sodelovanje, prostovolj-stvo ter spoštovanje narave. V naslednjih dneh taborniki pripravljajo še nekaj aktivnosti ob praznovanju letošnje častitljive obletnice delovanja. ju Urbanu Gorjancu. V zadnjih tednih je marsikdo izmed nas lahko začutil, da biti Domžalčan ne pomeni le, da si prebivalec nekega mesta, pač pa da živiš v odgovorni skupnosti, ki ji je mar za someščane. Živimo med ljudmi, katerih pomoč sočloveku je visoko cenjena vrednota, in to so pripravljeni pokazati vsakokrat, ko je treba. Ponosni smo lahko, da smo del takšne nesebične skupnosti. Mateja Kegel Kozlevčar > 8 Z urednico Špelo Keber se lahko osebno pogovorite v sredo, 11. decembra 2013, med 16. in 17. uro, v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. urednistvo.slamnik@gmail.com ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 20. decembra 2013. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 5. decembra 2013, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa ter komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale "Slamnik" nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslo-vu: urednistvo.slamnik@gmail.com MOV A L EJCAfitM V DOMŽALAH — 1. E k A H ft A wtr h • «Kupijo-t*k j.de-ig.uu. job^us to-ij.H t iti ui 3f,i t? AKTUALNO slamnik@kd-domzale.si Drage bralke, dragi bralci, Dan po izidu Slamnika in dan po Zaščitno-reševalni vaji Domžale 2013 (26. oktobra) je Domžale pretresel požar na vrhu stolpnice Matije Tomca v Domžalah. Devet družin je ostalo brez doma, ostali stanovalci so utrpeli materialno škodo. Hitri in učinkoviti intervenciji se lahko zahvalimo, da škoda ni bila še večja. Gasilci so na kraj dogodka prispeli v štirih minutah, kljub temu gasiti niso pričeli takoj, saj je bila prva naloga varno evakuirati vse prebivalce iz stolpnice. O dogodku so poročali nacionalni mediji, na vprašanja o vzroku požara smo do sedaj dobili odgovor, da naj bi do požara prišlo zaradi dela na strehi, kjer so pred tem varili žlebove. A ni nesreča tisto, kar smo želeli tokrat poudariti. Po mesecu dni se najglasneje sliši beseda 'hvala' vsem Domžalčanom, društvom, organizacijam in ostalim dobrim ljudem, ki so ob tem hudem in žalostnem dogodku znali nuditi pomoč. Predvsem o tem smo želeli pisati v novembrskem Slamniku. O tem, da so prijateljstvo, sodelovanje, prostovoljstvo ter čut za sočloveka vrline, ki jih postavljajo na prvo mesto tudi domžalski taborniki, smo se ob njihovi šest-desetletnici v športnem intervjuju pogovarjali s starešino voda Tejo Vezenšek. Podobne vrednote ter ljubezen do kulture so pred dvajsetimi leti združile člane Kulturnega društva Jože Gostič Homec, katerega nam v kulturnem intervjuju predstavi njihov predsednik, Borut Jenko. Da so prave vrednote tiste, ki zagotavljajo uspeh in zadovoljstvo pri delu tudi na poslovnem področju, pa lahko preberemo v Portretu dr. Marjete Stražar, direktorice javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, ki je prepričana, da so znanje, stalno izobraževanje ter kvalitetni medsebojni odnosi ključni za uspeh in širšo prepoznavnost podjetja. December, ki je pred nami, prinaša praznični čas, namenjen druženju, družini, prijateljem. In čeprav dandanes mnogi ta čas povezujejo tudi z vrhuncem nepotrebnega potrošništva, v katerega nas vabijo praznično okrašene izložbe, nagovarjajo reklame ter umetno ustvarjene potrebe, je za mnoge zaradi finančne situacije to tudi čas razočaranj in obupa, ker sebi in najbližjim ne morejo izpolniti vseh želja. Naj letos ne bo tako. O tem, da potrošništvo ni vir sreče, piše v svoji kolumniprizna-ni raziskovalec Anton Komat. To, da topla beseda in zanimanje za sočloveka privabita nasmeh na sicer žalosten obraz, pa so spoznali tudi prebivalci stolpnice na Matije Tomca 2. Zato vam želim, da bi čarobnost prihajajočega meseca začutili predvsem v ljubečih, nesebičnih in iskrenih medsebojnih odnosih. Špela Keber, odgovorna urednica Ideja medgeneracijskega sodelovanja se širi in raste Projekt Simbioza je Slovenijo že tretjič uspešno povezal "po dolgem in počez", generacije z generacijami. Iskrice v očeh, nasmehi na obrazih in zaupanje v prihodnost so izlcupiček tedna Simbioza. Letošnja udeležba je bila rekordna -tako z vidika števila lokacij, kjer so potekale brezplačne delavnice, kot tudi po številu mladih, ki so svoje znanje s področja računalništva in mobilne tehnologije prenašali starejšim. Projekt Simbioza je od ponedeljka, 21., do petka, 25. oktobra 2013, po vsej Sloveniji tretjič ponudil možnost izobraževanja o osnovah računalništva in mobilne telefonije. V občini Domžale so mladi prostovoljci učili starejše računalniških veščin v Domu upokojencev Domžale, Gimnaziji Domžale, Knjižnici Domžale, Osnovni šoli Dob, Osnovni šoli Dragomelj, Osnovni šoli Rodica in na Univerzi za tretje življenjsko obdobje društvo Lipa Domžale. Iskrena hvala za sodelovanje pri tretji akciji Simbioza vsem lokacijam, prostovoljcem in udeležencem! Ideja Simbioze iz leta v leto raste V preteklih dveh letih je projekt Simbioza, največji vseslovenski prostovoljski projekt za dvig računalniške pismenosti starejših, skupno povezal približno 16.000 starejših, udeležencev in mladih mentorjev. Raslo je tudi število lokacij izobraževanj, ki jih je letos na voljo več kot 340. »Po dveh uspešnih letih lahko rečemo, da smo v tretje ponudili izobraževanja na visokem kakovostnem nivoju. Poleg osnov računalništva in mobilne telefonije so se starejši lahko spoznali z internetom, e-pošto in tudi s Facebo-okom, prek katerega mnogi ohranjajo stike tudi v bodoče. Na nekaterih lokacijah smo starejšim letos predstavili tudi najsodobnejše trende - tablične računalnike. Letošnje leto pa je posebno in prelomno tudi zato, ker Simbioza dobiva trajnostni značaj,« letošnje aktivnosti povzema Ana Pleško. Simbioza v občini Domžale Župan Občine Domžale, Toni Dragar, je ob tednu prostovoljstva Simbioza povedal: »Sožitje med mladimi in starejšimi vedno bolj postaja način življenja. Občina Domžale se je letos ponovno pridružila vseslovenskemu prostovoljskemu projektu Simbioza, ki ga organizira Zavod Ypsilon. Podpiram tovrstne akcije, saj ima medgeneracij-sko sodelovanje vedno večji pomen, še posebej v današnjih časih, ko se nam vse bolj dozdeva, da medosebni odnosi niso več, kar so bili včasih. Treba je pritegniti mlade. Medgeneracijsko sodelovanje zahteva veliko strpnosti in medsebojnega razumevanja, naše sobivanje je s tem lažje in prijetnejše.« Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anja Kopač Mrak, je pred akcijo povedala: »Mislim, da je eden ključnih izzivov, ki ga imamo v družbi v prihodnje, zagotoviti povezovanje med mlajšo in starejšo generacijo, izziv dolgožive družbe. Simbioza je eden izmed odgovorov na to. To, da je prišla pobuda od mladih, je treba po mojem mnenju še posebej pozdraviti. Projekt se širi tudi v tujino, kar kaže, da dobra ideja, dobra energija, ki to spremlja, lahko seže tudi prek meja naše države. Mislim, da je idej v Sloveniji dovolj, pri tem pa je treba dati mladim priložnost, da jih uresničijo. Zato sem vesela, da so med nami tudi delodajalci, ki pomagajo pri tem, da se projekt vsako leto izvede, seveda pa to ne bi bilo mogoče brez številnih prostovoljk in prostovoljcev, kar je tudi eden od pomembnih elementov, ki jih združuje projekt Simbioza. Torej, med-generacijska solidarnost, prostovoljstvo in še socialno podjetništvo - vse to so tudi teme, ki jih potrebujemo kot družba za prihodnost. Zato zahvala vsem, ki že toliko let vodijo ta projekt, in vsem, ki pomagajo, da se lahko izvaja.« Akcijo podpirajo številni posamezniki, nevladne organizacije, javne ustanove, gospodarstvo. K akciji so kot ambasadorji pristopili številni znani Slovenci in Slovenke, ki pomagajo širiti dober glas akcije Simbioza. »Zakaj sem z veseljem ambasadorka Simbioze? Ker se moramo skupaj pripravljati na skrajno drugačen čas, ki prihaja. Čas je za sočutje in sodelovanje, za modrost, ki povezuje starost z mladostjo in mladost s starostjo. Gre za pretakanje znanj in izkušenj iz ene generacije do druge in nazaj, da bo vsem dobro. Da bomo skupaj gradili svet, v katerem mladi ne bodo brezposelni in stari ne odrinjeni na rob, osamljeni. Z roko v roki nam bo to uspelo, Simbioza je ena od lepih poti v ta drugačen svet,« je svojo podporo projektu izrazila dr. Manca Košir, ambasadorka Simbioze. Občina Domžale, Urad župana Fotografija je iz arhiva Osnovne šole Rodica Dan slovenske hrane Tradicionalni slovenski zajtrk tudi v občini Domžale Vsako leto je tretji petek v novembru razglašen za dan slovenske hrane. Zdrav tradicionalni slovenski zajtrk, v katerem imajo posebno vlogo domači pridelki, še posebej pa je pozornost namenjena medu, je letos potekal tudi v občini Domžale. Župan Občine Domžale, Toni Dra-gar, in podžupanja, Andreja Pogačnik Jarc, sta se letos pridružila otrokom na tradicionalnem slovenskem zajtrku v domžalski osnovni šoli in vrtcu. Župan je obiskal otroke v vrtcu Gaj v Preserjah, podžupanja pa se je pri zajtrku pridružila učencem Osnovne šole Venclja Perka Domžale. S svojim obiskom sta oba podala jasno sporočilo, kako pomemben je zdrav zajtrk iz domačega okolja in kako velik pomen imata lokalno pridelana hrana ter lokalna samooskrba. Otrokom sta zaželela prijeten, zdrav medeni zajtrk in vse ostale obroke, v katerih naj bi uživali predvsem zdravo domačo hrano, za kar se naše šole in vrtci še posebej trudijo. Učenci so z užitkom jedli domače dobrote, domači med, maslo in jabolka ter pili mleko. Po končanem zajtrku so otroci vestno pospravili mizo, preoblekli prt, preostanek hrane pa predali kuharju. Občina Domžale, Urad župana SLAMNIK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je Občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Ber-nika Domžale, zanj direktor milan marinič / Odgovorna urednica: Špela keber / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Oblikovna zasnova: mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: IR image Lektorica: mateja Blažič / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, fax.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje / Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v Arial ali Times New Roman pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. slamnik@kd-domzale. si AKTUALNO Zaščitno -reševalna vaja "Domžale 2013" v petek, 25. oktobra 2013, so se v okviru dneva zaščite in reševanja v občini Domžale, od 9. do 13. ure, predstavile reševalne enote, ki so vključene v sistem zaščite, reševanja in pomoči v občini Domžale. Na predstavitev so prišle šole in vrtci, poleg njih pa tudi številni občani. Reševalne enote so se vsem obiskovalcem predstavile s svojo opremo in delovanjem. Za vse naše otroke v prazničnem decembru V petek, 25. oktobra 2013, popoldne pa je potekala Zaščitno-reševalna vaja ,Domža-le 2013'. Vaja je temeljila na predpostavki, da je v Hali Komunalnega centra Domžale izbruhnil požar, ki je nastal na prvenstveni tekmi prve slovenske košarkarske lige. V skladu s požarnim redom in načrtom evakuacije so pristojni v Hali komunalnega centra takoj pristopili k evakuaciji in reševanju prisotnih na dogodku. Na kraj dogodka so se napotile tudi enote javne gasilske službe Občine Domžale, nujna medicinska pomoč Zdravstvenega doma Domžale in policisti s Policijske postaje Domžale. Na kraj dogodka je bil nemudoma poklican poveljnik CZ z operativno sestavo Občinskega štaba Civilne zaščite Občine Domžale. Glede na ocenjene razmere so na pomoč poklicali vojaško zdravstveno enoto ter helikoptersko eskadriljo slovenske vojske. Reševalne enote so izvedle reševanje ponesrečenih oseb, triažo, nudili so jim medicinsko oskrbo in prevoz poškodovanih v bolnišnično oskrbo. Gasilske enote so sočasno izvajale gašenje gorečega objekta, obrambo ogroženih objektov, preiskovanje in prezračevanje v objektu. Šlo je le za Zaščitno-reševalno vajo, na kateri je sodelovalo približno 220 pripadnikov enot za zaščito in reševanje. Sodeloval je Štab CZ Občine Domžale, Gasilska zveza Domžale, Center požarne varnosti Domžale, Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Zdravstveni dom Domžale - služba NPM, enote prve pomoči (Rdeči križ Domžale, enote PGD vir, Dob, Studenec, Jamarsko društvo Simon Robič Domžale, zdravstvena enota Slovenske vojske, helikopterska enota Slovenske vojske), Varnost Ljubljana, Grasto, d. o. o., Domžale, Rod skalnih taborov Domžale, Trgovina Pavli, s. p., Radioklub Domžale in Oddelek CZ za vzdrževanje MTS in prevoze. Vaja je bila namenjena usposabljanju odgovornih v Hali komunalnega centra Domžale za izvajanje evakuacije objekta v primeru izrednega dogodka in usposabljanju enot sistema zaščite in reševanja občine Domžale. Preverili so sistem obveščanja in aktiviranja enot sistema zaščite in reševanja, usposobljenost in opremljenost enot. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek Helikopterska eskadrilja Slovenske vojske ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE V novembru je Zveza prijateljev mladine Domžale največjo pozornost namenila 12. prireditvi Družine se predstavijo ter razstavi likovnih del na temo »Kaj mi pomenita babica in dedek. December pa bo po tradiciji namenjen prireditvam in delavnicam, ki naj bi vsem našim otrokom omogočile čim več prijetnih trenutkov ter čim lepši vstop v novo leto. Ker bo tudi sicer v občini, zlasti v dneh pred novim letom, veliko prireditev za najmlajše, ki jih bodo lahko obiskali s starši ali starimi starši, se je Zveza prijateljev mladine Domžale, skupaj s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale, odločila, da prireditve za otroke pripravi v prvem delu decembra ter jih tako polepša kar ves mesec. Tudi zato, ker bodo po večini predstav ustvarjalne delavnice, na katerih bodo tako pravočasno izdelali novoletne čestitke, okraske in druge stvari, pomembne za praznični čas. Tudi v ustvarjalnih delavnicah jim ne bo dolgčas, saj se bo z njimi družil skoraj pravi čarovnik Gorazd ter jim iz balonov ustvarjal različne prijazne like, obljubljajo pa tudi drobna presenečenja za obiskovalce predstav. Pa poglejmo, kaj vse si bodo lahko ogledali naši otroci, za katere so vse predstave brezplačne: sreda, 11. december 9:30 in 11:00 Brata Grimm: RDEČA KAPICA četrtek, 12. december ob 13:00 in 14:30 KRTEK ZLATKO ali Kakec, ki je padel z neba Pravljici o Rdeči kapici otroci vedno radi prisluhnejo, če pa je to lutkovna predstava za najmlajše, pa je to zanje pravi praznik. Ne pozabite jih pripeljati na predstavo o ljubki deklici, ki so jo imeli vsi radi, še posebej njena mati in babica, ki ji je podarila rdečo kapico. V predstavi ne manjka niti volka niti lovca in konec je, kot je v pravljicah navada, srečen. Dobrodošli! Irena Rajh in Vito Rožej vam bosta z lutkami pričarala sončno jutro in krtka Zlatka, ki se bo spraševal: »Kdo se mi je pokakal na glavo?« Seveda je okrog njega veliko živali, ki jih je treba povprašati. Skozi srečevanja krtka z živalmi na domačem travniku in njihovimi velikimi in malimi kakci, otroci na zabaven način spoznajo, da vsa živa bitja počnejo »tiste stvari,« o katerih se odrasli nočejo pogovarjati. Povabljeni! petek, 13. december 16:30 JELENČEK NIKO 2 animirani družinski film o jelenčku Niku, ki živi sam z mamo Ulo ter si želi, da bi očka Skakač, eden od junakov Božičkove flote, vrnil domov - tako bi končno postali normalna družina. Ampak stvari se zapletejo, saj Nikova mama Ula spozna povsem običajnega jelena Lenija in njegovega sinka Jonija. Niko tako dobi očima in mlajšega bratca Jonija, ki mu gre precej na živce. Od tod njegova želja, da Joni izgine in kaj se zgodi, če se želja uresniči . . . Pridite in poglejte! sobota, 14. december 10:00 Ruska narodna: ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI Še ena čudovita med otroki zelo popularna lutkovna predstava o radovedni deklici, ki se izgubi v gozdu in pride v čedno hiško družine medvedov. Otrokom ugaja prav to, kako deklica radovedno kuka in vstopa v tuje prostore, odraslim pa je všeč, ker pravljica otroke na preprost način svari, da morajo spoštovati druge ljudi, njihove stvari in zasebnost. Zveza prijateljev mladine Domžale vabi otroke in starše, da se jim na predstavah in delavnicah pridružijo ter si polepšajo praznični čas! Gašenje požara Gašenje požara VA&fLO K SODELOVANJU Občina Domžale vas vabi, da s svojo stojnico postanete del ČAROBNEGA DECEMBRA ter obiskovalcem Božička (21.12. od 16. ure dalje) in Dedka Mraza (28.12. od 16. ure dalje) v Češminovem parku ponudite zimske dobrote in jim tako pričarate praznično vzdušje v ustvarjeni Zimski vasi. V kolikor bi želeli prodajati svoje izdelke na stojnici, nam do 10. decembra 2013 pišite na vido.repansek@domzale.si. Postroj reševalnih enot, ki so sodelovale v vaji iz URADA ZUPANA slamnik@kd-domzale.si Dobre ljudi spoznaš v nesreči Konec oktobra je našo občino prizadel hud požar. Številni občani, med njimi tudi mlade družine z malimi otroki, so ostali brez svojih domov, zasebnosti, dolgoletnih spominov... Edina sreča v tej nesreči je bila, da ni bil poškodovan nihče od stanovalcev. Že dlje časa se soočamo z gospodarsko krizo in krizo medsebojnih odnosov. A čeprav se nam zdi, da ni več iskrenih odnosov in da smo izgubili občutek za pomoč sočloveku, ni tako. Prav to ste dokazali vi, drage občanke in občani ter ostali, ki vam ni vseeno za ljudi v stiski. Odvila se je res pretresljiva zgodba, ki je stanovalce in krajane še močneje povezala, celotni Sloveniji pa pokazala, da so med nami še vedno ljudje, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč. Zato se iskreno zahvaljujem vsem posameznikom, javnim in zasebnim organizacijam, društvom in pravnim osebam, ki ste na kakršenkoli način, z denarjem ali ostalimi življenjskimi potrebščinami, pomagali družinam, ki jih je prizadel požar. Vse pohvale pa si za hitro in učinkovito intervencijo zaslužijo tudi vse intervencijske službe, ki so sodelovale v akciji. Vaša hrabrost, odzivnost in pogum dokazujejo, da se na vašo pomoč lahko vedno zanesemo. In če kdaj slišimo očitke, da se za gasilstvo namenja preveč sredstev, se ob vsaki nesreči izkaže, da so vsa namenjena sredstva več kot upravičena. Ko pride do nesreče, na pomoč prihitijo prostovoljci, ljudje, ki imajo doma družine, otroke, pa vseeno brez pomislekov nesebično pomagajo, ne glede na to, da lahko zato izgubijo življenje. To je prosto-voljstvo in lahko smo ponosni, da v občini Domžale tovrstna pomoč še obstaja. Da obstajajo posamezniki, ki zaradi svoje volje in želje, da pomagajo ljudem v nesreči, prosti čas namenjajo izobraževanju, usposabljanju in reševanju ob nesrečah. Lahko smo jim hvaležni za vse, kar so in bodo še storili za vse nas! Investicije 1. Gradnja vrtca in širitev podružnične šole v Krtini Gradnja obsega dva medsebojno povezana, nadstropna in delno podkletena objekta. Klet bo izvedena v kesonski izvedbi. Gradnja bo montažna. Vrtec bo namenjen petim oddelkom. Trije oddelki bodo namenjeni prvemu starostnemu obdobju, dva oddelka v nadstropju sta predvidena za drugo starostno obdobje. Nov del šole (prizidek) bo namenjen učencem prvega triletja in bo obsegal dve učilnici in spremljajoče ter dopolnilne prostore k obstoječi šoli. Dela izvaja podjetje Razvojni zavod, d. d., Trzin. Dokončanje del je predvideno v avgustu 2014. 2. Kanalizacija Krtina V Krtini je zgrajena kanalizacija (primarni kolektor) v dolžini 1517 m. Zgrajeni so tudi vsi projektirani podboji pod magistralno cesto in črpališče za tlačni vod. Dela so za- ključena, potekajo aktivnosti za pridobitev uporabnega dovoljenja. 3. Kanalizacija Dragomelj Za kanalizacijo v Dragomlju (del med občinsko in regionalno cesto) smo uspeli pridobiti vsa lastniška soglasja, ki jih potrebujemo za izvedbo projekta. Sledi pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedba projekta, predvidoma v začetku leta 2014. 4. Nova streha in fasada na Osnovni šoli Domžale Občina Domžale je pristopila k energetski sanaciji Osnovne šole Domžale. V prvi fazi smo izvedli energetsko sanacijo telovadnice in veznega hodnika (zamenjava zunanjega stavbnega pohištva in toplotna izolacija ovoja stavbe). Ravno tako je bila zamenjana azbestna salonitna kritina na telovadnici in postavljena ravna streha na veznem hodniku in nad kurilnico. Dela, ki so bila končana v oktobru 2013, je izvajalo podjetje NGD, gradbeni inženiring, d. o. o. V drugi fazi bomo nadaljevali energetsko sanacijo, za kar smo pridobili evropska sredstva, izvedli sanacijo preostalega stavbnega ovoja in strehe na Osnovni šoli Domžale. Dela bomo začeli v drugi polovici leta 2014. 5. Zadnja etapa Rojske ceste Na Rojski cesti v Domžalah so dokončana gradbena dela, in sicer od križišča z Vegovo do križišča z Ljubljansko cesto. Dela tretje etape Rojske ceste so obsegala rekonstrukcijo ceste, obnovo vodovoda ter izgradnjo nizkonapetostnega omrežja. Dela so se zaključila v začetku oktobra 2013. 6. Prenova ceste od Doba proti Gorjuši V začetku novembra smo pričeli rekonstrukcijo ceste Dob-Gorjuša, in sicer na odseku od mostu čez Račo do nadvoza čez avtocesto. V okviru gradnje je predvidena obnova vodovoda, menjava spodnjega ustroja ter asfaltiranje vozišča. Cestni del investicije izvaja podjetje Grasto, d. o. o., vodovodni del pa podjetje Vodgrad, d. o. o. Dela bodo predvidoma končana v začetku decembra 2013. 7. Nov pitnik ob rekreacijski osi Kamniške Bistrice Ob rekreacijski osi Kamniške Bistrice, neposredno ob Železniškem mostu pri papirnici Količevo, na desnem bregu Kamniške Bistrice dolvodno, je postavljen nov pitnik, ki so ga najbolj veseli prav tekači in sprehajalci. S pomočjo pitnikov imamo pitno vodo na dosegu tudi med opravki po mestu, med izleti ali športnimi aktivnostmi. Poleg pitne vode je sprehajalcem, tekačem in izletnikom ob rekreacijski osi Kamniške Bistrice na voljo tudi prostor za počitek, kjer lahko posedijo in si oddahnejo. V občini Domžale je poleg novega pitnika postavljenih 11 pitnikov na naslednjih lokacijah: Avtobusna postaja Domžale, Trim steza pod Šumberkom, Levi breg Kamniške Bistrice, Desni breg Kamniške Bistrice, Osnovna šola Roje, Osnovna šola Domžale (Bistriška), Osnovna šola Radomlje, Levi breg Kamniške Bistrice (Dermastijeva), Brv čez Kamniško Bistrico (Rojska), Osnovna šola Krtina in na Kolodvorski pri Študentskem servisu Domžale. Pitnike v občini Domžale s čisto pitno vodo oskrbuje Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o. Občina Domžale, Urad župana E Vinogradniško turistično društvo Gadova peč, dobrodošli v Domžalah! ,Dobrodošli v Domžalah'je slogan prireditev, ki se odvijajo na večnamenski ploščadi pri tržnem prostoru v Domžalah, kjer gostimo različne slovenske pokrajine in njihove kulinarične značilnosti, običaje, turistične zanimivosti in znamenitosti. Toni Dragar, župan občine Domžale V soboto dopoldne, 26. oktobra 2013, so se na večnamenski ploščadi pri tržnem prostoru Domžale s svojimi značilnostmi predstavili gostje z vinorodnega gričevnatega območja Gorjancev. Na stojnicah so obiskovalci lahko okušali dobrote Vinogradniškega turističnega društva Gadova peč. Obiskovalci so lahko poskušali in kupili mošt, kostanj, domač kruh, salame, cviček ... S cvičkom se je predstavila Kmetija Koma-tar, ki je v Gadovi peči zasadila potomko stare trte z Mariborskega Lenta, žametno črnino. Ta najstarejša trta na svetu, raste in uspeva že več kot 450 let in je ena od pomembnejših sort v cvičku. V Gadovi peči potomka poganja korenine ob starem le- senem hramu, katerega lastnica je Vesna Komatar, 10. cvičkova princesa. V njem počivata zgodovinski duh vinogradništva in vinarstva. Z obiskovalci je poklepetal tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar. Za infor-mativno-zabavni program je skrbela Tanja Vidic Goršak, za prijetno glasbeno vzdušje pa so z glasbo poskrbeli člani Vinogradniškega društva Gadova Peč. Tržni prostor z novo večnamensko ploščadjo postaja vse bolj priljubljen kraj, kjer se ljudje srečujejo in družijo, hkrati pa opravijo nakupe na bližnjih stojnicah, kjer lokalni pridelovalci ponujajo svoje pridelke. Občina Domžale, Urad župana slamnik@kd-domzale.si OBČINSKI SVET 25. seja občinskega sveta Občine 26. seja občinskega sveta Občine Domžale Domžale V četrtek, 24. oktobra 2013, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 25. seja občinskega sveta, ki jo je vodil podžupan, mag. Lovro Lončar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani občinskega sveta sprejeli zapisnik 24. seje z dne 19. septembra 2013 ter naslednji dnevni red: 1. vprašanja, pobude in predlogi, 2. obravnava in sprejem predloga cene za pomoč družini na domu; 3. obravnava in sprejem predloga spremembe cen programov Vrtca Domžale, Vrtca Urša in Osnovne šole Roje; 4. obravnava in sprejem Poročila o socialnem položaju mlade in starejše generacije v Občini Domžale; 5. obravnava in sprejem Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Center za medgeneracijsko sodelovanje Domžale - druga obravnava; 6. obravnava in sprejem Pravilnika za vrednotenje kulturnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale in Pravilnika za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitarnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale - nadaljevanje prekinjene točke; 7. obravnava in sprejem ukinitve statusa javnega dobrega. 1. Vprašanja, pobude in predlogi Na seji so vprašanja, pobude in predloge podali: mag. Tomaž Deželak /SDS/, Anton Preskar /LDS/, Marija Doroteja Grmek /SDS/, Maksimiljan Karba /LTD/, Marija Majda Zevnik /SD/, Peregrin Stegnar /Nsi/, Metod Marčun /Lista za Domžale/, Vera Vojska /LDS/, Uroš Breznik /SD/, Robert Hrovat /SDS/, Roman Lenassi /Nsi/, mag. Majda Pučnik Rudl /SDS/, in Damjana Korošec /LTD/. Vse pobude, predloge in vprašanja lahko najdete na občinski spletni strani www.domzale.si pod rubriko Občinski svet, svetniška vprašanja. 2. Obravnava in sprejem predloga cene za pomoč družini na domu Občinski svet Občine Domžale je sprejel Sklep o predlogu cene za pomoč družini na domu. 1. Občinski svet Občine Domžale je sprejel ekonomsko ceno storitve pomoč družini na domu, ki znaša: - ob delavnikih (tudi v soboto): 16,28 EUR na efektivno uro, - v nedeljo ali v nočnem času: 22,42 EUR na efektivno uro, - na dan državnega praznika in dela prostega dne: 23,74 EUR na efektivno uro. 2. Cena storitve pomoči na domu za uporabnika znaša 7,73 EUR na efektivno uro, ne glede na čas oziroma dan izvajanja storitve, razliko do ekonomske cene storitve na efektivno uro subvencionira Občina Domžale. 3. Cene storitve pomoči na domu veljajo od 1. 11. 2013 dalje. 3. Obravnava in sprejem predloga spremembe cen programov Vrtca Domžale, Vrtca Urša in Osnovne šole Roje Občinski svet Občine Domžale je sprejel Sklep o predlogu spremembe cen programov Vrtca Domžale, Vrtca Urša in Osnovne šole Roje. 1. Cene programov vrtcev, ki opravljajo javno službo, znašajo mesečno na otroka: - za otroke I. starostnega obdobja je cena programa 420 EUR, - za otroke II. starostnega obdobja, kombinirani oddelek in oddelek otrok, starih od 3 do 4 leta, je cena programa 320 EUR, - za razvojni oddelek je cena programa 951,67 EUR, - stroški živil v ceni za otroke I. starostnega obdobja znašajo 31,71 EUR, - stroški živil v ceni za otroke II. starostnega obdobja znašajo 32,34 EUR, - mesečni strošek staršev za izvajanje cicibanovih uric znaša 5 EUR. 2. Vrtcu Domžale se, upoštevaje dodatne stroške poslovanja, zaradi delovanja na številnih lokacijah znotraj občine zagotavljajo proračunska sredstva izven cene programa največ do višine 3.300,00 EUR mesečno za leto 2013 in v času do naslednje spremembe cene programa. 3. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale in se uporablja od 1. 11. 2013 dalje. 4. Obravnava in sprejem Poročila o socialnem položaju mlade in starejše generacije v Občini Domžale Občinski svet Občine Domžale se je v nadaljevanju seznanil s Poročilom o socialnem položaju mlade in starejše generacije v občini Domžale. 5. Obravnava in sprejem Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Center za medgeneracijsko sodelovanje Domžale - druga obravnava Občinski svet Občine Domžale je prekinil točko, ki govori o Odloku o ustanovitvi Javnega zavoda Center za medgeneracijsko sodelovanje Domžale. 6. Obravnava in sprejem Pravilnika za vrednotenje kulturnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale in Pravilnika za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitarnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale -nadaljevanje prekinjene točke Občinski svet je sprejel naslednji amandma k Pravilniku za vrednotenje kulturnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale: Amandma Besedilo drugega odstavka 7. člena Pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »(2) Za posamezno vrsto kulturnih projektov oziroma programov se določi najnižji znesek sofinanciranja v višini 200,00 EUR, ki ga mora za dodelitev proračunskih sredstev, v skladu s pogoji in merili, doseči posamezen prijavljen projekt oziroma program.« Občinski svet Občine Domžale je sprejel Pravilnik za vrednotenje kulturnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale. Prav tako je občinski svet Občine Domžale sprejel amandma k pravilniku za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitarnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale. Amandma Besedilo drugega odstavka 7. člena Pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »(2) Za posamezno vrsto družbenih ali socialnih projektov oziroma programov se določi najnižji znesek sofinanciranja v višini 200,00 EUR, ki ga mora za dodelitev proračunskih sredstev, v skladu s pogoji in merili, doseči posamezen prijavljen družbeni ali socialni projekt oziroma program.« Občinski svet je sprejel Pravilnik za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitarnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale. 7. Obravnava in sprejem ukinitve statusa javnega dobrega Občinski svet je sprejel ukinitev statusa javnega dobra pri zemljiščih: parc. št. katastrska občina ID znak 2784/1 Domžale 1959-2784/1-0 2784/2 Domžale 1959-2784/2-0 2799/4 Domžale 1959-2799/4-0 505/1 Študa 1963-505/1-0 1054/2 Rova 1935-1054/2-0 1054/3 Rova 1935-1054/3-0 1054/4 Rova 1935-1054/4-0 1136/6 Brezovica 1958-1136/6-0 5461/5 Domžale 1959-5461/5-0 1044/2 Rova 1935-1044/2-0 488/2 Študa 1963-488/2-0 1202/8 Radomlje 1936-1202/8-0 1202/11 Radomlje 1936-1202/11 1202/12 Radomlje 1936-1202/12 1202/13 Radomlje 1936-1202/13 452/2 Dragomelj 1758-452/2-0 Celotno gradivo za sejo občinskega sveta Občine Domžale najdete na občinski spletni strani www.domzale.si, pod rubriko Občinski svet. Občina Domžale, Urad župana V četrtek, 21. novembra 2013, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 26. seja občinskega sveta, ki jo je vodil podžupan, mag. Lovro Lončar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani občinskega sveta sprejeli zapisnik 25. seje z dne 24. oktobra 2013 ter naslednji dnevni red: 1. vprašanja, pobude in predlogi; 2. obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2013 - skrajšani postopek; 3. obravnava in sprejem določitve vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2014; 4. obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda - skrajšani postopek; 5. obravnava in sprejem Občinskega programa varnosti; 6. obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec - skrajšani postopek; 7. obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojnovarstvenega zavoda 'Vrtec Domžale' - skrajšani postopek. 1. Vprašanja, pobude in predlogi Na seji so vprašanja, pobude in predloge podali: Peter Verbič /Lista za Domžale/, Anton Preskar /LDS/, Damjana Korošec / LTD/, mag. Tomaž Deželak /SDS/, Metod Marčun /Lista za Domžale/, Janez Svoljšak /DeSUS/, Marija Majda Zevnik /SD/, Uroš Breznik /SD/, Marija Pukl /DeSUS/, Rok Ravnikar /SLS/, Vera Vojska /LDS/. Vse pobude, predloge in vprašanja lahko najdete na občinski spletni strani www.domzale.si pod rubriko Občinski svet, svetniška vprašanja. V ponedeljek, 4. novembra 2013, so se občinske svetnice in svetniki sestali na izredni seji občinskega sveta Občine Domžale. Na seji so se seznanili z informacijo o aktivnostih in stanju ob požaru v stolpnici Matije Tomca 2 v Domžalah, s poročilom o intervenciji Gasilske zveze Domžale ter s poročilom o intervenciji štaba Civilne zaščite Občine Domžale. Sprejeli so tudi sklepe, s katerimi bodo prizadetim stanovalcem dodelili pomoč v obliki začasnih stanovanj ter finančno pomoč. Stanovalce stolpnice Matije Tomca 2 v Domžalah je v soboto, 26. oktobra 2013, prizadel večji požar. V celoti je bila uničena streha ter del zidov ostrešja. Na podstrešju v 12. nadstropju so v celoti zgorele štiri stanovanjske enote, v 11. nadstropju pa je zaradi ognja in požarne vode poškodovanih pet stanovanj, ki so neprimerna za bivanje, jih je pa mogoče obnoviti. Župan Občine Domžale Toni Dragar je dejal, da je Občina Domžale takoj aktivno pristopila k reševanju stiske prizadetih stanovalcev. Pri reševanju so sodelovale strukture Civilne zaščite, Gasilske zveze Domžale, gasilska društva, strukture občinske uprave, policije, pomoč so nudili zdravstveni delavci, ministrstvo za obrambo. Odzvali so se številni občani, gospodarski subjekti iz Domžal in iz Slovenije, ki so ponudili na razpolago svoja prazna stanovanja, pomoč v materialu, opremi, oblačilih, gradbenih delih in storitvah. Odzvale so se tudi humanitarne organizacije, ki so zbirala finančna sredstva, potekala pa je tudi akcija zbiranja ostalih življenjskih potrebščin. Župan je v nadaljevanju še povedal, da je k reševanju prizadetih stanovalcev aktivno pristopila tudi Občina Domžale, tudi pri iskanju stanovanj za prizadete. Glede na pridobljene informacije je uničenih in poškodovanih 11 stanovanj. Ker je nekaj občanov ponudilo svoja stanovanja v uporabo tem družinam, se organizira namestitev bivanja v spodobnih stanovanjih, za preostanek pa bi začasno uporabili stanovanja, ki so na razpolago z naslova neprofitnih 2. Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2013 -skrajšani postopek Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2013. Občinski svet Občine Domžale je potrdil spremembo Načrta razvojnih programov za obdobje za 2013 do 2016, na področju proračunske porabe 16 - Prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalna dejavnost, 18 -Kultura, šport in nevladne organizacije ter 19 - Izobraževanje. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2013 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestni-ku Občine Domžale. V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavi besedilo Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2013 ter tabelarični del splošnega in posebnega dela proračuna in obrazložitve posebnega dela proračuna. 3. Obravnava in sprejem določitve vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2014 Občinski svet Občine Domžale je sprejel Sklepe o določitvi vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2014. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za leto 2014 znaša 0,00158 EUR. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2014 znaša 0,10298 EUR. Sklep začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale, uporablja pa se od 1. 1. 2014. 4. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o čiščenju komunalnih odpadnih stanovanj. Župan je Občinskemu svetu predlagal, da se tako stanovanje dodeli za obdobje 6 mesecev, v vmesnem času pa bi se poskušalo sanirati poškodovana stanovanja oziroma ljudem omogočiti, da drugače rešijo svojo stanovanjsko težavo. Prav tako je župan predlagal, da se dodeli neposredna denarna socialna pomoč v višini 700 EUR po osebi z namenom zagotovitve minimalnih sredstev za preživetje. Župan je svetnice in svetnike seznanil, da je Občina Domžale zagotovila tudi odstranitev vseh ožganin in drugega odpadnega materiala z vrha stavbe. Občina Domžale bo zagotovila tudi finančna sredstva za izvedbo nujnih ukrepov pri gašenju in reševanju stolpnice. Ob koncu se je župan zahvalil vsem strukturam, ki so sodelovale pri reševanju, stanovalcem, občanom, podjetnikom in humanitarnim organizacijam. Poveljnik Gasilske zveze Domžale, Matjaž Merkužič, in namestnik poveljnika Civilne zaščite Občine Domžale, Peter Gubanc, sta podrobno predstavila potek dogodkov, intervencijo, sanacijo požarišča, pomoč prizadetim stanovalcem in zaključne ugotovitve. Kot je dejal poveljnik, Matjaž Merkužič, je bila intervencija zelo uspešna. Dogodek je nastal na najvišji (12. nadstropni) zgradbi v Domžalah, v kateri živi 174 stanovalcev. Nobeden od stanovalcev ni bil poškodovan, gmotna škoda pa je nastala na premoženju v neposredno ogroženih prostorih. Uspešnost celotne intervencije je mogoče pripisati usklajenemu delovanju vseh enot, vključenih v sistem zaščite in reševanja v občini Domžale, na vsak način pa tudi zaupanju v strokovnost reševalnih enot ter pripravljenosti sodelovanja z reševalnimi enotami. Občinski svet je sprejel naslednje sklepe: • Občinski svet Občine Domžale je sprejel Informacijo o požaru, poteku ter izvajanju zaščite in reševanja na območju stolpnice Matije Tomca 2 v Domžalah. • Občina Domžale izreka pohvalo vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri gašenju požara, odpravljanju posledic požara in padavinskih voda - skrajšani postopek Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o dopolnitvah in spremembah Odloka o čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda. 5. Obravnava in sprejem Občinskega programa varnosti Občinski svet Občine Domžale je sprejel Občinski program varnosti. 6. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec - skrajšani postopek Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec. Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojnovarstvenega zavoda 'Vrtec Domžale' - skrajšani postopek Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnovarstvenega zavoda 'Vrtec Domžale'. Celotno gradivo za sejo občinskega sveta Občine Domžale najdete na občinski spletni strani www.domzale.si, pod rubriko Občinski svet. Občina Domžale, Urad župana 26 seja - Vodja oddelka za finance in gospodarsvo, mag. Marjeta Podpeskar Omahen in neposrednemu nudenju pomoči v času požara. • Občina Domžale se zahvaljuje vsem občanom in gospodarskim subjektom, ki so nudili pomoč v obliki stanovanjskih prostorov, nastanitve, prehrane, oblačil, gradbenih del in storitev prizadetim v požaru. Tistim, katerih stanovanje je bilo v požaru popolnoma uničeno oziroma stanovanje ni uporabno za bivanje in nimajo zagotovljenih normalnih pogojev bivanja, lahko Občina Domžale dodeli občinsko stanovanje za obdobje največ 6 mesecev ali prevzame stroške plačila najemnine oziroma druge stroške, če bo Občina Domžale družino namestila v zasebno stanovanje in bo zaračunana najemnina. Sklep o dodelitvi izda župan. Sredstva se zagotovijo iz rezervnega sklada 910000. Občanom, ki sta jim bila popolnoma uničena stanovanje in oprema ter nimajo osnovnih sredstev za preživetje, se dodeli neposredna denarna socialna pomoč v višini 700 EUR po osebi, skladno z zakonom, ki ureja socialno varstvo, in zakonom, ki ureja lokalno samoupravo. Sredstva se zagotovijo iz proračunske postavke 232200 ,Pomoč ob nesrečah'. Če na proračunski postavki 232200 ni dovolj sredstev, se sredstva prerazporedijo iz proračunske postavke 233100 ,Splošna proračunska rezervacija'. Občina Domžale zagotovi finančna sredstva za izvedbo nujnih ukrepov pri gašenju in reševanju stavbe Matija Tomca 2, v višini do 15.000 EUR. Sredstva se zagotovijo iz rezervnega sklada 910000. V nadaljevanju seje se je predstavnica stanovalcev stolpnice na Matije Tomca 2, Alenka Sršen, zahvalila za pomoč ob požaru reševalnim enotam, humanitarnim organizacijam, županu, ki je bil vse dni z njimi, tako kot tudi vsem dobrim dobrim ljudem, ki so jim in jim še nudijo pomoč. Občinske svetnice in svetniki so se pridružili pohvalam in izrekli zahvale vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri gašenju požara in odpravi posledic kot tudi nudenju pomoči v času požara. Prav tako so se svetnice in svetniki odrekli sejnini. Ta sredstva se bodo nakazala Rdečemu križu Domžale. Celotno gradivo za sejo občinskega sveta Občine Domžale najdete na občinski spletni strani www.domzale.si, pod rubriko Občinski svet. Občina Domžale, Urad župana Izredna seja občinskega sveta Občine Domžale VELIKI INTERVJU slamnik@kd-domzale.si DOBRI SMO, KER SE ZNAMO PRAVILNO ODZVATI PETER GUBANC, NAMESTNIK POVELJNIKA CIVILNE ZAŠČITE OBČINE DOMŽALE Tako Slovenija kot tudi naša občina sta precej močno izpostavljeni naravnim nesrečam, priče pa smo tudi drugim oblikam ogroženosti, ki se povečujejo z urbanizacijo in industrializacijo. Cveta Zalokar Foto: Iztok Dime Kadar življenje teče mirno in brez večjih nesreč, o varnosti ne razmišljamo prav veliko. Ko pa pride do dogodka, kakršen je bil nedavni požar v stolpnici na ulici Matije Tomca, pa se začnemo spraševati, kako varni smo, kdo in na kakšen način skrbi in bedi nad tem področjem ter kakšna je usposobljenost in izurjenost reševalcev. Peter Gubanc že 25 let profesionalno deluje na področju zaščite in reševanja v Občini Domžale, zato je prav gotovo primeren in kompetenten za odgovore in pojasnila. Kakšna je organiziranost na področju zaščitno-reševalnega sistema? Občina Domžale ima za to področje organiziran Občinski štab civilne zaščite, ki ga vodita neprofesionalni poveljnik in profesionalni namestnik. Več kot 20 let je bil poveljnik CZ v Domžalah Franc Anžin, od leta 2008 pa je poveljnik Marko Žagar, ki izhaja iz prostovoljcev v taborniških vrstah, sicer pa je direktor Varnosti. Kot dolgoletni član Štaba je izjemno dobro usposobljen, predan in odgovoren. Sam sem njegov namestnik in kot edini profesionalec, zaposlen na Občini, tudi koordinator celotne dejavnosti. V sistem so poleg Občinske gasilske zveze kot najmnožičnejše organizacije vključena še druga prostovoljna društva, podjetja in zavodi, ki lahko ukrepajo in delujejo v primeru nesreč. V celoti približno 500 ljudi. Posebne pogodbe o sodelovanju imamo z Alpinističnim odsekom pri Planinskem društvu, jamarji v Društvu za raziskovanje jam Simon Robič, taborniki Rodu skalnih taborov, vodniki reševalnih psov v Kinološkem društvu, Radio klubom Domžale, Rdečim križem Domžale, kolesarji društva Energija in profesionalnimi gasilci Centra za požarno varnost. Delujejo tudi posebne Enote za prvo medicinsko pomoč v okviru prostovoljnih gasilskih društev Vir, Dob in Studenec ter enota za tehnično reševanje v okviru PGD Domžale -mesto, sodelujemo pa tudi z Zdravstvenim domom Domžale. Nekaj pogodb je sklenjenih tudi s podjetji, na primer s Komunalnim podjetjem Prodnik, z Grastom za gradbeno področje, pri preskrbi sodelujemo z Merca-torjem in glede prehrane z gostilno Keber ter trgovino Pavli. Uspešno delovanje je odvisno zlasti od nenehnega usposabljanja in urjenja reševalcev. V čem je pomen tega? Pomen vaj je preizkusiti tisto, kar teoretično beremo in se učimo, ter rokovanje z opremo, pri čemer preverimo, kako jo znamo uporabljati. Občanom želimo tudi pokazati, kaj znamo in zmoremo, kako smo pripravljeni, ter jim sporočiti, da lahko računajo na nas. Občina v celoti financira naše delovanje, skrbi za nabavo opreme in prav je, da občani vedo, za kakšne namene se porabi njihov denar. Kakšna je opremljenost CZ v Domžalah? Moja ocena je, da je osebna oprema za delo reševalcev kvalitetna in sodobna. Pred desetletji se je kupovalo precej nerazumno, tako da smo za najmanj verjetne nesreče namenili največ sredstev, za verjetnejše pa manj. Zdaj pa se največ kupuje oprema za požarno varnost, ker je teh nesreč največ. Morda bi nam ob večjih nesrečah primanjkovali večji stroji, dvigala, bagerji. Teh nakupov za zdaj ne načrtujemo, vemo pa, kje so na razpolago. Naš zadnji nakup je bil čoln, namenjen reševanju, ki ga potrebujemo ob poplavah, na primer za dostop do objektov ter pri iskanju ljudi v vodah. Kakšna je ocena ogroženosti občine Domžale? Ocena kaže, da smo najbolj ogroženi pred potresom, nevarnimi snovmi, požari, poplavami ter neurji. Seveda pa v sodobnem svetu ne smemo izključiti tudi večjih nesreč v prometu in tudi terorističnih dejanj. Potres je ena od najbolj grozečih morebitnih nevarnosti. Kako smo pripravljeni nanj? Sami bi lahko obvladovali le manjši ali srednje močan potres, potresa večjih razsežnosti pa ne. Takrat mora priskočiti na pomoč tudi širša, tudi mednarodna sku- pnost. Bi pa v tem primeru morali delovati organizirano in usklajeno pri sporočanju o potrebah. Domžale so precej mlado mesto in večina stavb je zgrajenih po letu 1968, zato so te precej varne in stabilne. Po naši oceni bi glavne težave nastale pri poškodbah infrastrukturnih objektov, oskrbi z elektriko, vodo, na sistemu kanalizacije. V lanskem letu ste izvedli veliko občinsko zaščitno reševalno vajo, v katero je bila vključena tudi vojska. Ja, to je bilo prvič, da je neka občina pri vaji na področju zaščite in reševanja sodelovala z vojsko. Namen je bil preveriti pripravljenost in sodelovanje z vojsko v primeru potresa. Najbolj zanimivo je bilo helikoptersko reševanje s strehe SPB-ja, ki je tudi sicer eden najbolj ogroženih in težko obvladljivih objektov v občini. Tega se zavedamo, zato smo imeli tam že več vaj. Še posebej bi bilo kritično ob požaru, v bloku živi več kot 1500 ljudi, vsi pa vemo, da so izjemno slabo urejene dostopne in evakuacijske poti. Veliko se je sicer v zadnjih letih uredilo, a marsičesa ni mogoče sanirati. Letošnji mesec požarne varnosti ste 25. oktobra obeležili z veliko vajo v Hali komunalnega centra. Kaj je bil njen namen? Že lani smo se odločili, da je treba preizkusiti pripravljenost za evakuacijo na večjem objektu, kjer je ob prireditvah prisotna množičnost. Vajo smo pripravljali dva meseca, sodelovalo je 250 gledalcev. Skupaj z upraviteljem smo preizkusili evakuacijo v primeru požara. Priprave so bile uspešne, na novo so bile označene in preizkušene evaku-acijske poti. Vključen je bil tudi vojaški helikopter, ki je pomemben pri transportu poškodovanih ob morebitnih zastojih ali zaporah na cesti. Ob tem smo razmeroma hitro uspeli tudi sprazniti parkirišče ob Hali, da je lahko pristal. Kako poteka obveščanje in aktiviranje reševalcev? Poteka prek telefonov, pri gasilcih pa tudi s pozivniki. V Domžalah smo na osnovi študija primerov pri nekaterih nesrečah, na primer ob poplavah v Železnikih, ugotovili, da lahko pride do prekinitve vseh zvez. Zato smo vključili v sistem obveščanja tudi kolesarje iz društva Energije. Ob nesreči se na prvi stopnji aktivira javna gasilska služba, če pa so potrebe večje, pa se skliče Štab CZ. Na osnovi analize se aktivirajo še druge službe. Kot namestnik akcijo operativno iz štaba vodim in usklajujem, zbiram slamnik@kd-domzale.si VELIKI INTERVJU Tako zahtevnega primera še nismo imeli. Prvi gasilci so bili na prizorišču že v štirih minutah po obvestilu. Izjemno dobro lahko ocenimo evakuacijo stanovalcev, ki so jo izvedli gasilci in policisti. Vse stanovalce smo evakuirali hitro, brez panike in predvsem brez poškodb, do katerih lahko pride v takšnih kritičnih primerih. To je kritični del akcije, najprej je treba poskrbeti za ljudi in gašenje se lahko začne, šele ko so umaknjeni vsi stanovalci. To je tudi odgovor vsem, ki so kritizirali, češ da se je začelo gasiti pozno. vse informacije. To se je pokazalo za nujno in učinkovito, tako da sam nikoli nisem neposredno prisoten na terenu, kjer poteka reševanje. Nekdo mora imeti celotno sliko in vleči vse logistične niti iz enega centra. Vse svoje delovno aktivno obdobje se ukvarjate s tem področjem. Star sem 50 let, s tem pa se ukvarjam že 25 let. Ja, zanimiva simbolika je v tem, da je 1. marca, ko je svetovni dan civilne zaščite, tudi moj rojstni dan. To je odgovorno in zanimivo delo, rad ga opravljam in izkušnje prenašam naprej. Doslej je pri nas v Domžalah vse potekalo brez težav, ampak nikoli ne veš, kaj še bo, kakšna presenečenja nas še čakajo. Že prvi dan, ko sem začel delo na občini, sem bil imenovan za namestnika poveljnika CZ . Takrat je bilo v sistem splošne ljudske obrambe vključenih 5000 ljudi. V Domžalah pa smo že v tistih časih po zaslugi pokojnega Francija Arnuša in dolgoletnega poveljnika Franca Anžina začeli posodabljanje sistema, zlasti z njegovo racionalizacijo, tako da smo zmanjševali število obveznikov na poziv in delovanje usmerili v delo z društvi. S sklepanjem pogodb smo začrtali sodelovanje s tistimi, ki so najbolj usposobljeni na posameznih področjih. Civilna zaščita je imela tako v preteklosti organizirane posebne enote, na primer tehnično enoto, pa veziste, prvo pomoč, veterinarje. Nikoli nismo želeli, kljub zahtevam inšpektorjev, v to posebej vključevati tudi gasilcev, saj ti dovolj dobro delujejo v prostovoljnih društvih. Na tem področju smo bili vedno zelo inovativni. Če primerjam današnjo pripravljenost s takratno, lahko z gotovostjo povem, da je, čeprav danes deluje na tem področju desetkrat manj ljudi, učinkovitost vsaj desetkrat boljša. Celoten sistem zaščite in reševanja torej temelji na prostovoljcih. Je to primerna rešitev? Od vsega začetka in v danih razmerah se je pokazalo za najboljšo rešitev. Pri tem so delali in bili vključeni pravi ljudje, ki so se zavedali svojih dolžnosti. Med reševalci je prisotna velika solidarnost, čut do sočloveka. Med seboj se poznamo, to so prijateljski odnosi. Nosilci vsega so bili že od nekdaj prav gasilci, seveda pa je izjemna vloga tudi vseh drugih. Za to žrtvujejo svoj prosti čas, občina jim poleg opreme in usposabljanja zagotavlja refundacijo osebnega dohodka v času reševanja ali vaj, poskrbeli pa smo tudi za njihovo zavarovanje. Kar je prav in logično, saj obstaja velika nevarnost poškodb. Kako je to urejeno v drugih državah in v katero smer bo šel razvoj v prihodnosti? Večina držav to ureja s profesionalnimi enotami, najbrž bo šel v to smer tudi razvoj pri nas. Nikjer ni toliko prostovoljstva kot v Sloveniji. S tem je dosežena širina, saj so med reševalci tudi kinologi, alpinisti ... Upam, da bomo vsaj v Domžalah čim dlje ohranjali prostovoljstvo. Najboljša je kombinacija, ki jo imamo trenutno, saj ob tem sodelujejo tudi profesionalni gasilci, gradbeniki . Za zdaj nam ljudi ne manjka, saj so odnosi med nami dobri, prijateljski. Kako vas sprejemajo ljudje? Mi pridemo, ko se zgodi nesreča. Večinoma dobro sodelujejo, spoštujejo navodila in so hvaležni. Vendar ni vedno tako, včasih se ljudje tudi jezijo na nas in nas obtožujejo za vse hudo, kar se jim zgodi. To pa človeka močno prizadene, ni nam vseeno. To poslanstvo pomagati ljudem imaš v sebi, veliko je odvisno tudi od vzgoje. Jaz sem svoj odnos gradil, ko sem ob očetu, veterinarju, hodil po terenu, kjer je pomagal živalim. In kako je poskrbljeno za prihodnost, se vključujejo v CZ tudi mladi? V zadnjih letih veliko delamo na propagandi, popularizaciji tega delovanja. Tu so pomembne tudi akcije, pri katerih mladi vidijo, da je to zanimivo in dinamično. In rezultati so vidni, vključenih imamo veliko mlajših reševalcev, na vseh področjih. Katere so bile doslej največje nesreče v občini Domžale? Sam sem ognjeni krst doživel ob velikih poplavah leta 1990, ko smo delovali še v nekdanji večji občini. Ob tem smo se veliko naučili. Na osnovi izkušenj smo na primer večino opreme iz skladišč razdelili med reševalce, da so jo imeli v društvih in pri sebi, kar se je izkazalo za smiselno in učinkovito. V letu 1991 smo aktivno delovali v osamosvojitveni vojni, saj so bili ogroženi tudi civilisti, po vojni pa smo se pripravljali za sprejem beguncev. V preteklih letih smo ukrepali tudi ob suši, visokem snegu, neurjih in poplavah manjšega obsega. Poplave so bile tudi leta 1998, najhujše pa je bilo leta 2010, ko je grozilo prenapolnjeno Gra-diško jezero. Takrat smo zaradi varnosti in potrebe po izlivnih površinah z usklajevanji pri ministru za promet dosegli začasno zaporo avtoceste in tako rešili pred grozečimi hujšimi poplavami Dob z okolico. Prav zaradi tega, da preverimo delovanje sistema upravljanja Gradiškega jezera in celotnega sistema protipoplavne varnosti, načrtujemo naslednje leto večjo vajo s tega področja. V zadnjem obdobju dobro sodelujemo s Hidrotehnikom, ki ima koncesijo za upravljanje. Upamo, da do preliva ne bo nikoli prišlo, a previdnost ni odveč. V tem primeru bi po predvidevanjih največja rušilna moč prizadela okolico jezera v Lukovici, pri nas pa bi prišlo do nekajurnih visokih poplav. Kaj pa zadnje reševanje ob požaru na stolpnici? Tako zahtevnega primera še nismo imeli. Prvi gasilci so bili na prizorišču že v štirih minutah po obvestilu. Izjemno dobro lahko ocenimo evakuacijo stanovalcev, ki so jo izvedli gasilci in policisti. Vse stanovalce smo evakuirali hitro, brez panike in predvsem brez poškodb, do katerih lahko pride v takšnih kritičnih primerih. To je kritični del akcije, najprej je treba poskrbeti za ljudi in gašenje se lahko začne, šele ko so umaknjeni vsi stanovalci. To je tudi odgovor vsem, ki so kritizirali, češ da se je začelo gasiti pozno. Gašenje poteka z vodo, kar je uveljavljena sodobna oblika gašenja. Pokazalo se je tudi, kako dobra in nujna rešitev je bil nakup lestve. Z njo lahko gasimo in rešujemo tudi z najvišjih objektov v občini. Prevelika lestev predstavlja problem, zaradi njene velikosti težko pridejo v bližino objektov, prihaja do ugrezanja terena. Ob tej akciji so bili aktivirani tudi enota prve pomoči,radioamaterji, tudi taborniki, saj smo vedeli, da bo trajalo več dni in je bilo potrebno poskrbeti za odeje, šotore in začasna ležišča. Izjemna je bila vloga jamarjev, ki so se jim pozneje pridružili še alpinisti, pri razgradnji in demontaži poškodovanih ostankov strehe, ki so jo po žičnici v celoti odstranili z objekta. Sodelovali so tudi gradbeniki podjetja Grasto, ki so odpadni material z objekta naloži v kontejnerje in ga takoj odvažali. Neverjetno, kaj vse smo zmogli sami in kako dobro je to potekalo. Zato smo tudi v nekaj dneh lahko popravili vse instalacije in so se ljudje lahko vselili. Se je ob tem pokazala tudi kakšna pomanjkljivost? Morda bi omenil, da sami za zdaj še nima- mo službe za psihološko pomoč, tokrat so nam pri tem pomagali s Policije. Žal pa smo bili ob tej nesreči precej nezadovoljni glede sodelovanja in vključevanja Centra za socialno delo, saj bi potrebovali podatke o družinah, ki jim je bilo treba zagotavljali začasna stanovanja. Morda to res ni v okviru njihovih pristojnosti, a želeli bi si več em-patije. Tako smo to morali iskati in urejati sami. Vsekakor je ta nesreča pokazala, da bo v prihodnje treba organizirati tudi sodelavce za psihosocialno oskrbo. Kako je potekala komunikacija s prizadetimi stanovalci? Zelo pomembno je bilo, da smo bili v nenehnem stiku z njimi. Pripravili smo dva sestanka na dan. Naključje je bilo, da je med stanovalci, ki prebivajo v bloku, tudi Renata Kosec, sicer zadolžena za stike z javnostjo v našem Štabu CZ. Izjemno je opravila nalogo obveščanja in komuniciranja s stanovalci, na operativnih sestankih pa sem sodeloval tudi sam. Vse je potekalo usklajeno, umirjeno, dobro smo sodelovali, iskali rešitve in se zavedali realnih možnosti. Zavedati se moramo, da smo posegli v lastnino stanovalcev, saj smo jih za tri dni odstranili z domov. Zato jih je bilo potrebno natančno obveščati o poteku del, načrtih in stanju na objektu. Seveda so komaj čakali, da se vrnejo v stanovanja, in ob novici, da je vse pripravljeno, so zaploskali od sreče. Katere bodo vaše prihodnje naloge? Omenil sem že akcijo v zvezi z Gradiškim jezerom in mogočim prelitjem v primeru izjemnih padavin. Drugo področje naše pozornosti pa bo še naprej posvečeno evakuaciji iz objektov, v katerih je zbranih veliko ljudi - teh nesreč je v svetu vse več -, na prizoriščih množičnih prireditev, pa tudi tam, kjer biva več ljudi, na primer iz domov starostnikov, kjer je problem, da je večina ljudi gibalno močno oviranih. V teh primerih so za to seveda v prvi vrsti odgovorni lastniki in upravniki, ti morajo dobro preučiti reševalne poti, organizacijo reševanja. Z vajami pa bomo preverili, kako smo vsi skupaj pripravljeni za reševanje v takšnih primerih. □ DECEMBER MESTNI KINO DOMŽALE 18:00 I HALIMINA POT 20:00 I ČEFURJI RAUS! za zamudnike 18:00 I RAZREDNI SOVRAŽNIK za zamudnike 20:00 I HALIMINA POT 18:00 I GREMO Ml PO SVOJE 2 20:00 I SVETOVALEC 18:00 I GREMO Ml PO SVOJE 2 20:00 I VELIKI MOJSTER 17:00 I LEDENO KRALJESTVO sinhro., 5+ 19:00 I SVETOVALEC 20:00 I OBLJUBLJENA DEŽELA abonma filmski PONEDELJEK in IZVEN 10:00 I PISMA SVETEMU NIKOLAJU abonma filmski PONEDELJEK in IZVEN 20:00 j PISMA SVETEMU NIKOLAJU 18:00 I LLEWYN DAVIS 20:00 I 10 LET ANIMATEKE jubilejna edicija 18:00 I PHILOMENA 20:00 I LLEWYN DAVIS 16:30 IJELENČEK NIKO 2 sinhro., 4+ ZPM Domžale | prost vstop 18:00 I PHILOMENA 20:00 I OBLJUBLJENA DEŽELA abonma filmski PETEK in IZVEN 17:00 I LEDENO KRALJESTVO sinhro., 5+ 20:00 I HOBIT: Smaugova pušča 17:00 I LEDENO KRALJESTVO sinhro., 5+ predfilm: MAČEK MURI ££ 19:00 I GREMO Ml PO SVOJE 2 18:00 I ČEFURJI RAUS! za zamudnike 20:00 I VELIKI MOJSTER 18:00 I PHILOMENA 20:00 I LLEWYN DAVIS 17:00 I LEDENO KRALJESTVO sinhro., 5+ predfilm: MAČEK MURI 20:00 I HOBIT: Smaugova pušča 20:00 I PHILOMENA 10:00 I ČAROBNO SREBRO podnapisi, 7+ 18:00 I GREMO Ml PO SVOJE 2 20:00 I HOBIT: Smaugova pušča 10:00 I JUSTIN IN POGUMNI VITEZI sinhro., 5+ predfilm: MAČEK MURI 0 18:00 I HOBIT: Smaugova pušča 21:00 I PHILOMENA 10:00 I JELENČEK NIKO 2 sinhro., 5+ 17:00 I ČAROBNO SREBRO podnapisi, 7+ 20:00 I VSE JE IZGUBUENO 17:00 I JUSTIN IN POGUMNI VITEZI sinhro., 5+ predfilm: MAČEK MURI 0 19:00 I HOBIT: Smaugova pušča 10:00 I LEDENO KRALJESTVO sinhro., 5+ predfilm: MAČEK MURI 0 18:00 I GREMO Ml PO SVOJE 2 20:00 I VSE JE IZGUBUENO 10:00 I JUSTIN IN POGUMNI VITEZI sinhro., 5+ predfilm: MAČEK MURI 0 BLAGAJNA • ob delavnikih od 10.00 do 12.00 ure, ob sredah od 15.00 do 17.00 ure v upravi KD Franca Bernika Domžale • uro in pol pred pričetkom projekcij na blagajni KD Franca Bernika Domžale INFORMACIJE in REZERVACIJE • www.kd-domzale.si • telefon: 01/722 50 50 • nakup preko spleta: www.mojekarte.si VSE LEPO V 2014!!! MestmKino Domžale TEMAMESECA POŽAR V STOLPNICI MATIJE TOMCA V DOMŽALAH Oktober je Domžale postavil pred objektiv vseh večjih slovenskih medijev. Žal tokrat ne moremo poročati o pozitivnem dogodku, saj je bil razlog za to veliki požar na vrhu stolpnice Matije Tomca. Vendar smo iz vsega tega Domžalčani kljub nesreči dobili pozitivne izkušnje -izkušnje z dobrimi medčloveškimi odnosi, številnimi organizacijami, društvi in posamezniki, ki so vsem oškodovanim v nesreči nesebično priskočili na pomoč. In to je zgodba, ki jo piše naše mesto. Vse prej kot lahko delo so imeli gasilci, ki so do požara poskušali dostopati z več strani, predvsem pa z več lestvami. Njihova naloga je bila vse prej kot lahka, k usposobljenosti pa jim je zagotovo pripomogla tudi reševalna vaja, ki so jo letno dni prej izvedli prav na tej stolpnici. Svojo nalogo so po požaru opravili tudi domžalski jamarji in alpinisti, ki so poskrbeli za zavarovanje in odstranitev ostankov po požaru. Kako vseobsegajoča in uspešna akcija je doletela Domžale, je zanimalo tudi državni vrh, dva dni po požaru sta prizorišče nesreče obiskala tudi ministra Jakič in Virant. Kako ognjeni zublji in dim uničujejo domove, je bilo videti daleč na okoli. Pomagali so lahko tisti trenutek le gasilci. Vsekakor pa gre pohvala tudi stanovalcem, ki so ohranjali mirno kri, medtem ko so opazovali, kako izginja njihov dom. Mateja Kegel Kozlevčar foto: Miro Pivar občani in občanke Domžal smo še enkrat pokazali, kako stopiti skupaj v nesreči, da bi se naši someščani lahko vrnili v kolikor toliko normalno življenje. vsega tistega, brez česar so ostali, jim žal ne more povrniti nihče. ognjeni zublji so v bitki pogoltnili nemalo spominov ... Sobota, 26. oktobra 2013, bo ostala v spominu marsikaterega občana, zagotovo pa v spominu vseh naših gasilcev. V stolpnici na Matije Tomca je v požaru brez domov ostalo devet družin, vsi ostali stanovalci pa so utrpeli materialno škodo. Na kraj požara, zagorelo je nekaj pred 15. uro, so se podale enote gasilcev CPV Domžale, PGD Domžale - mesto, PGD Stob - Depa-la vas, PGD Dob, PDG Ihan, PDG Vir, PGD Radomlje, PDG Jarše - Rodica, ki sta se jim pozneje pridružila še Gasilska brigada Ljubljana in Javni zavod gasilsko reševalne službe Kranj. Gasilci so na prizorišče prišli štiri minute po tistem, ko so prejeli obvestilo. Prva naloga je bila varno evakuirati vse prebivalce iz stolpnice, pri čemer so gasilcem in policiji na pomoč priskočili tudi stanovalci sami, saj so si pomagali med seboj in pravočasno spravili na varno prav vse do zadnjega. Na srečo v požaru ni bilo hujše poškodovanih, najslabše jo je odnesel policist, ki so ga odpeljali v Klinični center Ljubljana zaradi vdihovanja dima. »Na intervenciji je sodelovalo 140 gasilcev s 33 gasilskimi vozili. Vseh sodelujočih pa je bilo približno 200. Intervencija je potekala normalno, dostop do stolpnice je bil zadovoljiv. Prav tako je bila na voljo zadostna površina za postavitev treh lestev,« je po dogodku povedal vodja intervencije, Bogdan Potočnik iz CPV Domžale. 34 ljudi je ostalo brez doma Čeprav se je vsem prisotnim zdelo, da požar kar traja, ga je gasilcem uspelo ukrotiti po dobri uri aktivnega dela. Prebivalci kljub temu niso smeli v svoje domove vse do naslednjega dne, ko so jih vanje pospremile intervencijske ekipe. Drugi dan so na prizorišče stopili tudi domžalski jamarji, kot nam je povedal Aleš Stražar, predsednik Društva za raziskovanje jam Simon Robič, se je jamarska reševalna enota v intervencijo vključila 24 ur po požaru, njihova naloga pa je bila podati mnenje in poskrbeti za stabilizacijo pločevinaste kritine. V nekaj urah jim je uspelo pločevino delno odstraniti, velik del so je stabilizirali z vrvmi. V nadaljevanju, delali so tudi v ponedeljek, so poskrbeli tudi za demontažo pločevine. Ves čas je tako delo jamarjev kot tudi ostalih vključenih spremljal štab Civilne zaščite Občine Domžale. Kot je v intervjuju za Slamnik povedal Peter Gubanc, namestnik poveljnika Civilne zaščite Občine Domžale, so se jamarjem pridružili tudi alpinisti, pri reševanju posledic požara na objektu so pomagali še gradbeniki podjetja Grasto, ki so odvažali odpadni material. V naslednjih dneh jim je uspelo popraviti tudi instalacije in poskrbeti za varno vselitev stanovalcev v njihove domove. Žal še vedno ne vseh. Takoj po požaru je prizorišče dogajanja obiskal tudi župan Toni Dragar, ki je preveril delovanje civilne zaščite in stanje prebivalcev. Slednje so, s pomočjo tabornikov in drugih aktivistov civilne zaščite, oskrbeli s prehrano in odejami. Ker se prvo noč stanovalci niso mogli vrniti v svoje domove, je občina poskrbela, da tisti, ki se niso mogli namestiti pri sorodnikih in prijateljih v bližini, preživijo noč v bližnjih hotelih. »V požaru so bila popolnoma uničena štiri mansardna stanovanja v dvanajstem nadstropju in sedem stanovanj iz desetega in enajstega nadstropja. Skupno je v enajstih stanovanjih, ki so tako poškodovana, da niso primerna za bivanje, brez bivališča ostalo 34 ljudi. Večina stanovalcev je začasno bivališče našla pri bližnjih in prijateljih, za stanovalce, ki niso imeli kam, pa je poskrbela Občina in jih začasno namestila v hotel Ambient v Domžalah,« so po dogodku povedali na novinarski konferenci Občine Domžale, ki se je še enkrat več izkazala kot občina, ki povezuje, predvsem pa poskrbi za svoje občane. Tisti stanovalci, ki so ostali brez domov, so v hotelu preživeli nekaj dni, dokler jim občina ni priskrbela nadomestnih občinskih stanovanj, v katerih bodo ostali do nadaljnjega. Množična pomoč Domžalčanov Občina je najbolj prizadetim družinam požara pomagala tudi z nepovratnimi finančnimi sredstvi, v občini so potekale tudi večje akcije za pomoč stanovalcem, ki so obrodile veliko sadov. Dober teden po požaru je bila sklicana tudi izredna seja občinskega sveta, katere namen je bila obravnava in sprejem informacij o aktivnostih in stanju ob požaru v stolpnici Matije Tomca 2 v Domžalah. Svetniki so se seznanili z nesrečo in posledicami le--te, hkrati pa potrdili, da Občina Domžale dodeli občinsko stanovanje za obdobje največ 6 mesecev ali prevzame stroške plačila najemnine oziroma druge stroške, če bo Občina Domžale družino namestila v zasebno stanovanje in bo najemnina zaračunana. Prav tako se občanom, katerih stanovanje in oprema so popolnoma uničeni ter nimajo osnovnih sredstev za preživetje, dodeli neposredna denarna socialna pomoč v višini 700 evrov po osebi, skladno z zakonom, ki ureja socialno varstvo, in zakonom, ki ureja lokalno samoupravo. Takoj po nesreči se je, kot omenjeno, odprlo več lokacij, kjer so se zbirala oblačila, obutev, šolske potrebščine, kuhinjske posode in druga oprema za stanovalce, ki so ostali brez vsega. Zbirna mesta so bila na sedežu območnega združenja Rdečega križa Domžale, v Študentskem klubu Domžale, v prostorih Župnijske Karitas Domžale in na sedežu Krajevnih skupnosti Občine Domžale. Prav tako sta odprta dva računa, na katerih se zbirajo finančna sredstva za prizadete stanovalce, in sicer je Občina Domžale prek Rdečega križa Domžale v ta namen odprla transakcijski račun št. 02300-0010083262, sklic Pomoč v požaru, prav tako je za pomoč prizadetim družinam Študentski klub Domžale odprl transakcijski račun št. 0230 0001 6396 992, sklic: 01230, Prispevki za žrtve požara. Prav je, da še enkrat omenimo, kdo vse je priskočil na pomoč v eni največjih nesreč v naši občini: Štab Civilne zaščite Domžale, poklicni gasilci Centra požarne varnosti Domžale, prostovoljni gasilci Gasilske zveze Domžale, gasilci Gasilske brigade Ljubljana, gasilci Gasilsko reševalne službe Kranj, policisti Policijske postaje Domžale, reševalci Zdravstvenega doma Domžale, taborniki Roda Skalnih taborov Domžale, jamarji Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, člani alpinističnega odseka Planinskega društva Domžale ter številni drugi posamezniki in družine, ki so se odzvali in priskočili na pomoč. Omeniti velja, da so dva dneva po nesreči občino Domžale obiskali tudi minister za obrambo, Roman Jakič, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, popoldne pa tudi minister za notranje zadeve, dr. Gregor Virant. Predstavnike države je sprejel župan Toni Dragar, ki jim je tudi predstavil posledice nesreče in delovanje štaba Civilne zaščite med in po požaru. Vzrok nesreče sicer kriminalisti še preiskujejo, do požara pa naj bi prišlo zaradi dela na strehi, kjer so pred tem varili žlebove. □ TEMA MESECA ZAHVALA Ko v nesreči nisi sam Hvala vsem, ki ste bili in ste še vedno z nami. Sobota, 26. oktobra, je bila čudovita, sončna, energijo smo čutili na vsakem koraku. Dan, ki je obetal veliko lepega, se je v trenutku spreobrnil v tragičnega in zaznamoval življenja stanovalcev v stanovanjskem bloku na Matije Tomca 2 v Domžalah. Malo pred 15. uro se je začelo... sosedje so trkali na vrata, začela se je evakuacija. Mirno, brez panike smo se po stopnišču spustili v pritličje in nato na zbirno mesto. Da je evakuacija potekala tako dobro, se vsi stanovalci zahvaljujemo družini Hemetek, Bašelj Petru in gasilcem, ki so nas pospremili do zbirnega mesta. Tu smo dejansko ugotovili, za kaj pravzaprav gre. Ogenj je že zajel streho in zavedali smo se, da imamo veliko srečo, da smo vsi prišli varno iz stolpnice. Območje stolpnice je bilo zavarovano, na delu so bili gasilci, policisti in kriminalisti. Nemočno smo zrli v nebo in z grozo opazovali, kako ogenj uničuje stanovanje za stanovanjem. Majhna vas, v kateri živi 176 občanov, je dobivala novo, grozljivo podobo. Varni domovi v dvanajstem nadstropju so se spremenili v pogorišče - pogoreli so spomini, najljubši kotički in predmeti RDEČI KRIŽ DOMŽALE otrok. ogenj je v trenutku uničil vse... postali smo nemočni. A v tej grozi nismo bili sami! Na delu so bili požrtvovalni poklicni gasilci Centra požarne varnosti in prostovoljni gasilci gasilskih društev Gasilske zveze Domžale, ki so brez kakršnih koli pomislekov takoj vstopili v stolpnico in pričeli z gašenjem. Dragi gasilci! Delo, ki ste ga opravili za nas, je neprecenjivo. Stanovalci smo vam hvaležni, brez vas in vašega odlično opravljenega dela, danes večina stanovalcev še ne bi bivala v svojih domovih. Hvala poveljniku Gasilske zveze Domžale, Matjažu Mekužiču, predsedniku Gasilske zveze Domžale, Stane Kovaču, vodju Centra požarne Varnosti, Rudiju Volčiniju ter vodji intervencije, Bogdanu Potočniku za vso pomoč. Zahvaljujemo se tudi Policijski postaji Domžale, poklicnim gasilcem Ljubljanske in Kranjske brigade. Gospod župan, Toni Dragar in namestik poveljnika CZ, Peter Gubanc - tudi za vas nimamo dovolj velikih zahval in pohval. župan in celotni sestav CZ so bili z nami od prvih ur, ko smo zapustiti svoje domove, do dne, ko smo se lahko vrnili domov. Prijazna beseda, pomoč na vsakem koraku ter skrb za našo oskrbo so vas zaznamovala vse te dni. Taborniki so poskrbeli, da smo se lahko odpočili, okrepčali s čajem, vodo, toplim obrokom, pri vsem tem delu, pa so bili vedno pozitivni in vedno na voljo za pogovor.. Svoje delo so odlično opravili tudi člani Radia klub Domžale, prav tako pa tudi jamarji in alpinisti, ki so odstranjevali material s strehe, tudi v poznih urah in s tem ogrožali svoja življenja. Da v nesreči nisi nikoli sam, so dokazali tudi Rdeči križ Domžale, Študentski klub Domžale, Krajevna skupnost Slavka Šlandra in Karitas. Posebno zahvalo namenjamo občinskim službam, ki so nam priskočile na pomoč, občinskim svetnicam in svetnikom, Javnemu podjetju Prodnik, Grastu, Heliosu, Jubu, Samu, Hotelu Ambient, Mercatorju, Tušu, Nogometnemu klubu Domžale, Košarkaškemu klubu Domžale, gostišču Keber, slaščičarni Lenček, picerijama Pipca in Fontana, bistroju Piknik, podjetjem Sij, Bent, Vivapen, MA-STR, Hidrofekal, Gen-I, Dakar, Damijanu Kaduncu, Erda-ni sportu, osnovnim šolam in vrtcema, odraslim skavtom Slovenije, stanovalcem Matije Tomca 1 in 4 ter vsem dobrim ljudem v naši občini in širom po Sloveniji. Zavedamo se, da je pred nami visoka gora, ki jo bomo morali prehoditi vsi stanovalci skupaj. Vsi naši napori so usmerjeni v to, da čim prej uredimo naše domove in zaživimo varno in mirno, kot smo živeli pred nesrečo. Hvala. Stanovalci stolpnice Matije Tomca 2 Delno poročilo o zbranih prispevkih in donacijah do 21. 11. 2013 Do 21. 11. 2013 smo na račun Območnega združenja Rdečega križa Domžale, ki smo ga odprli za pomoč stanovalcem stolpnice na M. Tomšiča 2, zbrali sredstva v višini: RDEČI KRIŽ SLOVENIJE nakazal iz sklada solidarnosti za 4 popolnoma pogorena stanovanja 10.000,00 EUR (štirim družinam v 12. nadstropju po 2.500,00 EUR) RDEČI KRIŽ DOMŽALE iz izrednih sredstev za pomoč prizadetim v naravnih nesrečah 5.000,00 EUR KRAJEVNE ORGANIZACIJE PRI OZ RK DOMŽALE KORKIHAN 500 EUR KO RK BLAGOVICA 100 EUR KO RK PEČE 70 EUR KO RK VIR 500 EUR KO RK DOB 300 EUR - SVETNIKI občinskega sveta Domžale so se odrekli sejninam za oktober v višini 3.100,50 EUR - OBČINA TOLMIN 1.000,00 EUR - GOSTINSKO PODJETJE TROJANE, D. O. O. 2.000,00 EUR - ELEKTRO ENERGIJA, D. O. O., LJUBLJANA 1.000,00 EUR - VILBOSS, D. O. O., MEDVODE 500,00 EUR - METALKA STANOVANJSKE STORITVE, D. O. O., LJUBLJANA 2.000,00 EUR - NAKAZILA OBČANOV IN DRUGIH (S. P., DRUŠTVA ...) 4.977,75 EUR SKUPAJ ZBRANA SREDSTVA: 31.048,25 EUR Donacije: Trgovsko podjetje družba LIDL, d. o. o., NOVIČKA Dan odprtih vrat HG Helios Group, Helios, Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo Megleno sobotno jutro sredi oktobra ni obetalo nič posebnega, pa je vendarle bilo posebno. Helios, Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo nas je - tudi v okviru oktobra, meseca požarne varnosti - povabila na dan odprtih vrat in številni obiskovalci in obiskovalke vseh generacij smo se zbrali pred osrednjo stavbo in najprej prisluhnili direktorju družbe, mag. Marko Vresku, ki je poseben pozdrav namenil nekdanjim sodelavcem, hkrati pa vsem zaželel prijetno sobotno dopoldne, izognil pa se ni niti najnovejšim dogodkom, povezanim s spremembo lastništva Heliosa. Sledil je skupinski ogled podjetja. Sama sem bila v skupini, ki jo je vodil Tomo Šarf, z nami je bil Boštjan Rus, pridružil pa se nam je tudi mag. Marko Vresk. Najprej smo se ustavili pred najstarejšim objektom, ki spominja na začetke podjetja, ki segajo v leto 1924, ko je bila ustanovljena delniška družba Ljudevit Marx, Tovarna lakov Domžale. V družbi so začeli na napreden, industrijski način izdelovati barve in lake, najprej za domači, nato pa tudi za tuji trg. V prvem letu obratovanja so izdelali 150 ton barv in lakov ter drugih specialnih premazov. Ker je Helios zelo pomemben za zgodovino podjetništva v naši občini, smo se strinjali, da bi bilo zelo dobro, če bi v najstarejši stavbi nekoč uredili muzej. Sledil je 'pohod' po posameznih fazah proizvodnje premazov, med katerim smo se pogovarjali tudi o krizi gradbeništva, ki zmanjšuje potrebe po tovrstnih izdelkih, hkrati pa smo se seznanili tudi s prizadevanji podjetja, da Pod Lipami 1 1218 Komenda Donacija Lidlovih vrednostnih bonov za hrano v višini 3.300 EUR, ki so bili tudi takoj razdeljeni prizadetim družinam. - STUDIO MODERNA je družinam daroval novo posteljnino, odeje, blazine, vzglavnike, prešite odeje in ležišča. Občani so darovali tudi materialno pomoč (oblačila, obutev, posteljnino, pribl. 1500 kg) in stanovanjsko opremo. Po sklepu Rdečega križa Slovenije smo namensko donirana sredstva nakazali štirim družinam, katerim so stanovanja v celoti pogorela. Območno združenje Rdečega križa Domžale pa je eni družini v 11. nadstropju, ki ji je tudi požar uničil stanovanje, že nakazalo sredstva v višini 2.500 EUR. Akcija zbiranja in razdelitve sredstev še poteka. OZ Rdeči križ Domžale vseskozi zvišuje kvaliteto in kvantiteto izdelkov, nepomemben pa ni niti njihov zunanji videz. Veliko vprašanj je bilo povezanih tudi z logistiko in delovanjem velikega skladišča, pozornost pa smo namenili tudi varovanju okolja, kateremu prav vsi zaposleni, trenutno jih je 849, namenjajo posebno skrb, saj »smo zemljo dobili v uporabo, da jo izročimo otrokom in vnukom«. Veliko smo govorili tudi o protipožarni zaščiti, ki je tesno povezana s proizvodnjo. Seznanili so nas s strokovnim izobraževanjem vseh zaposlenih, predvsem pa z delovanjem Centra za požarno varnost Domžale, ki se nam je po zaključku ogleda Heliosa tudi posebej predstavil, posebej zanimiv je bil ogled vozil ter njihovo delovanje. Posebej so poskrbeli za najmlajše, ki so utrinke z ogleda podjetja lahko naslikali in si tako prislužili majice. Seveda brez razmišljanja o spremembi lastništva in vlogi finančnega sklada Ring na tokratnem dnevu odprtih vrat ni šlo, je pa množičen obisk tudi tokrat dokazal, da Helios radi obiščemo in povprašamo o njihovem delu, tudi vplivih na okolje, ter da nam kot dobrim sosedom ni vseeno, kako bo z njim v prihodnje. Vera Vojska NOVIČKA Povzetek dneva odprtih vrat Inštituta za mikrobiološke znanosti in tehnologije V sklopu svetovnega dneva znanosti za mir in razvoj je Inštitut za mikrobiološke znanosti in tehnologije (IMZT) kot edini zasebni znanstveno-raziskovalni inštitut v Sloveniji s področja mikrobioloških znanosti 15. novembra 2013 organiziral dan odprtih vrat. Na njem je predstavil znanstveno-raziskovalno delo inštituta, ki je usmerjeno v raziskave mikroorganizmov, s ciljem nadaljnjega aplikativnega razvoja za zdravo in daljše življenje. Dan odprtih vrat je z uvodnim nagovorom odprl Blaž Petrič, direktor IMZT-ja. Sledila je dobrodošlica župana občine Domžale, Tonija Dragarja (vabljen), ki je poudaril, da inštitut IMZT predstavlja veliko dodano vrednost pri razvoju znanosti, lokalnega gospodarstva ter da je pomemben za državni razvoj in globalni uspeh. Izrazil je mnenje, da sredstva, porabljena za znanost in razvoj, niso strošek, temveč investicija. Čeprav trenutne gospodarske razmere zahtevajo premišljene korake na vseh področjih, lahko ustrezno strateško načrtovanje olajša soočenje z gospodar sko krizo, ki smo jim priča že nekaj časa V nadaljevanju je dr. Aleš Mihelič sekretar Direktorata za podjetništvo konkurenčnost in tehnologijo (vabljen) z navdušenjem sprejel dejstvo, da inšti tut IMZT opravlja temeljne raziskave, iz katerih je mogoče razviti tudi aplikativne platforme. Dr. Stojan Sorčan, sekretar na Direktoratu za znanost (vabljen), dodaja, da je v sodobnem svetu znanost ključna vrednota, saj so glede na dostopne podatke v preteklih letih iz krize izšle le države, ki so posvetile zadostno pozornost vlaganju v znanost in razvoj. Zato meni, da IMZT gradi pot do svojega uspeha na pravih temeljih. Sledilo je predavanje vodje raziskovalne skupine na IMZT-ju, dr. Aleša Lapanje, znanstvenega svetnika. V svoji predstavitvi z naslovom 'Potom aplikativnega razvoja za zdravo in daljše življenje' je prikazal kompleksnost mikroorganizmov in da brez njih ne moremo obstajati, kako so pomembni za tehnološki razvoj in nastanek novih izdelkov ter na splošno, kako nam omogočajo daljše in boljše življenje. Za proučevanje mikroorganizmov je treba imeti poseben metodološki in konceptualni pristop, ki temelji na metagenomskih molekularno-bioloških analizah. Ta široka in zahtevna problematika potrebuje poglobljene raziskave. Zato so se odločili, da ustanovijo inštitut. Nato je direktor IMZT-ja Blaž Petrič v predavanju z naslovom 'Z znanostjo do konkurenčnega gospodarstva in zagotavljanja trajnostne rasti' predstavil, na kakšen način deluje njihov inštitut. Poudaril je, da je inštitut živ organizem, odvisen od trga in projektov. Hkrati je prikazal delovanje inštituta na vzgoj-no-izobraževalnem, znanstvenem in tehnološkem področju ter kako na inštitutu vzgajajo bodoče raziskovalce/ znanstvenike. Ne nazadnje so na okrogli mizi z naslovom 'Mikrobi: majhni organizmi, veliki izzivi' poleg strokovnjakov z IMZT-ja sodelovali tudi predstavniki javnih inšti-tucij, univerze in gospodarske sfere. Skozi konstruktivno izmenjavo mnenj so prepoznali, da mora Slovenija slediti trendom s področja preučevanja mikrobnih združb. Razprava je pokazala predvsem nujo oz. potrebo po izkoriščanju velikega potenciala metagenomskih raziskav. Zato so udeleženci sprejeli sklep o ustanovitvi metagenomskega centra. Dan odprtih vrat se je zaključil s predstavitvijo raziskovalnega dela, ob ogledu laboratorijev na IMZT-ju. Raziskovalci so se pohvalili predvsem z aparaturami lastne izdelave, ki so rezultat prenosa bazičnega znanja v aplikacije. SPC ŠKERJANEC d.o.o., Krumperška 21, Domžale, tel.: 01 724 40 85 Kombinirana poraba goriva in izpusti CO,: 3,8-5,9 i/100 km in 99-137 g/km. PORTRET slamnik@kd-domzale.si VODILNI IN ŠIROKO POZNANI NA V V PODROČJU ČIŠČENJA ODPLAK DR. MARJETA STRAŽAR, DiREKTORiCA JP CENTRALNA ČiSTiLNA NAPRAVA DOMŽALE-KAMNiK (CČN) Postalo je že skoraj tradicija, da CČN Domžale-Kamnik vodijo ženske. Po desetletjih legendarnega vodenja uspešne direktorice dr. Olge Burica je direktorovanje leta 2009 prevzela Marjeta Stražar, najprej kot vršilka dolžnosti, pozneje pa s polnimi pooblastili. cveta Zalokar Foto: iztok Dimc Po poklicu doktorica bioloških znanosti se je takoj po končanem študiju leta 1985 zaposlila na CČN-ju. Javno podjetje, ki je poleg kvalitetnega rednega dela čiščenja odpadnih voda širše dobro znano po svojem raziskovalnem in izobraževalnem delu, je pred veliko investicijo, ki naj bi se začela v naslednjem letu. Pomembno je tako znanje kot tudi izkušnje. Dr. Marjeta Stražar spada v tem trenutku med vodilne strokovnjakinje s področja čiščenja odpadnih voda v Sloveniji. Na izjemno dobrem glasu in cenjena v širšem prostoru, ki sega čez meje Slovenije, pa je tudi CČN Domžale-Kamnik. Pot do uspeha je bila dolga, zahtevala je veliko učenja in raziskovalnega dela, predvsem pa odprtosti za iskanje sodobnih metod. »Moja predhodnica, prejšnja direktorica, ga. Olga Burica, mi je nesebično prenesla vsa potrebna tehnološka znanja, kar je najboljša šola. Moja pot se je začela z vodenjem področja raziskav, potem sem bila dolga leta vodja laboratorija in hkrati tehnični vodja, imeli sva dobre in korektne odnose, ker je topla in vedno profesionalna osebnost. Sicer pa sem prepričana, da se dober vodja izkaže s tem, da vzgoji in pripravi naslednika, kar je ga. Burica tudi storila - in od prevzema funkcije ves čas samostojno vodim podjetje,« se spominja svoje velike vzornice in predhodnice, ob tem pa pravi, da ji je neizmerno hvaležna, saj ji je na široko odprla tudi vrata v svet: »Pri tem smo bili vedno zelo napredni, kar je pomembno, saj s tem pridobimo široko znanje, s katerim laže prepoznamo poslovne in tudi osebne priložnosti.« Vedno v koraku z najboljšimi. Na CČN-ju se niso nikoli zadovoljili le s tem, da bi obstali na mestu in obvladovali le ozki proces strokovnega področja čiščenja. Dr. Marjeta Stražar je tudi sicer zagovornica tega, da bi imeli v Sloveniji čim več znanja, in pri tem ugotavlja: »Imamo dobre rezultate, saj smo široko razgledani in pri skupinskem delu lahko dosegamo celo boljše rezultate kot marsikje v tujini. Tujci to vedo in nas prepoznavajo. Razvijamo številne projekte, koristijo pa jih potem večinoma tujci. V Sloveniji zlasti na Univerzah in inštitutih primanjkuje volje, da bi v svoje projekte vključevali industrijo in proizvodnjo. Ker dobijo denar za raziskovalno delo, delujejo bolj sami za svoje potrebe, premalo pa se upošteva in sodeluje s končnimi in konkretnimi uporabniki.« V CČN-ju se zavedajo, da se je treba ukvarjati tudi z bazično znanostjo in raziskavami, ki sicer nimajo neposrednega pomena za posamezno podjetje, pač pa so pomembni za širše strokovno področje in razvoj v prihodnosti. Izjemnega pomena je po mnenju Stražarjeve nenehno spremljanje stroke, obiski sodobnih naprav v tujini in udeležba na strokovnih srečanjih: »Pri izobraževanju in izpopolnjevanju sodeluje v CČN-ju širok krog sodelavcev, odvisno od področja dela. Skupaj smo obiskali več čistilnih naprav v Sloveniji in tujini, redno sledimo novostim. Zanimivo je, da se proces čiščenja v zadnjem obdobju premika na višji nivo, aktualni so napredni oksidacijski procesi, pri katerih gre za odstranjevanje škodljivih hormonov in hormonskih motilcev, ki so prisotni v naravnem okolju. To so tihi in zahrbtni ubijalci. Pri tem sodelujemo v treh obsežnejših mednarodnih projektih. Tudi letos smo se strokovno izpopolnjevali na konferenci o delovanju in kontroli pri čiščenju odpadnih voda.« Uspešno poslovanje s tržnimi dejavnostmi. Trenutno je na CČN-ju zaposlenih 17 delavcev, na nekaterih področjih, na primer pri računovodstvu, sodelujejo z zunanjimi sodelavci. »Majhno podjetje smo in moramo držati skupaj. Veliko pozornost posvečamo dobrim medsebojnim odnosom, treba jih je razvijati, saj so samo zadovoljni delavci dobri delavci. Tako vsako leto pripravimo nekaj pohodov, skupno miklavževanje, teden za zdravo življenje... Delavci so izjemni, vedno pripravljeni sodelovati, ni problema, če morajo ob alarmih včasih priti na delo tudi ponoči ali delati tudi 15 ur. Tudi zato se s ponosom lahko pohvalimo, da je naše poslovanje zelo uspešno - najbrž tudi zaradi višje stopnje izobrazbe, kot je običajna v komunalnih dejavnostih. Tudi dodana vrednost na zaposlenega je bistveno višja kot v komunalni dejavnosti. Veliko se ukvarjamo s posebnimi in tržnimi storitvami in veseli smo, da imamo pri tem podporo in razumevanje tudi s strani lastnikov, občin. Posebne storitve delamo na naši infrastrukturi, pri tem gre za dovoz in čiščenje različnih zunanjih odpadkov, kot so odpadna olja in maščobe, pa industrijske odpadne vode, ki niso z našega področja. Vse seveda najprej analiziramo, če so odpadki primerni za čiščenje in poznejši odtok. Sprejmemo tudi do 15 kamionov dnevno. Drugo pa so tržne storitve, kjer naše ekipe izvajajo različna izobraževanja, na primer dvodnevne delavnice za operaterje čistilnih naprav, ki jih je obiskalo že več kot 250 ljudi iz Slovenije in Hrvaške. Prav tako smo tudi nosilci številnih izobraževanj za slovenske uporabnike, na katere povabimo tuje strokovnjake. Naj omenim tudi številne druge intelektualne storitve, kot so matematično modeliranje, strokovna svetovanja in konzultacije s področja čiščenja odpadnih voda, biokinetične izračune in kemijske ter mikrobiološke analize,« pripoveduje o obsežnem področju dela na CČN-ju ga. Stražar in ne pozabi poudariti, da takšno delo na posredni način tudi poceni storitev za neposredne uporabnike CČN-ja. Pred obsežno in pomembno investicijo. CČN obratuje že 33 let in v tem času so procesi močno zastareli. Zato se že vrsto let, skupaj z občinami kot nosilci investicije, pripravljajo na veliko prenovo, ocenjeno na nekaj več kot 15 milijonov evrov brez DDV-ja. Z njo naj bi spet prišli do tehnološkega stanja, ki je znano v tem trenutku v razvitem svetu, in zagotovili delovanje za vsaj naslednjih 30 let. V celoti bodo porušeni in na novo zgrajeni ter prekriti vsi bazeni za aerobno čiščenje. Z novo investicijo bo omogočeno tudi čiščenje dušika in fosforja.« Dela bodo potekala dve leti in v tem času bomo pred zelo zahtevno nalogo, da bomo kljub gradnji vendarle zagotovili tekoče obratovanje in obdržali tudi zunanje stranke s področja posebnih storitev,« razloži intenzivne priprave, ki potekajo že kar nekaj časa. Računajo na to, da bodo del sredstev za investicijo občine pridobile iz kohezijskega razpisa, nekaj pa so ga prihranili tudi z dobički iz preteklih let. Prav v teh dneh pričakujejo odločbo in direktorica dr. Stražarjeva je optimistično prepričana, da investicija bo: »Do 1. januarja 2014 mora biti podpisana pogodba. Izvedli smo tudi že vse potrebne razpise in izbran je izvajalec. Upamo, da bo šlo vse po sreči, saj smo v celoti pripravljeni na začetek del.« Ponosna sem, da sem se po očetovi smrti lotila dokončanja njegove knjige, kronike Domžale - Mesto pod Goričico. Ko je umiral, je bila njegova največja skrb, kdo bo zaključil njegovo obsežno, a ne dokončano delo. Tu sem čutila posebno dolžnost, da mu izpolnim njegovo željo. Vsi Stražarji smo pri tem stopili skupaj: jaz sem iz zbranega gradiva pripravila besedila, brat Aleš je pripravil fotografsko gradivo, mož Andrej je oblikoval naslovnico, strica Lojze in France sta uredila tisk, prodajo in še kaj ... To je bilo res zahtevno delo in moj največji življenjski uspeh, ki ga ni mogoče preseči z nobeno diplomo- za mojega očeta!« Stražarji so vedno delali za narodov blagor. Na vprašanje, naj pove še kaj več o sebi, pravi, da izhaja iz številčne in vsestransko aktivne širše družine Stražajevih iz Bre-zij oz. Škocjana: »Pri nas se je vedno delalo za narodov blagor. Oče Stane je ob običajnem delu živel še za druge, višje cilje, bil je vsestranski človek, dramatik in režiser, jamar, gasilec, novinar, predvsem pa pisec kronik. Moji strici aktivno delujejo na kulturnem področju, predvsem gledališkem, brat Aleš je jamar in reševalec. Zelo ponosna sem na naš rod. In ja, oče se je malo jezil, ker nisem prevzela moževega priimka (njen mož je priznani arhitekt Andrej Girandon, med drugim avtor projekta Medgeneracijskega centra v Domžalah), a to je bila moja zavestna odločitev. Naj omenim tudi sestro Heleno, arhitektko, ki ima čudovito družino in živi v Dobu. Globoko sem občudovala in z vsem spoštovanjem gledala na svoje starše in njihovo neverjetno pot, ko so skromnih razmer, tako rekoč iz nič, prišli do izjemnega napredka, socialnega vzpona in uspeha. Hvaležna sem jim, da so nam omogočili šolanje,« se spominja svojih korenin in nadaljuje: »Najprej sem obiskovala osnovno šolo Domžale, potem Gimnazijo Bežigrad z intenzivno angleščino. Ker me privlači narava, sem se odločila za študij biologije. Zanimivo, načrtovala sem, da bom delala diplomo o strukturi kapljic, ki nastajajo na kapnikih, na koncu pa sem se v nalogi ukvarjala s prašičjim kolostrumom. Takrat sem veliko sodelovala s farmo v Ihanu. Tako je prišlo tudi do tega, da sva se ob tem srečali z go. Olgo Burica in takoj sva se delovno in strokovno ujeli, tako sem dobila tudi zaposlitev na čistilni napravi. Magisterij pa je bil ponovno vezan na prašičjo farmo v Ihanu, saj smo delali na projektnih parametrih za čistilno napravo gnojevke, ki je bila pozneje tudi zgrajena na podlagi tega. Doktorat pa sem opravljala kot mlada raziskovalka na temo čiščenja posebno obremenjenih odpadnih vod.« O sebi pa pravi: »Imam visoke osebne cilje na področju, ki ga obvladujem, in ti cilji vodijo do moderne čistilne naprave, ki bo v ponos vsem. V posebno veselje in izziv mi je tudi ugled na strokovnem področju, saj smo kot ekipa CČN-ja poznani in uveljavljeni tako v Sloveniji kot tudi v svetu. Osebno mi je glavni cilj ohraniti svojo drago družino. Na poslovnem področju sem se vedno bolje počutila, ko nisem bila v prvi vrsti, vendar je treba sprejeti naloge, ki jih prinese življenje. Tudi ko hodimo v hribe, sem vedno bolj zadaj, tako se tudi na poslovnem področju ne želim posebej izpostavljati.« Rada veliko hodi, pa tudi potuje. Nanjo je naredil še poseben vtis in se je dotaknil Nepal: »Iz Nepala se vrneš spremenjen. Občudujem njihov veliki optimizem, veselje v preprostosti. In tam spoznaš, kako zelo je zahodni svet podlegel pohlepu.« Drugo veliko veselje pa ji predstavlja jadranje, saj se ob tem človek tako zelo umiri in zadovoljna je, da zna tudi sicer poiskati v sebi mir in se tako izogniti stresu. Največ ji pomeni družina. Na svojo družino je zelo ponosna, stkali so tesne medsebojne odnose. V zadnjem obdobju se vključujejo v družinsko življenje tudi že partnerice dveh sinov, mikrobiologa Lenarta, ki je s 27 leti doktoriral na biomedicini, in arhitekta Jerneja, ki hodi po očetovih poteh. Vedno sta bila zaprisežena skavta, še vedno pa delata na vseslovenskem projektu Življenja v naravi. Sicer pa se v življenju in pri delu od vsega začetka sledi načelu, da je vedno treba delati tako, da te ni nikoli sram pred samim seboj. Delati po svoji vesti in ohraniti osebno dostojanstvo: »Tega danes v Sloveniji manjka, predvsem pa nam v tem trenutku manjka več humorja in sproščenosti.« □ slamnik@kd-domzale.si DRUŠTVA na kratko Krajevna skupnost Jarše-Rodica je praznovala, čestitke nagrajencem Nobena pozornost, pa naj bo še tako drobna, ni zaman. K- 3arJe~! Slikanica je primerna za predšolske otroke in otroke nižjih razredov osnovne šole. Zgodbica govori o žabici in njeni mlaki, ki jo človek zasuje s kamenjem in gradbenim materialom, zaradi česar se žabica pri skoku v mlako poškoduje. V zgodbi ji na pomoč priskoči želva, nato pa skupaj s siničko raziskujeta vzrok te nesreče. Sporočilo slikanice je spoznanje, da smo ljudje del narave in živimo v okolju, ki si ga delimo z živalmi in rastlinami. Če želimo, da bodo živali in rastline še naprej med nami, moramo poskrbeti, da s svojim ravnanjem ne uničimo njihovega življenjskega prostora. Po vsebini knjižice smo pripravili tudi lutkovno predstavo, s katero obiskujemo najmlajše v vrtcih. Z lutkami se otrokom še laže približamo in predstavimo sporočilo slikanice. Lutkovna predstava pa je tudi osnova za pogovor z otroki o sporočilu zgodbice, mo-kriščih in živalih, ki tam živijo. Otroci so nad predstavo navdušeni in med pogovori o mlaki pridno sodelujejo. Sama beseda mokrišče jim večinoma ni znana. Živali ob mlaki znajo našteti, čeprav jih včasih zanese tudi med krokodile in kite. Ker imamo ključno vlogo pri podajanju znanja odrasli, si želimo, da tudi vam slikanica pomaga pri pogovorih z otroki o varovanju narave. ■ TA®KA JE _ ^L I Slikanico lahko brezplačno dobite na spletnem naslovu www.zrsvn.si ali jo prejmete na Zavodu RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana. Nika Hrabar, OELJ Zavod RS za varstvo narave Pisana račka Pesmice za najmlajše Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka pesmic za najmlajše profesorja Tomaža Habeta z naslovom Pisana račka. Izdaja vključuje 18 pesmic, prav vse pa so opremljene z barvnimi ilustracijami Polone Lovšin. Knjiga sodi med hvaležno čtivo za najmlajše, ki je na neki način nadaljevanje zbirke Katka brez copatka iz daljnega leta 1976, ki jo je založila Kulturna skupnost Domžale. Posebnost Pisane račke je, da je dodana zgoščenka, poleg tega pa tudi notna priloga vseh pesmi za spremljavo za klavir, z melodijami in besedili vred. Tomaž Habe se v omenjeni zbirki pesmic loteva značilnih tem za najmlajše. Njegova odlika je tudi, da je, podobno kot v Katki brez copatka, hkrati pisec besedil in snovalec melodij. To je prednost, ko se lahko besedilo prilega glasbi in seveda obratno. Pri avtorju je očitno, da je pesmice gradil tudi na la- stnih izkušnjah in doživetjih. Tako je nadvse prijetna pesem Din don, ki govori o vnuku, ki pritiska na hišni zvonec, dokler ga ne sprejme babica. Naslovna pesmica Pisana račka je igriva in gre hitro v uho, kar je značilno tudi za druge pesmice. Denimo, Kaj otroci delajo, ko otroci ploskajo, s prstki tleskajo, z usti pojejo, kar je mogoče ponazoriti tudi z gibi. Razpoloženjska je Žejna deklica, ki sklene roke v skledico, da bi se odžejala v potoku. Vse bolj bližajoči se Srečno, prvi januar je slovesen, sledijo značilne teme iz pesmic za najmlajše, kot so Kresničke in zvezde, Valentinov srček, Pevka žabica ter Slon, ki je bolj pisan na kožo fantičem. Zbirka pesmi se konča s Pobarvan-ko, s pomenljivim verzom: »Če želiš, da boš slikar postal, glej, da prave barve boš izbral.« Leta 1976 je verjetno najbolj priljubljeni skladatelj otroških pesmic pri nas, profesor Janez Bitenc, ob Katki brez copatka zapisal. »Ni veliko skladateljev, ki ustvarjajo za predšolske otroke. Zato smo toliko bolj veseli, kadar izide nova zbirka pesmic. Tale, ki je pred vami, je delo zavzetega pedagoga in skladatelj To- maža Habeta.« Sporočilo, ki najbrž v prav tolikšni meri velja tudi za pesmice za najmlajše v zbirki Pisana račka. Jože Skok ?t saNA flACU 4K iz NAŠIH SOL IN VRTCEV slamnik@kd-domzale.si Tabor za vedoželjne Tudi v letošnjem šolskem letu smo organizirali tabor za vedoželjne učence predmetne stopnje, ki je potekal od 14. do 16. oktobra 2013 v Kekčevi deželi v Kranjski Gori. OŠ Dob Izbrano okolje ponuja veliko možnosti za raziskovanje in vključevanje zanimivosti naravnega in kulturnega okolja z načrtovanimi vsebinami tabora. Spoznavali smo področje naravoslovja, filma, logike, mediacije in ustvarjalnega razmišljanja. Fizikalne zakonitosti smo odkrivali na igriv in predvsem praktičen način, delno tudi z uporabo pametnih telefonov, kar pri pouku ni mogoče. Praktično smo spoznali, kaj vse se lahko premika po zraku (valovanja), gibanje zračnih mas in se pozabavali z optiko. Ugotovili smo, da naprave, ki jih nosimo v žepih, ponujajo še veliko več možnosti, kot so telefoniranje, pisanje kratkih sporočil ali brskanje po internetu. Na orientacijskem pohodu so imeli učenci naloge zapisane v obliki QR-kode. Na posamezni kontrolni točki so s pomočjo telefona prebrali QR-kodo, rešili nalogo in rešitev poslali na mentorjev telefon. On jim je takoj posredoval nadaljnja navodila, kako priti do naslednjih kontrolnih točk. Na njih je bilo treba rešiti naloge s pomočjo aplikacij na telefonu (kot primer izmeriti višino smreke). Ker smo bili v deželi Kekca, smo se odločili za snemanje filma z delovnim naslovom Kekec 21. stoletja. Učenci z izrazitejšimi sposobnostmi na literarnem področju so že pred odhodom napisali kratke zgodbice, ki smo jih na taboru sestavili v eno zgodbo ter napisali scenarij. Zvečer prvega dne smo opravili še avdicijo za glavne igralce. Sledilo je snemanje na različnih lokacijah. Delo je potekalo zelo dinamično, z veliko idejami in usklajevanji. Učenci so pokazali veliko mero motivacije, pripravljenosti za sodelovanje in predvsem idej. Sedaj nas čaka še veliko dela z montažo posnetega in izbiro glasbe, da bo film res končan. Skupina za ustvarjalno razmišljanje in mediacijo se je seznanila in urila v določenih tehnikah razmišljanja po pristopu CoRT, ki ga je razvil avtor dr. Edward de Bono. Z vajo teh tehnik smo razvijali spretnost razmišljati učinkovito, kritično in ustvarjalno. Učenci so bili vključeni tudi v začetno usposabljanje šolskih mediatorjev. Seznanili so se, kaj me-diacija je, kako poteka oz. kako jo izvajamo (pravila mediacije) in kakšna je vloga medi-atorja. Spoznali so veščine, ki jih potrebuje dober mediator. Urili so se v desetih korakih vodenja vrstniške mediacije s poudarkom na nevtralnem usmerjanju komunikacije med sprtima udeležencema. Prednostni cilj vsebine tabora je bil predvsem znati se vključiti v skupinsko razpravo, upoštevati mnenja drugih ter to odprtost, tolerantnost za stališča in mnenja drugih spodbujati pri vrstnikih, posredno pa tudi razvijati zavest o pomembnosti učinkovitega razmišljanja in pri tem doživljati občutek zadovoljstva ob reševanju miselnih problemov oziroma doživljati lastno učinkovitost in oblikovati pozitivno samopodobo. Skupina za logiko se je intenzivno pripravljala na državno tekmovanje in se urila v reševanju zahtevnih logičnih nalog. Vremenski pogoji dela na naše delo niso vplivali, odlično pa je bilo, da smo se lahko po naporni miselni rekreaciji dobro sprostili v naravi in s športnimi aktivnostmi. Posebno doživetje so bili skupni večeri ob peki pletenic, hrenovk, kostanja in banan s čokolado ob tabornem ognju. Večeri so bili namenjeni druženju in razvijanju družabnih veščin. Učenci so samostojno pripravili in skrbeli za družabni program. Pri vseh dejavnostih so bili zelo ustvarjalni. Kar nekaj učencev se je izkazalo za odlične organizatorje in vodje skupin. Vložena energija pri izvedbi tabora je bil povrnjena z enim od mnogih opisov učencev. Bilo je super, poučno in zabavno. Vsi smo se razumeli in si pomagali med seboj ne glede na to, kako smo bili razdeljeni. Pridobil sem nove prijatelje. Tudi naslednje leto pridem na tabor. Andreja Flerin Majcen Mentorji: Damijana Križnik Vrhovec Samo Zadravec Ursin Zivzav Otroci, zaposleni, starši, babice in dedki, pa tudi vsi drugi povabljeni gostje smo se tudi to jesen zbrali na naši že tradicionalni prireditvi Uršin živžav. Vrtec Urša Otroci so lahko sodelovali na ustvarjalnih in pravljičnih delavnicah, na športnem in prometnem poligonu, obiskali so frizerski salon in si po želji izbrali balon. Poslikava obraza je bila dejavnost, ki je bila letos novost, vendar je bila med otroki zelo priljubljena in precej obiskana. Prijateljsko druženje in klepet so popestrile sladke dobrote iz domače vrtčevske kuhinje in seveda kostanj, ki so ga v vrtec poleg jabolk, igračk, knjig in DVD-jev prinašali otroci in starši. Starši so lahko pogledali in kupovali otroške knjige, tudi večne stare pravljice, otroke pa je razveselil, z njimi plesal in se fotografiral maček Muri. Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali, da je živžav potekal v veselem in sladkem vzdušju - našim vzgojiteljicam, kuharjem za odličen jabolčni zavitek, pito in za sladke palačinke, ki so jih pekli na prireditvi, gostom - gospodu in gospe Hušic za peko kostanja, Katarini Avbelj za izvrstne poslikave obraza, mamicam za moderne pričeske, Zavarovalnici Triglav, Svetu knjige in mačku Muriju, ŠD Sonček, donatorjem, ki so zapolnili stoj- nico z mlečnimi in pekovskimi dobrotami - Impulz Domžale, Kele&Kele, d. o. o., Pitus, d. o. o., Pekarna Pečjak, Ljubljanske mlekarne, d. d., Žito, d. d., B-forma, Lincer Kranj, d. o. o., MM Kaučič, Mlekarna Celeia, d. o. o., . KARDIOLOŠKA AMBULANTA ultrazvok srca obremenitveno testiranje 24-urne meritve tlaka, EKG AMBULANTA ZA BOLNIKE S SLADKORNO BOLEZNIJO »Sprejemamo bolnike na napotnico in samoplačnike. 4—4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4—4-^4~4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4~~4~^4~4 4 4 4 4 4 INTERNISTICNI CENTER PREBIL Uroš Prebil, drmed., spec.int.med. Vodnikova 3a, Domžale www.kardio.si tel. 01 72 16 003 internisticni.center@t-2.net Optiks Škcfic že od 1975 Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 4006 delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12 Začetek otroškega abonmaja s Tremi razbojniki in optičnimi igračami Z novim šolskim letom se v Kulturnem domu Franca Bernika začenja otroški abonma, letos z risanim filmom Trije razbojniki in delavnico optičnih igrač. Nova sezona otroškega abonmaja, ki ga v kulturnem domu pripravljajo za njihove mlade obiskovalce iz domžalskih vrtcev in šol, je to jesen že pridno v teku. Abonma vsako leto sestavlja pet prireditev, od lutk, gledališča, filma in glasbe, kar ponuja odličen vpogled v najširši spekter žanrov in estetik. Že od prve sezone so v abonma vključene lutkovne igrice, pa gledališke predstave za najmlajše, pogosto tudi ples. Že tretje leto je v abonmaju svoje mesto našel tudi koncert, ki ga za najmlajše občinstvo pripravi abonmajski orkester kulturnega doma pod umetniškim vodstvom Mateta Bekavca. Z vodenimi koncertnimi programi otroci z lahkoto vzpostavijo stik s klasično glasbo, še posebej v igrivem, pustnem in karnevalskem kontekstu. Koncert bo to sezono namreč pustni. Tudi film je nedavna pridobitev abonmaja, po pravilu animirani in risani film, ki pa ga pospremijo delavnice, s katerimi otroci spoznavajo načela animacije in filmskega ustvarjanja. V oktobru se je tako pričela serija filmskih dopoldni, v okviru katerih so in si bodo še v začetku decembra otroci ogledali nemški risani film Trije razbojniki, narejen po motivih istoimenske slikanice Tomija Ungererja (1931), znanega avtorja, ki je do sedaj napisal že več kot 80 knjig, v katerih se vedno zavzema za pravice otrok do samostojnosti, radovednosti in samouresničitve. Slikanica Trije razbojniki, ki jo je Ungerer napisal leta 1961, je sicer prevedena tudi v slovenščino (Mladinska knjiga, 2010) in je tudi po svetu postala prava otroška klasika. Zgodba pa gre takole: po smrti staršev naj bi mala Fanči odšla v sirotišnico, ki jo vodi zlobna teta. Kočijo, v kateri se deklica pelje v novi dom, sredi temnega gozda napadejo trije razbojniki s črnimi plašči in klobuki. Neustrašna, bistra Fanči je nad napadalci povsem očarana in se takoj domisli, kako bi se izognila sirotišnici; razbojnikom na-tvezi, da je njen oče bogat maharadža, ki bo zanjo pripravljen plačati visoko odkupnino, in jih pregovori, naj jo ugrabijo, nato pa njihovo razbojniško življenje že v nekaj dneh postavi čisto na glavo. V nadaljevanju spoznamo tudi zlobno teto in njene uboge sirote, z redom obsedenega stražnika in številne, tudi malo nenavadne živali. Po uporu v sirotišnici, ki ga spremlja obmetavanje s tortami, zadeve v roke vzamejo otroci in skupaj z razbojniki dogajanje pripeljejo do čisto pravega srečnega konca. Po ogledu filma se otroci v obliki kratkega predavanja seznanijo z zgodovino animiranega in risanega filma, kakšni so različni tipi animiranega filma in kako takšen film nastaja. V predavanju je omenjena tudi optična igrača taumatrop, ki jo potem najmlajši otroci tudi izdelajo v ustvarjalni delavnici pod skrbnim nadzorom mentoric Katarine Rus Krušelj, Vesne Bat, Lučke Berlot in Emire Bečič, ki so si tudi zamislile koncept delavnic. Taumatrop poznamo tudi pod imenom čudežni vrtiljak in je bila prva najpreprostejša ročno izdelana animacija z začetka 19. st. Izdelana je iz dveh sličic na papirju, ki sta ob vrtenju ustvarili optično iluzijo združitve sličic druge v drugo. V delavnici udeleženci izdelajo vsak svoj taumatrop z motivi iz animiranega filma, ki so si ga ogledali, kar pomeni, da se po koncu delavnic v preddverju kulturnega doma vrti vrsta razbojnikov, ribic, letal in ostalih motivov. Malce starejši otroci, predvsem osnovnošolci, ki imajo že bolj spretne prste, pa se preizkušajo v malce zahtevnejši nalogi: izdelavi senčnih lutk. Te izhajajo iz Indonezije, na otoku Java so jih izdelovali že pred več kot 1000 leti. Udeleženci se v delavnici spoznajo z načelom senčnega gledališča in izdelajo senčne lutke junakov iz risanke, nato pa se preizkusijo tudi v vlogi lutkarjev oz. animatorjev svojih senčnih lutk. Moramo priznati, da je na tej delavnici še posebej pestro, najbolj, ko se otroci postavijo na oder in svoje senčne lutke tudi preizkusijo. V kulturnem domu so nam povedali, da v okviru otroškega abonmaja, ki ga sicer obiskuje približno 800 otrok iz Domžal, zaradi prostorskih omejitev izvedejo nekje petnajst tovrstnih dopoldni, v katerih se združijo Trije razbojniki in ustvarjalne delavnice. Pravijo tudi, da bodo kvalitetni, evropski risani filmi, ostali stalnica na programu otroškega abonmaja, saj si jih otroci običajno nimajo priložnosti ogledati, kaj šele spoznati kaj več o takšnem načinu ustvarjanja. In ni presenečenje, da smo se skupaj z malčki prav zadovoljni odpravili nazaj v vrtec in šolo. MJ Mesarstvo kmečki hram, Perutnina Ptuj in seveda vsem otrokom in staršem za obisk in pomoč pri zbiranju različnega materiala. Urša Javoršek pomočnica v. d. ravnateljice STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832 - Boštjan TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik slamnik@kd-domzale.si Pogled v domžalsko preteklost Domžale pred 100 leti - leta 1913 Veliko, zelo veliko stvari se je zgodilo v 100 letih, seveda tudi v Domžalah. Je pa gotovo zelo zanimiv pogled na naš kraj, ko je bil pred 100 leti še vas, pa je vendarle v njem že delovala šola in učence izobraževala v vsaj treh razredih, igrali sta dve godbi, prostore za kulturo je namenjal Društveni dom, delo Domžalčanom ponujalo več tovarn in kopica zasebnikov, večinoma slamnikarjev. V letu 1913 so se ljudje iz Domžal in okolice lahko odžejali v približno 40 gostilnah in vinotočih, peli v nekaj prosvetnih in cerkvenih zborih, se družili v društvih in živeli polno, ustvarjalno in zanimivo življenje manjšega kraja. Zlata poroka Jančigajevih - 13. junija 1913 - fotografiral je Franc Rupnik, Vrhovčeva 1, Ljubljana. Zakonca Uršula in Andrej Jančigaj sta tega dne v družbi sorodstva, prijateljev in drugih bližnjih na staromoden način praznovala zlato poroko - 50 let skupnega življenja. Po skoraj sto letih od slavnostne fotografije, ki je nastala ob tej priložnosti, ni več mogoče poimenovati vseh ljudi na sliki. V zgornji vrsti (šesti z leve) stoji Franc Ravnikar, snovalec podobe in tudi graditelj stavb nekdanjih Domžal; ob njem pa dr. Matija Hočevar, prvi zdravnik v Domžalah, hkrati pa v tridesetih letih tudi domžalski župan. V srednji vrsti je tretja z leve Katarina Ravnikar s hčerko Anico v naročju, desno je njen mož Matija Ravnikar, poznejši domžalski tovarnar in nadaljevalec Jančigajeve slamnikarske tradicije. V spodnji vrsti sedečih je (z leve) kaplan Zajc, sledita zakonca Kuralt, nato oba zlatoporočenca. Ob očetu Andreju sedi hči Uršula z možem Andrejem Müllerjem. Skrajno desno v vrsti sedi župnik Franc Bernik. V spodnji vrsti je med tremi na tleh sedečimi deklicami so na levi Ivanka Kuralt, v sredi Marija Kuralt, na desni pa Francka Mihelčič. Ostalih gostov s stoletne časovne oddaljenosti ni več mogoče prepoznati. Na vzhodni strani Goričice je imela družina Flis (po domače Kajžni) velik Pogled na Kurzthalerjevo slamnikarsko tovarn° (na M) v središču čebelnjak ... Domžal s severa. Matjaž Brojan Ves ta utrip so prebivalci čutili kot nešteto možnosti, da tudi sami s svojim deležem prispevajo k življenju kraja, ki ga je s skrbno, že kar očetovsko roko vodil župnik Franc Ber-nik. Njegova domžalska fara je imela v letu 1913, v katerega pogledujemo, že pet let, on pa je kot skrben gospodar še bolj vestno zapisoval vse, čisto vse, kar se je dogajalo v njegovi fari. Čisto nič mu ni ušlo, njegovi skrbni kronistični predanosti se moramo zahvaliti, da sem lahko iz več (večinoma njegovih) virov, tiskanih in pisanih, pobral zanimivosti leta 1913. Tu so: Najprej letna inventura Zime ponavadi niso bile ravno zanimive, seveda je bilo tako tudi v Domžalah. Tako je bilo vse dotlej, dokler v kraju niso odprli Društvenega doma, v katerem se je veliko dogajalo. Običajno se je vse začenjalo na svete tri kralje, torej 6. januarja, ko so dolga leta zapored vsak 6. januar popoldne pripravili občni zbor in pregledali delo za leto poprej. V tem 6. januarju je bilo prav tako, le da so tokrat gledali v leto 1912. 21. januarja je v Spodnjih Domžalah umrla za pljučnico 67-letna Uršula Pfeifer, vdova po pokojnem domžalskem naduči-telju Francu Pfeiferju, ki ga poznamo tudi kot ustanovitelja domžalske godbe. Njenega pogreba se je udeležilo veliko ljudi, domžalsko Katoliško izobraževalno in podporno društvo, katerega članica je bila, je na njen pogreb poslalo društveni prapor, pevci društva pa so ji zapeli tri žalostinke v slovo. Menda pokojnica ni zamudila nobene društvene prireditve oz. predstave. Žal si Uršula Pfeifer ni mogla ogledati predstave, ki so jo v njenem društvu pripravili že 23. februarja, šlo pa je za 'Goslarico naše ljube gospe', igro v štirih dejanjih. Ocena izvedene igre je bila dobra. »Igralke so prav dobro nastopile,« je bil edini sklep, ko se je zastor prizorišča zagrnil. Prva predstava v letu je doživela še ponovitev. Na premieri so zaslužili 94 kron in 20 heler-jev, na drugi pa 95 kron in 40 helerjev. Druga predstava, ki jo je naštudiralo Katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah, je bila velika predstava F. Riharja 'V tem znamenju boš zmagal'. Na predstavi je ob igranju harmonija pel domači mešani pevski zbor. Kot je bilo dotlej v navadi, so še pred uprizoritvijo igre pripravili raznovrstni program. Pred to uprizoritvijo so zapeli A. Foersterjevo Ave Marijo in Papeško himno. Zanimivo je, da so za omenjeno predstavo 'V tem znamenju boš zmagal' Domžalčani na Dunaju naročili za potrebe uprizoritve čudovite čelade, ki so društvo stale nad 50 kron. Reprize igre se je udeležil tudi avtor priredbe, kaplan z Vrhnike, Leopold Turšič. 22. februarja je v Študi umrla 56-letna Marija Klopčič, njenega pogreba se je udeležilo veliko ljudi, ki so na pogrebu nabrali nabir-ko za pomoč njeni družini. Zbrali so 58 kron in 10 helerjev. Izlet Domžalcev na Trsat 8. junija, bila je nedelja, so se Domžalčani množično podali na Trsat in v Postojnsko jamo. Franc Bernik je na pot popeljal 50 krajanov. Na izlet so odšli z vlakom do Reke. Potem so se z ladjo popeljali do Opatije in si na Trsatu ogledali božjepotno Marijino cerkev. Izletniki so v Opatiji tudi prespali. Drugi dan so začeli s sv. mašo, nato pa z 'br-zovlakom' odpotovali do Postojne, kjer so si ogledali, tako je ostalo zapisano - slovečo podzemno naravno mojstrovino. Na prošnjo vodje izleta, Franca Bernika, je vodstvo jame Domžalčanom znižalo vstopnino s petih kron na dve kroni na osebo. V hotelu Paternost so zaužili odlično kosilo, popoldne ob petih pa so se z vlakom vrnili domov, kamor so prispeli ob 8. uri zvečer. Izletniki so bili navdušeni nad lepim vremenom, pa tudi nad vodstvom železnic, ki je šlo tudi 'zelo na roko'. Z všteto vožnjo z br-zovlakom od Reke do Postojne je vožnja na osebo stala 'tja in nazaj' 10 kron in 30 helerjev. Pa še poseben vagon so imeli Domžalčani! Sardenkova 'Skrivnostna zaroka' 22. junija je sledila tretja predstava dramske skupine Izobraževalnega in podpornega društva Domžale. Po tem, ko so pripravili program, so dodali še igro v štirih dejanjih Selvija Sardenka - Skrivnostna zaroka. Ko je z zaslužkom 142 kron in 40 helerjev igra lepo uspela, je režiser, župnik Franc Bernik, zapisal: »Igra je ganljivo lepa. Tembolj, ker glavna oseba še danes živi. Evrozija, ki že 25. leto deluje na Balkanu kot prednica evharistik.« Zlata odmevna poroka Jančigajevih 23. junija so se na dvorišču družine Jančigaj v Zgornjih Domžalah 107 zbrali mnogi ugledni Domžalčani, da bi sodelovali na zlati poroki slamnikarskega tovarnarja Andreja Jančigaja in Uršule Jančigaj, ki je bila 'kumica' društvene zastave domžalskega kulturnega društva, delujočega v Društvenem domu. Za tiste čase je bila to nenavadno redka priložnost, saj ni bilo običajno, da bi slavljenca doživela zlato poroko; redko sta oba zakonca doživela visoko starost do zlate poroke. Svatje zlate poroke Jančigajevih so se zbrali ob pol desetih dopoldne in ob slavnostnem spremstvu so vsi odšli v domžalsko cerkev, kjer jih je pričakala društvena zastava. Nosil jo je Peter Cerar, v spremstvu Franca Končana in Janeza Habjana. Po cerkvenem nagovoru je župnik izpred oltarja čestital slavljencema v imenu društva z željo, da jih Bog na priprošnjo društvenega zavetnika, sv. Jožefa, varuje in ohrani še mnoga leta. Seveda so se svatje zlate poroke tudi fotografirali. 27. julija so, po tem, ko je bilo v aprilu opravljeno prvo predavanje učitelja Maksa Komana o Napoleonu, izvedli še drugo. Visokošolec Karol Flerin iz Ihana, član akademskega društva Danic z Dunaja, je govoril o nastanku sveta in posameznih poznejših dobah. Tretje predavanje je opravil domači župnik Franc Bernik, ki je govoril o zgodovini in 'postanku' Goričice, s posebnim poudarkom na duhovnikih, ki so v zadnjih 120 letih službovali na Goričici. Kaj vse se je v Domžalah dogajalo v drugi polovici leta? 26. septembra je v Zgornjih Domžalah 114 za jetiko umrla Marija Cotman, stara le 25 let, bila je menda prav pridno dekle. Pogreb je bil 28. Septembra, ob 9. uri dopoldne, udeležilo se ga je precej ljudi, ki so zbrali za 52 kron samopomoči družini. Do konca leta še nekaj predstav V današnjih časih si skoraj ne moremo predstavljati, da so Domžalčani v letu 1913 pripravili oz. naštudirali kar 10 predstav oz. iger. 18. septembra so v okviru t. i. veselice predstavili svojo četrto uprizoritev - in sicer veseloigro 'Na ogledih'. Menda še pri nobeni predstavi ni bilo toliko smeha, kot ga je bilo pri tej. Burko enodejanko so uprizorili še 28. septembra. 5. oktobra je sledila v okviru več različnih glasbenih točk še veseloigra v enem dejanju 'Natakar', sklenila pa se je z igro Janeza Evangelista Kreka v treh dejanjih 'Sveta Lucija'. Požar v STOBU 16. oktobra 1913 dopoldne je ob tričetrt na deset zagorelo v STOBU št. 20, pri hiši, ki se ji je po domači reklo Pri Povžu. Oče so bili v času požara v gozdu, kjer so pripravljali ste-ljo in nastilj, mati pa so bili na njivi. Skoraj hkrati so v hipu zagorela vsa gospodarska poslopja (hlev, skedenj in šupa) ter se znašla v velikih plamenih. Kot je ob požaru zabeležil župnik Bernik, k sreči v tistih trenutkih ni bilo vetra. Hišo so obvarovali, živino pa so pravočasno prepeljali drugam. Kako smo prišli do fare? 26. oktobra so v Društvenem domu pripravili četrto predavanje, predavatelj pa je bil spet domžalski župnik Franc Bernik. To predavanje je bilo nekakšna posledica žu-pnikovega rekurza na cesarsko-kraljevo ministrstvo, ki je zadevalo ustanovitev fare v Domžalah. Minilo je 10 let velikih naporov in prav takšnih prizadevanj, da se uredi vse, kar je zadevalo ustanovitev domžalske fare. Enkrat za vselej je bila zadeva rešena, saj se je vlekla, kot jo je Bernik časovno opredelil, vse od 5. 11. 1903 do 23. 10. 1913. Bernik je seznanil z vso dolgo in mučno administrativno potjo, dokumenti, pošto in dopisi, ki so krožili od Domžal do ministrstev in obratno. Naslednji predavatelj je bil 16. novembra 1913 dr. Janez Evangelist Krek, ki je govoril o političnem položaju, pri tem pa posebej opozoril na razmere v državnem in deželnem zboru z ozirom na domžalsko življenje. Nastop v Domžalah je bil za dr. Kreka pravzaprav razumljiv, saj so bile v času njegovega predavanje volitve pred vrati. V tem letu je bilo pred koncem leta opravljenih dvoje volitev. 1. decembra 1913 so bile deželnozborske volitve, kot se je reklo v splošni kuriji. V Domžalah so volivci odločali med dvema kandidatoma. Domžalski kandidat, sicer starosta domžalskih sokolov, podjetnik, trgovec z lesom in gostilničar Andrej Slokar je dobil le 136 glasov, njegov protikandidat, kamniški dekan Ivan Lavrenčič, pa 195. 7. decembra 1903 so potekale volitve v t. i. 'kmečki kuriji'. Dr. Janez Evangelist Krek je dobil v Domžalah 109 glasov, njegov protikandidat Sršen pa le 51. Slava našemu cesarju, ki nam vlada že 65 let! decembra 1913, na predvečer 65-letne-ga vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I., je bila v Domžalah 'raz-svitljava', med katero je domžalska godba pripravila 'mirozov' skozi Domžale. Kaj je to bilo, ne vem, verjetno je šlo za povorko ali slavnostni sprevod skozi kraj. Takole je ostalo zapisano v zapisu F. Bernika: »Razsvitljava je bila krasna! Posebno pa je bil Domžalski dom sijajno razsvitljen. Na balkonu je bil prelep transparent sivolasega starčka - vladarja, ves v nalašč za to napeljanih električnih žarnicah, lampijončkih, zelenju, cvetlicah. 2. decembra je bila ob 9. uri sveta maša, ki so si jo vsi praznovalci jubileja Njegovega Veličanstva tudi udeležili.« Na Podrečju je umrla 30 let stara Katarina Kepic, menda je bila prav pridno dekle. Imela je srčno napako, bolezen je bila huda, naposled se je pridružila tudi vodenica. V Domžalah se je spet pričel 'poduk' nemščine. Fantje so se učili vsak petek zvečer, dekleta vsako sredo zvečer. Iz 'posebne prijaznosti' je fante nemščine učil nadučitelj Josip Odlasek, dekleta pa učiteljica Zinka Bole. Ob te podatke so napisali tudi ne preveč veselo misel: Žal pa za tečaj ni tistega zanimanja, kakor bi ga v kraju, kjer toliko deklet leto za letom hodi v razna velika mesta, bilo pričakovati. Še nekaj številk V letu 1913 so člani Čebelice Katoliškega izobraževalnega podpornega društva (64 moških in 19 žensk) zbrali 3.477 kron in 97 helerjev - sklad za pomoč tistim, ki bodo Čebelico potrebovali. 22. junija 1913 je bil ustanovljen domžalski vrtec. Tega dne so vanj sprejeli 71 dečkov in 87 deklic. V letu 1913 je bilo rojenih 70 Domžal-čanov, umrlo jih je 30, poročilo pa se je 11 parov. V domači cerkvi je bilo obhajanih 28.500 ljudi, kot je zapisal kronist Bernik, tega leta pa v občini ni bilo nobenega nezakonskega otroka. □ KULTURA slamnik@kd-domzale.si NAJBOLJ SMO PONOSNI NA GOSTIČEVE DNEVE BORUT JENKO, PREDSEDNIK KULTURNEGA DRUŠTVA JOŽE GOSTIČ HOMEC Borut Jenko že od ustanovitve leta 1993 kot predsednik vodi Kulturno društvo Jože Gostič Homec. / $ \ \ \ Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc Na ustanovnem občnem zboru, ki je potekal 3. novembra, se je takrat zbrala skupina 30 mlajših ljudi, ki si je za cilj postavila oživljati bogato kulturno dediščino, ki je bila v preteklosti pomemben dejavnik družbenega življenja kraja, ter ohranjati spomin na svetovno znanega opernega pevca Jožeta Gostiča. Letos društvo praznuje in ob tej priložnosti so pripravili pestro in zanimivo dogajanje celoletno leto, katerega vrhunec bo decembra. To je tudi prava priložnost, da podrobneje spoznamo delo društva in njihovega zagnanega in prizadevnega predsednika. Kako se je začelo leta 1993? Začelo se je z druženjem, smo pa želeli tisto, kar smo ustvarjali in pripravljali, deliti še z drugimi. Pri tem je imel na začetku pomembno vlogo homški župnik Lojze Golob. Povezal nas je pri mladinskem verouku, iz tega pa je pozneje zraslo društvo. Pokrivamo prostor Homca, Nožic in Preserij, a vedno so bili zraven tudi člani od drugod -tako imamo člane tudi iz sosednjih krajev in občin, pa tudi iz drugih krajev Slovenije. Tudi sam že več kot 20 let živim v Preserjah - pri tem ni nobenih ovir. Na začetku je delovala kulturna skupina, ki je prirejala kulturne večere in januarja 1993 uprizorila prvo igro Četrti kralj avtorja Alojza Rebule, premierno kar v garaži homškega gasilskega doma. Spomladi je izšla še prva številka krajevnega glasila Vaščan; drugo obletnico slovenske osamosvojitve je zaznamoval kulturni večer z domačimi kantavtorji (poleg mene sta sodelovala še Primož Romšak in Rok Pogačar) in razstava Igorja Boše-vskega. Do jeseni sta izšli še dve številki Vaščana. In končno: 3. novembra smo na ustanovnem občnem zboru ustanovili društvo, do konca leta 1993 pa smo pripravili še miklavževanje in ponovitev igre Četrti kralj. Društvo ste poimenovali po rojaku, opernem pevcu Jožetu Gostiču. Kako vse ste počastili njegov spomin? Na začetku o njem še nismo vedeli veliko, a spomin nanj je bil v kraju prisoten. Pozneje pa je dodobra zaznamoval naše delovanje in sam sem najbolj ponosen prav na to, da smo po zaslugi prijateljev iz Zagreba obudili in posebej poudarili njegov spomin. Leta 2000 smo začeli pripravljati Gostičeve dneve - prihodnje leto bodo potekali že jubilejni, petnajsti po vrsti. Z njimi smo širši javnosti predstavili njegovo življenje in delovanje. Začelo se je decembra 1998, ko so člani zagrebške Opere in predstavniki zagrebških Slovencev obiskali Gostičev grob in se s spominsko mašo poklonili Jožetu Gostiču ob 35. obletnici smrti. Ob tej priložnosti smo navezali stike z njimi in se začeli dogovarjati o skupnem praznovanju stote obletnice Gostičevega rojstva. Bi lahko ocenili, da je bilo prav zaradi omenjenega obeleženja najbolj aktivno leta 2000? To je bilo za člane društva doslej najzahtevnejše in najbolj plodovito leto. Po praznovanju kulturnega praznika smo marca člani društva in tudi drugi Hom-čani obiskali Zagreb, kjer so na hiši, v kateri je živel Jože Gostič, odkrili spominsko ploščo, predstavili dvojno zgoščenko in mu posvetili operno predstavo Trubadur. 5. marca je v homški cerkvi spominsko mašo za Gostiča daroval takratni metropolit in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. Popoldne je v cerkvi sledil slavnostni koncert opernih arij priznanih hrvaških in slovenskih opernih pevcev, ki sta ga prenašala tudi Radio Slovenija in Radio Hrvaška. Društvo je ob tem dogodku izdalo tudi priložnostni poštni žig in spominsko kuverto ter sodelovalo pri izdaji dvojne zgoščenke. Aprila je izšla tudi dolgo pričakovana monografija o Josipu Gostiču. Septembra leta 2000 smo pred Gostičevo hišo na Homcu odkrili njegov doprsni kip, ljubljanska Opera pa je pripravila sklepni slavnostni koncert. Tako so se prireditve, posvečene stoletnici rojstva Jožeta Gostiča, zaključile z najavo Gosti-čevih dni, ki se od tedaj dalje vsako leto odvijajo na Homcu, v Ljubljani, Zagrebu in občasno tudi v drugih krajih. Katerim ciljem sledite s festivalom Go-stičevi dnevi? Želimo ohranjati spomin na našega rojaka, prvaka dunajske, zagrebške in ljubljanske Opere, približati operno ustvarjalnost širšemu krogu poslušalcev in predstaviti mlade operne soliste. Z zgledom Gostiča kot vrhunskega umetnika in velikega človeka ter lika, ki povezuje različne narode, želimo prispevati k spodbujanju kulturnega razvoja v regijskem, nacionalnem in mednarodnem merilu. Ob tem nam je uspelo povezati in vzpostaviti obsežno sodelovanje med ljubljansko in zagrebško opero, pri izvedbi prireditev pa sodelujemo s številnimi javnimi zavodi in organizacijami s področja kulture (SNG Opera in balet Ljubljana, Opera in balet SNG Maribor, Opera HNK Zagreb, Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Slovenski komorni zbor, Consortium Musicum idr.). Kako pa sodelujete z domačim krajem? Sodelovanje je zgledno, tako s krajevnima skupnostma, župnijo kot drugimi društvi v kraju, še posebej gasilci, pa seveda OŠ Preserje pri Radomljah, kjer nas vedno prijazno gostijo. Če je treba, stopimo skupaj, kot smo ob gradnji igrišča in pri pripravi dobrodelnega koncerta. Tudi ljudje z zanimanjem spremljajo naše delo. Res je, da se moramo včasih potruditi za udeležbo na nekaterih naših prireditvah, a če pripravimo kaj odmevnejšega, če povabimo zanimive goste na naša tradicionalna predavanja, z obiskom ni težav. Tako smo gostili že številne slovenske alpiniste in popotnike, od pokojnih Tomaža Humarja in Pavla Kozjeka do Dava Karničarja, Iztoka Tomazina, Viki-ja Grošlja, Urbana Goloba, pa tudi Petro Holz, ki je znana kot pobudnica akcij Očistimo Slovenijo. Letos je bil gost domačin, alpinist Silvo Karo. Prva leta smo v gasilskem domu pripravili tudi nekaj zanimivih razstav. Bili smo pobudniki nastanka krajevnega glasila Vaščan, leta 2008 pa smo njegovo izdajanje sporazumno predali krajevni skupnosti. Seveda pa še sodelujemo, sam sem tudi v uredniškem odboru. Izhaja dvakrat letno, včasih pa smo izdali tudi po pet številk na leto. Časopis je bil vedno dobro sprejet in vaščani ga z veseljem pričakujejo. Vestno vodim tudi krajevno kroniko, beležim vse dogodke in jih ohranjam v posebnem bloku, pet se jih je že nabralo. Shranjujem pa tudi vse domoznanske publikacije in članke o kraju, krajanih, skratka, o vsem, kar je zapisanega oz. se dogaja v kraju. V društvu tudi zbiramo Na prvem mestu je želja po druženju, da se imamo lepo in da delamo nekaj zanimivega. Povezuje pa nas kultura. Posebno ponosni smo na naše lastne gledališke predstave, ki jih pripravimo vsaki dve leti, včasih tudi vsaka tri leta. stare fotografije in razglednice kraja. Tudi tega se je nabralo že kar nekaj in upam, da bo nekoč na primeren način ugledalo luč sveta. Kaj vse ste društvu pripravili v jubilejnem letu 2013? Društvo v tem trenutku šteje približno 50 članov, aktivnih pa jih je nekaj manj. Se je pa letos ob pripravah jubileja vrnilo k aktivnemu delu kar nekaj članov, ki so se v preteklih letih zaradi različnih vzrokov nekoliko umaknili. Problem pri članih je, tako kot povsod - pomanjkanje časa. Letošnje leto bo še posebej slavnostno, saj bomo poleg vsakoletnih tradicionalnih prireditev - obeleženja kulturnega praznika, Gostičevih dni, materinskega dneva, praznovanja dneva državnosti in miklavževanja - pripravili še jubilejne prireditve. Po uspešni spomladanski premieri komedije Niti tat ne more pošteno krasti bo 29. novembra slavnostni občni zbor društva s podelitvijo priznanj, v nedeljo, 1. decembra, pa v OŠ Preser-je pri Radomljah slavnostna prireditev ob 20-letnici društva, na kateri bodo sodelovali tudi zanimivi gostje, povezani z našim društvom. Ob tej priložnosti bo tudi otvoritev razstave in predstavitev zbornika o 20-letnem delovanju društva, predstavili pa bomo tudi serijo novih razglednic iz naših krajev. Jubilejno leto pa bomo zaključili 30. decembra, s spominsko mašo in koncertom ob 50. obletnici smrti Jožeta Gostiča, ki jo bo izvedel Consortium Musicum pod vodstvom dr. Mirka Cudermana. Razstava o delu društva bo prenesena v Gasilski dom Homec, kjer si jo bo mogoče ogledati do pomladi. Kaj za vas pomeni 20 let dela v društvu? To postane način življenja, ne znam si zamisliti življenja brez ukvarjanja s kulturo. Vesel sem tudi, ker so mi delo in izkušnje v društvu, pa tudi talenti omogočili, da sem pred leti po petnajstih letih dela v gospodarstvu dobil službo v gledališču, kjer sem vodja predstav. Delo in dosežki v društvu so bili glavna referenca, službo sem dobil brez zvez in poznanstev. To je zahtevno in odgovorno delo, natančno, avtoritativno, saj delam z vsemi ustvarjalci gledališke predstave - kot nekakšna režiserjeva desna roka. Sodelujem že pri vajah, pozneje pa bedim nad potekom predstave, sodelujem s tehničnim osebjem, kličem igralce na oder ... Sicer pa sem vesel, da me pri delu podpira tudi družina, predvsem žena Mateja, ki je že vseskozi tudi aktivna članica društva in velikokrat prva oseba, ki jo povprašam za mnenje, nasvet ali oceno izdelanega. V okviru društva je dolgo časa delovala tudi Dekliška pevska skupina Sirene, ki se bo ob jubileju znova zbrala. Aprila 1994 so se zbrala mlada dekleta pod vodstvom Petre Grkman in ustanovila Dekliško pevsko skupino Sirene, ki je premierno nastopila v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Pod okriljem našega društva so delovale vse do leta 2006, ko so se organizirale v samostojno kulturno društvo. V tem času so pripravile veliko nastopov, postale prepoznavne v širšem prostoru ter dosegle izjemen uspeh in priljubljenost. Veseli smo, da se bodo ponovno zbrale in nastopile na slavnostni prireditvi ob naši obletnici. Kaj ljudi žene in od kod motiv za delovanje v kulturnem društvu? Na prvem mestu je želja po druženju, da se imamo lepo in delamo nekaj zanimivega. Povezuje pa nas kultura. Posebno ponosni smo na lastne gledališke predstave, ki jih pripravimo na dve leti, včasih tudi vsaka tri leta. Vsako leto ne zmoremo, bilo bi prezahtevno. Smo pa letos pripravili izjemno uspešno gledališko komedijo Niti tat ne more pošteno krasti, z njo smo bili izbrani tudi za Festival gorenjskih komedijantov v Dobu. Zbrala se je večina ekipe igralcev, ki je skupaj delala že predstavo Tri stevardese pred šestnajstimi leti, režisersko delo pa je bilo v rokah mlajšega igralca Tomislava Tomšiča, ki živi v Domžalah. Doslej smo imeli že pet ponovitev, po novem letu pa načrtujemo še nekaj gostovanj. Z nami so v preteklosti delali tudi režiserji Janez Cim-perman, Igor Žužek, Matjaž Kocilja, Boris Kerč. Čeprav v skromnih razmerah, brez luči, zahtevne tehnike, a kljub temu z velikim žarom in veseljem. Kako se društvo financira? Brez pomoči Občine Domžale, ki že od začetka pomaga in sofinancira Gostiče-ve dneve, ta glasbeni festival gotovo ne bi dosegel tako visokega nivoja. Redna dejavnost je bila v preteklosti financirana s strani Zveze kulturnih organizacij, v zadnjih letih pa na osnovi razpisa direktno z občine. Ta je sodelovala tudi pri izdaji treh knjig, petih brošur in zgoščenke, na kateri so posnetki Gostičevih nastopov v homški cerkvi. Pri delu s financami pomagata tudi Krajevni skupnosti Homec-Nožice in Preserje, vsako leto sodelujemo zlasti pri organizaciji mi-klavževanja. Veseli in hvaležni pa smo tudi za prispevke posameznikov in do-natorjev, ki nam občasno priskočijo na pomoč. Kaj pa težave? Pri našem delu je eden večjih problemov prostorska problematika. Tako naše gledališke predstave in večje prireditve pripravljamo v OŠ Preserje pri Radomljah. Manjše in nezahtevne prireditve potekajo v dvorani gasilskega doma. Lastne prostore, to je manjšo sobo, pa imamo v delu stare homške šole, kjer potekajo vaje za gledališke predstave in vsi sestanki ter druga srečanja. To sicer s skromnostjo zadostuje, upamo pa seveda, da bomo nekoč le prišli do večjega prostora na Homcu. Naša želja je v bližnji prihodnosti na Homcu urediti spominsko sobo Jožeta Gostiča. Veliko gradiva o Go-stiču je že zbranega, načrtujemo pa tudi, da bi del prostorov omogočal tudi drugo občasno razstavno dejavnost. Ob koncu bi se rad še enkrat zahvalil vsem posameznikom in organizacijam, ki nam vseskozi nesebično pomagajo in sodelujejo pri uresničevanju programa društva. Naj bodo uspehi prvih dvajsetih let zadosten razlog, da delo, druženje in prijateljstvo nadaljujemo tudi v prihodnje. □ slamnik@kd-domzale.si KULTURA KD FRANCA BERNIKA MOZART, SCHUBERT IN POZNA MLADOST program: Mozart, Schubert/ nastopajo: Miklos Perenyi (violončelo), Kuss kvartet: Jana Kuss (violina), Oliver Wille (violina), William Coleman (viola), Mikayel Hakhnazaryan (violončelo) / Mozart in Schubert z godalnim kvartetom in enim najboljših čelistov svoje generacije 20:00 abonma in IZVEN ( KufturnJ dom Franca Bernika Domžale DECEMBER l koledar v prireditev Perenyi je eden največjih čelistov svoje generacije, gost najbolj imenitnih glasbenih odrov in orkestrov. Odlikuje ga neponovljivo fin in niansiran zvok, združen z izstopajočo muzikalnostjo, ki je vedno v ospredju njegovega igranja. S Kuss kvartetom, ki smo ga pri nas že gostili, je Schubertov kvintet pred kratkim posnel za založbo Onyx Classics. KD FRANCA BERNIKA ČAROBNA SMREČICA glasbeno-lutkovna predstava/Glasbeno gledališče Melite Osojnik/režija, igra: Melita Osojnik/40 min, 3+ Kaja in Aljaž si želita okrasiti smrečico že prve dni decembra. Mama in oče se seveda ne strinjata, sploh pa nimata časa, pa še čisto prezgodaj je. Dnevi pa kar tečejo ... dokler ne zmanjka vseh smrečic. SLAMNIKARSKI MUZEJ Mag. ČRTOMIR FRELIH Srečanja pod slamniki / pogovor pripravlja Cveta Zahiiefrr 18:00 Mag. Črtomir Frelih je izjemno plodovit likovni ustvarjalec, ki ve-vstop liko razstavlja, tako doma kot v tujini. Že vrsto let živi in dela v Ra-PROST domljah, še vedno pa je povezan tudi z rojstnim krajem Nomenj pri Bohinju. Temi zanimivega in prav posebnega pogovora bosta "vrste likovnega prostora" in "mehanski pripomočki starih mojstrov". 10:00 sobotna otroška matineja i 10:00 sobotna otroška matineja GALERIJA DOMŽALE Nataša in Katja Skušek PRI ZLATEM STEGNU / FESTEN!! Umetniški projekt Pri Zlatem stegnu se ukvarja s procesom prehranjevanja in z njim povezanimi navadami, običaji, rituali ipd. Na prvi pogled je zasnovan na lahkoten, celo humoren način, pri natančnejšem pogledu pa se pokaže cela paleta različnih problemov in obsesij, povezanih z osnovno tematiko, denimo požrešnost, skrb za telo, estetika prehranjevanja, delitev dela pri pripravi hrane, fast food idr. Razstava bo odprta do 28. decembra. KD FRANCA BERNIKA Ruska narodna: ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI lutkovna predstava/Gledališče Glej in Lutke FRU-FRU/ 30 min, 2+ Pravljica o radovedni deklici, ki se izgubi v gozdu in naleti na čedno hiško, ki jo je medvedja družina začasno zapustila, je izredno priljubljena tako pri otrocih, kot tudi pri odraslih. V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine imajo otroci s starši prost vstop. KD FRANCA BERNIKA John Patrick Shanley: DVOM Prešernovo gledališče Kranj/režija: Aten Jelen/igrajo: Borut Veselko, Vesna Jevnikar, Vesna Slapar, Maša Kagao Knez / aktualna zgodba o zlorabah v katoliškem svetu V katoliški šoli v Bronxu vlada konzervativna, a načelna sestra Alojzija, ki je strah in trepet vseh učencev, pa tudi nun, ki poučujejo na šoli. Njeno nasprotje je oče Fly-nn, župnik in učitelj telovadbe, saj s svojimi pridigami presega miselno ozkost. Zaradi odprtosti je blizu učencem, kar v sestri Alojziji začne vzbujati sume. Nasprotja med njima prerastejo v konflikt, zaradi katerega njen dvom samo še narašča. 20:00 abonma in IZVEN 20:00 abonma in IZVEN 5 .. _,_ KD FRANCA BERNIKA PALČKOV CIRKUS klovnovsko-cirkuška predstava /Zavod Bufetto/40 min, 3+ Palčki Gusti, Kal in Floki se mrzlično pripravljajo na cirkuško predstavo, kajti v današnji predstavi bo skupaj s palčki nastopil sam ... Dedek Mraz. No, ja vsaj tako je obljubili! Toda presenečenj za palčke še ni zdaleč ni konec, kajti cirkuška trobenta naznani začetek predstave, Dedka mraza pa od nikoder!!! 10:00 sobotna otroška matineja KD FRANCA BERNIKA OGNJEMET, HUMOR IN KIČ ... in neresni taresni program: Schmelzer, Mozart, Haydn, Pon-chieli, Hindemith, Schnittke, Poulenc, Elgar, Čajkovski, Lanner, Strauss, PDQ Bach... / nastopajo: abonmajski ansamel z gosti in presenečenji/ umetniško vodstvo: Mate Bekavac 18:00 za IZVEN 4 mi © Kulturni dom Franca Bernika Domžale KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA Ljubljanska 61, Domžale t. 722 50 50 / www.kd-domzale.si _ v v IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE uredil in izbral: Janez Dolinšek knjige za odrasle Andrei Makine: Rekviem za vzhod eBesede, 2013 u. 1 Makine velja za enega najbolj reprezentativnih sodobnih pisateljev, ki pišejo v francoščini. Rojen je bil v Sibiriji, kjer je preživel otroštvo. Izjemni stilist in intelektualec v svojih delih postavlja v ospredje tragičnost posameznikove usode, ki jo določajo vojna, totalitaristični režimi in moralni propad. Hišo v skritem gozdnem kotičku Kavkaza je presekal granitni disk. Skala sredi hiše, ki jo je zgradil otrokov oče, se mu je zdela povsem običajna. O njeni prisotnosti je otrok podvomil, šele ko je odkril svet okoli gozdnega zavetišča. - Oddaljen spomin na izgubljenega otroka spremlja tajnega agenta sovjetskih oblasti, ki se na misijah srečujejo z neskončnostjo vojn in osiromašenostjo odnosov. Roman razvija misel, da se velike vojne enkrat končajo, ne pa majhne, ki so le njihovo nadaljevanje v času miru. Colin Crouch: Postdemokracija Krtina, 2013 Crouch postdemokracijo razume podobno kot postindustrijsko družbo ali postmoderno kulturo. Tako kot postindustrijska ne pomeni brez industrije in tako kot postmoderna ni antimoderna, je postdemokratična družba tista, ki ima še vedno vse demokratične institucije, ki pa vedno bolj postajajo prazne lupine. V resnici si moč odločanja lastijo bolj ali manj ozki krogi politično-ekonomske elite. Država pa vse bolj postaja le varuh in zagovornik načel ideologije prostega trga in kot nekakšen varnostni aparat megakorporacij pozablja na svojo pravo funkcijo. Crouch izpostavi potrebo po novem družbenem kompromisu, podobnem tistem, ki je zahodu po koncu druge vojne omogočil desetletja razvoja in blagostanja. Omeniti velja kritično stališče, ki ga v spremni besedi oriše Žiga Vodovnik, ko pravi, da iskanje demokracije zgolj na nivoju strank in države vodi v napačno sklepanje, da je demokracija v krizi. A v krizi sta predvsem kapitalizem in nacionalna država s svojo predstavniško partitokracijo. Ne nazadnje, kot pripomni Vodovnik, je demokracija glagol in je interpretirana kot praxis, kot svobodna in kreativna dejavnost, ne kot pre-fabriciran institucionalni dizajn. Izvrsten razmislek, ki lahko služi kot dober oprimek pri sedanjemu družbenem zdrsu, ki mu ni videti konca. Zenovske zgodbe Vodnikova založba, 2011 Zbirko zenovskih zgodb, v kateri so nekatere že kar znane (npr. tista o menihu, ki prenese dekle čez vodo), se sicer da prebrati v slabi uri, vendar lahko o njih razmišljamo preostanek življenja. Minimalizem zenovskih zgodb pogosto rezultira v navidezno nesmiselnost in že kar bizarnost kratkih zgodbic, ki pa je to zgolj na prvo žogo. Prav zeno-vske zgodbe so odličen dokaz, da stvari niso, kot se zdijo. Vsak nadaljnji razmislek nam namreč razkrije, da se za vsako zgodbo skrivajo modrosti, ki nagovarjajo k življenju tu in zdaj, k načelu manj je več in predvsem k čuječi navzočnosti vedno in povsod. Doseganje zena ni nekaj, kar je dostopno samo mojstrom, ni nekaj, česar se naučimo, niti ni nekaj, za kar potrebujemo dolga leta ... Kdorkoli in kjerkoli ste - od tod (lahko) vstopite v zen. * t * JE 1 t > J c i Viki Grošelj: Velikani Himalaje Planinska zveza Slovenije, 2013 »V sanskrtu, jeziku starodavnih civilizacij ob Indu in Gangesu, beseda Himalaja pomeni domovanje snega.« Tako Viki Grošelj, vrhunski alpinist, hima-lajec, gorski reševalec in gorski vodnik, začne svojo najnovejšo knjigo. V njej predstavlja vseh 14 svetovnih osemtisočakov - prav vsi stojijo v Himalaji - in oriše zgodovino vzponov nanje s posebnim poudarkom na delovanju slovenskih alpinistov, ki so se prav z izjemnimi dosežki v Himalaji povzpeli v svetovni vrh. Grošelj sam je bil soustvarjalec te slovenske zgodbe o uspehu. V letih 1975 do 2011 se je udeležil sedemnajstih odprav na osem-tisočake in stal na vrhovih desetih (na Čo Oju dvakrat). V knjigi so zbrani tudi vsi podatki o udejstvovanju slovenskih alpinistov bodisi v slovenski bodisi v tujih odpravah. Knjiga je napisana v živem in zanimivem slogu in bogato opremljena s številnimi fotografijami. knjige za otroke in mladino John Green: Krive so zvezde Mladinska knjiga, 2013 O romanu Krive so zvezde mnogi govorijo kot o Romeu in Juliji 21. stoletja, roman se je zavihtel tudi na lestvice prodajnih uspešnic, po njem pa že snemajo film. Glavna junaka romana sta šestnajstletna Hazel in sedemnajstletni Augustus. Hazel ima raka ščitnice, ki se je razširil na pljuča, tako da diha s pomočjo jeklenke. Augustus pa ima kostni sarkom in je brez noge. Spoznata se na srečanju podporne skupine in se zaljubita. Čeprav je njun svet poln bolnišnic, zaščitniških staršev in vedno novih oblik zdravljenja, si oba želita predvsem običajnega najstniškega življenja. Čedni Avgustus ali na kratko Gus prinese v Hazelino življenje smeh, zabavo in novo upanje. Zavedata se, da sta neozdravljivo bolna, vendar poskušata strah pred neizbežnim preseči z medsebojno ljubeznijo. Anna Woltz: Dekle z Marsa Miš, 2012 A Knjigo je pisateljica napisala po resnični zgodbi, po pogovorih z Vicky Janssen, ki ji je pripovedovala o svojem življenju. V romanu se pred nami odstre zgodba dekleta Evy, ki se je rodilo kot fant. Že pri treh letih, ko je bila še deček Evert, se spominja svoje drugačnosti. Kot deček se je vedno najraje igrala z deklicami, z barbikami in risala princeske. Skozi odraščanje čedalje bolj odklanja svoje fantovsko telo in hrepeni po ženskih oblačilih ter dolgih laseh. V šoli se norčujejo iz njega in tudi starši težko sprejemajo njegovo drugačnost. Evert se zaveda, da bo pot do uresničitve njegovih sanj, do spremembe spola, težka in boleča. A pripravljen je na vse, saj ve, da je to zanj edina pot k samouresničitvi, zato stori vse, da postane ženska. Knjiga, ki odstira mnoge tabuje in sili k razmišljanju o tej redko opisani tematiki. Gerald Rose: Tigrova preproga Zala, 2012 .... ' igrova prog Nekoč je na robu džungle živel zelo suh tiger. Bil je žalosten in shiran in želel si je drugačnega življenja. Ponoči je strmel v Ra-dževo palačo in utrnila se mu je imenitna ideja. Ko je Radžev služabnik stepal preproge, je bila med njimi tudi tigrova koža. Snel je tigrovo kožo iz vrvi in čez vrv obesil sebe. Tako je tiger prišel v palačo in vsi so bili prepričani, da je to pač tigrova koža, ki so je bili vajeni. Tako je nastopilo tigrovo čudovito življenje, ampak tigra je skrbelo, da bodo opazili prevaro, kajti ,preproga' je bila vsakdan lepša ... In če bi odkrili, da je živ, se mu ne bi dobro godilo. Imenitno, humorno slikanico dopolnjujejo tudi izjemne ilustracije. mediateka Kauwboy - DVD Delphis film, 2012 Otroški film za odrasle! Ganljiv portret desetletnega dečka Joja, ki nam seže v srce. Jojo najde mlado kavko in jo skrivaj prinese domov. Med fantom in zapuščenim ptičkom vzklije prijateljstvo, ki mu vsaj malo nadomešča izgubljeno mater oz. družino. Pokaže se dečkova radoživost, veselje do življenja. Tudi njegov žalostni oče, sam poln bolečine, končno sprevidi svojo krutost in nerazumevanje, a je morala kavka umreti, da se je to zgodilo. Gre za genialno preprost film - prvenec, ki se dotakne gledalcev vseh starosti in predstavlja čudovit portret odraščanja. KULTURA slamnik@kd-domzale. si Zbogom, romantika Drugi koncert 16. sezone koncertnega abonmaja v KDFB-ju KDFB V Domžalah se nadaljuje (19. 11. 2013) letošnji novi, zdaj že 16. ciklus modrega oz. koncertnega abonmaja; spet seveda s še vedno aktualnim klarinetistom in umetniškim vodjo projekta Matejem Bekavcem. Za slovo od (glasbene) romantike smo slišali kar troje kapitalnih, komornih, pa tudi orkestrsko delo skladateljev, kot so Alexander Zemlinsky, Arnold Schönberg in Gustav Mahler (prir. Erwin Stein). To je bila še ena parada odlične glasbe s spet skoraj novimi zasedbami, pa tudi z nekaj znanci. Seveda, takoj na začetku ne moremo mimo spiritus agens M. Bekavca. Ta se je sicer tokrat pojavil v vlogi klarinetista in umetniškega vodje. Če je bil uvodni Trio, op. 3 v d-molu (1896), prav z njim, violončelistko Marušo Bogataj in pianistko Mino Popovic še nekakšno ,ogrevanje', saj so bili prve note, morda kar frazi obeh prvih stavkov od vsega treh (intonančno) še malo oporečni (enkrat v B- in spet drugič v A-klarinetu), je bila tudi to že prava parada skoraj polurne in odlične komorne muzike. Ob že znanem ,prekletstvu' mnogo bolj tradicionalne zasedbe (klavirskega) tria zaradi inštrumentalnih sorazmerij so naši umetniki vse tole brzdali z nemalo tehnične popolnosti in muzikalne nadgradnje, kar se je potem strnilo v Ožarjeni noči, Godalnem sekstetu, op. 4 (1899) znamenitega ,očeta' glasbene moderne Arnolda Schönberga. Tudi tale polurna glasba v enem samem zamahu terja nemalo spretnosti, ki pa jo je tokratna godalna šesterica (po tradiciji skoraj vseh dosedanjih domžalskih glasbenih dogodkov) spet rešila famozno: Joanna Kamenarska in Božena Angelova (violini), Adam Newmann in Gea Pantner Wolfand (violi) in Jaka Stadler in Maruša Bogataj (violončela). Domžalski glasbeni oder se več kot očitno sprošča ravno na račun odlične godalne (so)igre, njihove interpretacije morda samo še dopolnjujejo že zapisano tezo o ,orkestru Akademije St. Martin in the Fields v ljubljanskem predmestju' (gl. Slamnik, 53/2013, št. 10, 25. 10. 2013, str. 15). Godalna strnjenost, odličnost poustvarjalnega nabo- ja, pri kateri je šlo tako rekoč za čisto vsako noto in akord, za vsako linijo in kombinacijo (bogatega) godalnega inštrumentarija, predvsem pa za nove in mladostne interpretacije vsakega posameznika in celotnega seksteta! Ali ni bila morda tole z naslova vseh navedenih že nekakšna reinterpreta-cija Schönbergovega (godalnega) zvoka? Meni se je zdelo, da smo še vedno globoko v , kajti najmanj, kar je: tudi ta glasba z roba predprejšnjega stoletja je že postala moderne glasbe. Schönberg je bil pa na splošno nekaj posebnega, nekaj, kar bi človek še kar poslušal, si posnetek ponovil in ne vem kdaj končal. Kako so potem v še malce večjem sestavu zmogli (spet brez dirigenta!) z izvedbo komorne priredbe slovite Mahlerjeve Simfonije št. 4 v G-duru (1899-1901, prir. pred 1925?)? V zadnjem, 4. st., se je izkazala še naša pevska solistka-sopranistka, odlična Marta Močnik Pirc, ki je bila v nemškem izvirniku Ko nebeška nas radost obliva (prev. Pavel Oblak iz Des Knaben Wunderhorn/Dečkov čudežni rog) ravno pravšnja za tole (komorno priredbo slovite) Mahlerjeve arhitekture. Poleg M. Močnik Pirčeve pa so sedeli in odigrali skoraj solistične, kaj šele komorne in orkestralne parte: Jerca Novak/flavta, Tamar Inbar/oboa in angleški rog, M. Bekavac/ klarinet in basovski klarinet, J. Kamenarska in B. Angelova/violini, A. Newman/ viola, J. Stadler/violončelo, Petar Brčarevic/ kontrabas, M. Popovic/klavir, Tilen Bajec/ harmonij, Jože Bogolin in Špela Mastnak/ tolkala. Še ena domžalska predstava, ki je ne velja nikoli pozabiti! Že prihodnji mesec (4. 12.) pa se omenjeni ciklus v Tomčevi dvorani domžalskega KDFB-ja nadaljuje z naslovom Mozart, Schubert in pozna mladost v izvedbi slovitega violončelista M. Perenyja inv (Godalnega) Kvarteta Kuss. Dr. Franc Križnar Pevke Ženskega pevskega zbora Stane Habe Jesenski koncert v spomin in hvaležnost spoštovanemu prof. Stanetu Habetu DU Domžale Pevke Ženskega pevskega zbora Stane Habe, ki uradno delujejo v okviru Društva upokojencev Domžale, nas s svojimi koncerti vsako leto znova presenetijo, saj navadno letni koncerti niso le prikaz njihovega napredka pri petju pod vodstvom pevovodkinje Marike Haller, temveč nam. skupaj s prijateljskimi pevskimi skupinami pripravijo zanimiva presenečenja. Tak je bil tudi Jesenski koncert, 15 novembra 2013, ki so ga skupaj z gosti na menile 10-letnici smrti profesorja Staneta Habeta, ustanovitelja zbora in dolgoletne ga pevovodja. Kulturnik in glasbenik, tudi častni občan Občine Domžale in dobitnik številnih priznanj s področja kulture, posebej glasbe, je za seboj zapustil neizbrisno sled. Še posebej ga ne bodo pozabili v Glasbeni šoli Domžale, ki je v času njegovega ravnateljevanja postala ena od vodilnih šol v Sloveniji. Ustvarjalnega dela ter iskrenega prijateljstva pa se ga bodo spominjali številni pevci, ki jih je znal organizirati in tudi voditi v različnih pevskih skupinah. Med njimi sta Moški pevski zbor Janez Cerar in Ženski pevski zbor Stane Habe, oba pojeta v okviru Društva upokojencev Domžale, ki ju je vodil več desetletij. Veliko smo slišali o njegovem ustvarjanju in poustvarjanju na prijetnem pevskem večeru, v katerem je voditeljica Draga Jeretina Anžin brala tudi odlomke iz knjige Velimira Vulikica: Glasbenik Stane Habe - Vrhničan v Domžalah. Prav v spomin na svojega velikega prijatelja so dekleta Jesenski koncert začela z njegovo priredbo Schubertove Lipe, nadaljevala z narodno, ki jo je priredil veliki Habetov prijatelj Matija Tomc, z violino je Spavaj, spavaj pospremil violinist Karel Žužek, prvi del koncerta pa so zaključile z Adijo Tomaža Habeta. Nato smo prisluhnili otroškemu pevskemu zboru Glasbene šole Domžale, Domžalčki, z zborovodjo Jožico Vidic in ob pianistu Miranu Juvanu, ki je ta večer, skupaj s prof. Tomažem Habetom, večkrat spremljal pevce. Violinista Marjeta Banko in Gal Juvan ter otroški pevski zbor OŠ Rodica, ki ga vodi zborovodja Tomaž Habe, so nas spomnili na tisoče mladih glasbenikov, ki jih je na pot pospremil prof. Stane Habe, pevci iz drugih občin: Oktet Mi, s pevovodjem Anžetom Hribarjem in Kdor hoče srečno živet', naj dela veselo, pa poje naj vmes . . . Prijeten pevski večer v Ihanu s Šentjernejskim oktetom in citrarkami iz naših krajev V Domu krajanov Ihan je Krajevna skupnost konec oktobra pripravila pevski večer, ki je navdušenim poslušalcem in poslušalkam prinesel številne ljudske pesmi v izvedbi gostov - Šentjernejskega okteta, ki je zapel tudi dalmatinske uspešnice, aplavza pa so bile deležne tudi Citrarke iz domačih krajev. Prijeten večer so gostje iz Šentjerneja, ki sta jih v Ihan povabila njihova prijatelja - Jože in Nuša Čučnik -, začeli z vsem znano Slovenec sem, nadaljevali pa z drugimi znanimi slovenskimi pesmimi, vmes pa prijetno poklepetali z voditeljico večera Dragico Lunar. Tako smo izvedeli, da so že praznovali zlati jubilej, da jim tudi v 51. letu njihovega uspešnega prepevanja ne manjka nastopov, saj so jih letos našteli že sto. Predsednik društva je Jože Jamnik, pevovodja pa Anton Resnik, ki je v prijaznem pogovoru z voditeljico večera razkril veliko zanimivosti iz dosedanjega petja okteta, ki ga odlikujejo tudi odlični solisti. Oktet veliko nastopa po Sloveniji in tujini ter je zapisal Šentjernej na kulturni zemljevid Slovenije. Navzoči smo se pevcem v delu programa, ko so se predsta- vili z odličnim petjem dalmatinskih pesmi, tudi pridružili. Simpatičen je bil nastop treh deklet, ki so si nadele ime Citrarke iz naših krajev. Boža Bauer, tudi voditeljica Folklorne skupine KD Domžale, Betka Kralj, plesalka v Folklorni skupini Groblje, sta igrali na citre, skupaj s pevko Pavlino Hribar pa so tudi zapele. Zven citer vselej navduši, tako je tudi tokrat. Voditeljica večer nas je ob tem spomnila na tradicijo igranja citer, saj so nekoč uspešno igrale citrarke Marta Cerar, Saša Romšak in Klavdija Gregorin. Citrarki Bože in Betka sta igranje na citre pričele v jeseni življenja, z njim pa ne lepšata življenje le sebi in domačim, temveč vsem, ki jima skupaj s pevko Pavlino radi prisluhnejo. Kot je na začetku prijetnega večera napovedala voditeljica, smo se na koncertu resnično duševno sprostili ter skupaj s pevci ugotovili, da Lepšega kraja ni, kot je Šentjernej, boljših pevcev, kot je Šentjernejski oktet, pa tudi ne najdeš . . . Hvala za prijeten večer! Vera Vojska Komorni zbor Limbar, ki ga je tokrat vodila zborovodkinja Elizabeta Pirnat, pa so nas spomnili na ustvarjalno delo prof. Staneta Habeta v nekoč veliki občini Domžale. Spominu velikega Domžalčana so se poklonili tudi pevci Moškega pevskega zbora Janez Cerar Du Domžale, ki so se predstavili skupaj s pevkami, ob koncu pa smo se z vrsto ljudskih poklonili spominu prof. Staneta Habeta vsi navzoči ter se spomnili njegove vsestranske skrbi za razvoj in ustvarjalnost ter dvig kvalitete. Kultura in pesem sta mu bila nekaj najlepšega, in tako je bil tudi ves pevski večer prežet s spoštovanjem, hvaležnostjo in ponosom na velikega človeka, ki je kdo ve kolikokrat poudaril, da je pesem neizčrpen studenec, bogastvo, ki ga podarjamo, pa tudi prejemamo drug od drugega. Na velikega Domžalčana nas je ob koncu spomnil tudi dr. Franc Habe, predsednik Sveta KS Slavka Šlandra Domžale, prof. Tomaž Habe, njegov sin, pa se je v svojem in v imenu sestre Minči zahvalil za ohranjanje spomina na prof. Staneta Habeta. Pevke pa se zahvaljujejo donatorjem, Občini Domžale, domžalskim trem krajevnim skupnostim, IMP, d. d. Ljubljana, Helios Domžale, Nandetu Starinu, predsedniku DU Domžale in OŠ Domžale. V pevskem večeru, ki je bil namenjen spominu na prof. Staneta Habeta, se je pred nami vedno znova pojavljala podoba prijaznega glasbenika, ki se je razdajal vse življenje. In ko je ob koncu v prostorih OŠ Domžale zazvenela Prav lepa je domžalska fara, sem prepričana, da bi bil prof. Stane Habe, tako kot vedno, ko je slišal slovensko pesem, ponosen na vse pevce, predvsem pa na svoja dekleta, ki so tudi tokrat naredila korak naprej. Zato pevkam Ženskega pevskega zbora Stane Habe DU Domžale iskrene čestitke za Jesenski koncert, za spomin na ustvarjalno pot nekdanjega pe-vovodje, predvsem pa za pesmi, saj pesem je luč, je pot do srca . . . Vera Vojska 25 let Galerije 19 - Pr'Krač V kroniki domačije vpisani tudi domžalski ustvarjalci Najbrž je kar precej bralcev Slamnika že slišalo za domačijo Pr' Krač v Dolskem, ki je s smotrno razporejenimi objekti in odprtimi površinami - gostilno, nekdanjo trgovino, gospodarskimi poslopji, kovačijo, sadovnjakom in vrtom, urejenim kot park - zadnji še delujoči primer oskrbnega centra ob nekdanji tovorniški in savski plovni poti. Domačija Pr' Krač je že od leta 2001 razglašena za spomenik državnega pomena, pa tudi edinstven tovrstni primer objekta kulturne dediščine na območju Srca Slovenije, ki je bil umeščen v tematsko pot Trkamo na vrata dediščine. Še posebej je v pritličju hiše od leta 1988 poznana Galerija 19 s slikarskimi razstavami in koncerti. Med ustvarjalci v 25-letni zgodovini Galerije 19 najdemo veliko umetnikov iz naše občine, saj se je (in se še) Tone Čič zelo trudil, da bi na Kračevi do- mačiji v Dolskem vsako leto razstavljal vsaj en umetnik iz naše občine - in to mu je običajno uspevalo. Razstave so med ljubitelje navadno pospremile kulturne skupine iz naše občine, posebej se radi spominjajo nastopov Okteta bratov Pirnat. Po končani letošnji gledališki sezoni pa so domačijo obiskali tudi 'Butalci' s predsednikom Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, Lojzetom Stražarjem. Ker je bil to ravno čas ličkanja koruze, so priskočili na pomoč, obisk pa izkoristili tudi za pogovor o delu v naslednji gledališki sezoni ter druženje. Ker te dni Galerija 19 praznuje srebrni jubilej, ji iskreno čestitamo in tudi v prihodnje želimo čim več domžalskih ustvarjalcev v njenih prostorih. Vera Vojska Foto: Tone čič slamnik@kd-domzale.si KULTURA Iz semena v klasje Slavnostni koncert ob 20-letnici delovanja MePZ Klas Groblje Junija smo praznovali 25 let uspešnega umetniškega dela Domžalskega komornega zbora, kvalitetno rast pa nedvomno dosega tudi pet let mlajši zbor Klas Groblje, ki je 26. oktobra 2013 v dvorani KD Franca Bernika priredil slavnostni koncert ob dvajseti obletnici delovanja. Pesem in druženje sta tisto, kar pevce in pevke MePZ Klas Groblje povezuje že 20 let. To sta v uvodu v koncert poudarila tudi ustanovitelja društva Anton Košenina in Stane Cotman. Kulturno društvo Groblje, katerega del je bil pevski zbor dobrih 15 let, je močno povečalo kulturno življenje v petih naseljih severnega dela Domžal, kar simbolizira tudi grb omenjenega kulturnega društva. Misel o združevanju in pesmi se je odrazila tudi v prepolni Tomčevi dvorani. 36 pevcev in pevk je družinsko in sorodstveno prepletenih v homogen pevski in prijateljski kolektiv, kot smo lahko izvedeli iz veznega besedila v domiselno zapolnjenih premorih med tremi deli koncerta. Veliko smo lahko slišali tudi o zgodovini in družabnem življenju zbora, o prehojeni pevski poti pod dirigentskim vodstvom Tomaža Pirnata (1993-1997), Janje Dragan Gombač (1997-2001), Petra Pogačarja (2001-2009) in Matevža Kinka (od 2009 dalje), pa o prvem letnem koncertu, o sodelovanju pri opereti Planinska roža (Studenec 2000), o sodelovanju na diplomskem koncertu Petra Pogačarja, o turneji po Belgiji in Nizozemski, o sodelovanju na mednarodnem pevskem festivalu v Italiji, pa vse do osamosvojitve zbora Klas Groblje (2009), nagrade za obetavno zasedbo na ^ozvočenjih' v novembru 2010, srebrnih plaket na regijskih tekmovanjih in srebrne plakete na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Linzu (Avstrija, junij 2011). Med pomembne dogodke pa zbor uvršča tudi vsakoletne tematske koncerte in izvedbo Mozartove maše (januar 2013). Slavnostni koncert je bil sestavljen iz treh tematsko zaokroženih delov. V prvem smo lahko prisluhnili sakralnim skladbam Miškinisa, Gallusa, Palestrine, Čopija in Mendelssohna. Drugi sklop so sestavljale slovenske ljudske pesmi v priredbi petih slovenskih skladateljev, medtem ko je bil tretji del spet duhoven, a zabaven, z odlično stilno primerno spremljavo pianista Lovra Freliha. Če sem v prvem delu mestoma pogrešal zvočno zaokroženost in plastičnost glasbenega tkiva, v drugem večjo čustveno izpovednost, se je zbor razživel in prepričljivo zapel zadnjih Samorasli ustvarjalec abstraktnih podob Menačenkova domačija je v novembru gostila razstavo Ignaca Bukovca, ki jo je umetnostna zgodovinarka Katarina Rus Krušelj naslovila Samorasli ustvarjalec abstraktnih podob. Menačenkova domačija Slikar je bil rojen leta 1932 v Bučečovcih v Prlekiji. Po končanem šolanju, mojstrskem izpitu na srednji kovinarski šoli in krajšem delu v nekdanjem TAM-u se je leta 1965 odpravil na Švedsko ter v mestu Tuva delal v Volvu. V nadaljnjih 35 letih se je njegovo umetniško ustvarjanje zrcalilo v uspešnem napredku in dosežkih, ki pa jih ni javno predstavljal. Tako je razstava na Menačenkovi domačiji posthumno predstavila slikarja Ignaca Bukovca ter bila v njegov spomin postavljena retrospektiva abstraktnih slik in plakatov, ki jih je ustvaril med letoma 1970 in 2000, ko je na Švedskem umrl. Pri pripravi slovesnega odprtja razstave je sodelovalo Slovensko-švedsko društvo, Janez Bajt je pripravil zanimiv krajši literarni večer, v katerem nam je v pesmih predstavil dve švedski pesnici, prisluhnili pa smo tudi eni od pesmi švedskega nobe-lovca. Vse tri pesmi je recitiral v švedščini ter nam na kratko predstavil vsebino tudi v slovenskem jeziku. Motivi vseh treh pesmi so nas ob pogledu na slikarjeve sicer abstraktne umetnine popeljale v to severno deželo ter nas opomnile, da se sprememb, ki jih moramo sprejemati, sicer bojimo, ko pa se zgodijo, smo nad njimi navadno navdušeni; pa tudi o deželi, kjer se vse želje izpolnijo, to je dežela, ki ne obstaja, je pa pravzaprav ljubezen. Pa tudi o tem, kako nas ljubezen popolnoma prevzame, kot je najbrž prevzemala slikarja Ignaca v daljni deželi njegova umetnost. O njej je spregovoril tudi Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, v okvir katerega sodi Menačenkova domačija. Razstava je poklon njegovemu spominu in delu, h kateri so pripomogli tudi prijatelji nadarjenega, samoraslega umetnika, »ki se je razvijal v lastnem okolju, bolj ali manj izoliranem od zunanjih vplivov, razpet med poznavanjem sočasnega ustvarjanja domačih umetniških krogov ter morda tudi skandinavske umesti«, je zapisala Katarina Rus Krušelj, pa tudi, da je znal »zamišljene koncepte prenašati na slikarsko platno, obvladoval je barve in njihove zakonitosti, znal je umerjeno umeščati likovne tvorbe v slikovno polje ter v sikah vzpostaviti kompozicijsko ravnovesje - in navsezadnje se Tudi v Domžalah bi se našla tovrstna dediščina Cveta Zalokar Oražem s kustosinjo mag. Tatjano Dolžan Eržen o poslikanem kmečkem pohištvu pet pesmi, ki so jih še domiselno nadgradili z dopadljivo koreografijo. Vse priznanje zborovodji Matevžu Kin-ku, solistu in članu Slovenskega komornega zbora, za doseganje tega nivoja in prenosa želje po muziciranju na zbor. Ta se je v zaključku koncerta za dolgotrajen aplavz oddolžil poslušalcem še s dvema dodatkoma. Uradni del koncerta, na katerem so bila podeljena različna priznanja, zahvale ter Gallusove značke pevcem za sodelovanje v pevski amaterski kulturi, se je prevesil v sproščen klepet in srečanje vseh poslušalcev v prepolni avli Bernikovega doma. Tudi druženje po koncertu so pripravili zelo delovni in aktivni člani zbora. Priljubljenost delovanja pevskega zbora Klas pa se je odražala tudi s podarjeno jubilejno torto in mnogimi sponzorji, ki so finančno podprli slavnostni koncert. Pevcem in zborovodji iskrene čestitke za dosedanje delo in odličen koncert, z željo, da še bolj ohranjajo slovensko glasbeno zapuščino ter ustvarjalnost in s tem tudi slovensko besedo. Tomaž Habe, predsednik odbora za inst. dejavnost RSKLD in predsednik zborovske sekcije pri društvu slovenskih skladateljev. Slamnikarski muzej Novembrski večer pod slamniki v Slamnikarskem muzeju je bil namenjen pogovoru Cvete Zalokar Oražem s kustosinjo Gorenjskega muzeja iz Kranja, mag. Tatjano Dolžan Eržen, ki nam je v sliki in besedi predstavila poslikano kmečko pohištvo iz zbirke muzeja. Poslikane skrinje, zibke, omare, posteljne končnice, vrata, ure, pa še kaj bi se našlo, spadajo med najbolj prepoznavne in obsežne zbirke muzeja ter predstavljajo izjemno ustvarjalnost ljudske umetnosti. Sogovornici sta nam predstavili zgodovino poslikav, motive, načine dela in glavne ustvarjalce, dotaknili sta se naše skrbi za ohranjanje dediščine, ugotovili pa tudi, da je mogoče del te dediščine najti tudi na območju naše občine. Sogovornici sta se na kratko sprehodili po območju, na katerem najdemo tovrstno poslikano pohištvo. Pravzaprav povsod, kjer raste smreka, saj je pohištvo iz dragocenejših vrst lesa navadno rezljano. Poslikavanje se je začelo konec 15. in v začetku 16. stoletja, pri nas ga najdemo na Gorenjskem, predvsem v Zgornjesavski dolini, marsikaj pa bi se našlo tudi na Domžalskem. Med poslikanim pohištvom je največ skrinj. Iz pogovora smo izvedeli, da so v njih prevažali balo; zanimive so zibke, posebej krstne; omare, vrata zidnih omaric, ohišja ur, postelj, včasih so poslikane cele notranjosti vrat. Če smo v vas vzbudili radovednost o poslikanem pohištvu kot o pomembnem delu ljudske ustvarjalnosti, za katero mag. Tatjana Dolžan Eržen meni: »Veselimo se ustvarjalnosti naših prednikov, ki so se znali obdati z lepimi izdelki, tako da so hkrati razvijali svoj smisel za lepo in dobro in koristno«, obiščite razstavo v Gorenjskem muzeju v Kranju. Vera Vojska Srce v kovčku Na prvem večeru nove, 16. sezone KDFB-jevega glasbeno scenskega abonmaja, je s šansoni J. Brela v Domžalah nastopil sloviti JURE IVANUŠIČz NORDunkom je v abstrakciji rad sproščal, v njih je izražal svoje misli, čustva in razpoloženja.« V decembru bo na Menačenkovi domačiji potekala vrsta različnih delavnic in srečanj, v galeriji pa bodo predstavili ustvarjalca slikarja Poldeta Miheliča. Vera Vojska KDFB Z glasbeno gledališko interpretacijo projekta Srce v kovčku je na domžalskem odru Tomčeve dvorane KDFB-ja spet presenetil Jure Ivanušič. Temu vsestranskemu glasbenemu in gledališkemu umetniku je spet uspelo napolniti dvorano za kar dve zaporedni predstavi (22. in 23. 10.), v njej pa kronološko (biografsko in bibliografsko) prikazati življenje in delo znamenitega francoskega skladatelja, pevca in šansonjerja, pisca besedil in igralca flamsko-belgijskega rodu Jacquesa Brela (1929-1978). Ivanušiče-vi songi in šansoni so se nenehno prepletali z Brelovimi avtobiografskimi pripovedmi, tako da je celotno zaporedje pesmi z naslovi: Hudič, Moramo gledati, Naslednji, Obupanci, Marieke, Matilda, Nežnost, Ne zapusti me, Amsterdam, Okna, Plašen človek, Obešenec, Zangra, Sam, Umirajoči in Pada dež (tudi na istoimenski cedejki, skupaj z ansamblom NORDunk). Seveda je plošča povsem nekaj drugega, kajti tukaj smo tako protagonista projekta Ivanušiča in ansambel doživeli v živo, z nemalo kabarejskega in šansonskega prizvoka, kar je dodobra oživilo tovrstno pariško glasbeno življenje s sredine prejšnjega stoletja. V ansamblu so ob J. Ivanušiču igrali še člani že omenjenega ansambla NORDunk: Bojan Logar/klarinet, basovski klarinet in saksofon, Ciril Sem/bobni in tolkala, Gregor Antauer/klaviature in hammond orgle, Simon Šimat/kitara, Andrej Antauer/baso-vska kitara in Tomaž Marčič/harmonika. Je bila to res prava predstava oživljanja in dela tega bolj nesrečnega kot ne belgijsko-franco-skega umetnika Jacquesa Romaina Georgesa Brela z njegovim in morda celo slovenskim srcem v kovčku? Če smo pri posameznih pesmih lahko prvenstveno občudovali besedila, na katerih so šansoni zgrajeni ob sila enostavni glasbi, vendarle lahko ugotovimo, da gre v vsej tej poeziji in glasbi za posrečen splet različnih umetnosti. To pa je prav tista točka, v kateri se že kar nekaj let več kot uspešno udejanja 'naš Brel', J. Iva-nušič. Njegovi številni talenti so morda v tej poustvarjalnosti celo veliko bolj izraženi kot sama ustvarjalnost - četudi je tudi kot avtor tega projekta po eni strani njegov ustvarjalec in poustvarjalec-izvajalec hkrati. Občudovanja vredna je njegova umetniška osebnost, saj nastopa kot prevajalec in prire-jevalec nekaterih Brelovih besedil in seveda aranžer vsega pokazanega. Od uvodnega Hudiča (le-tega prikaže s sonorno uporabo basovskega klarineta, kar je inovacija že za resno oz. klasično glasbo, kaj šele za zabavno, kamor šanson tudi spada ali ne in je na pol poti med obema?) pa vse do številnih erotičnih (vsebinskih in oblikovnih-muzi-kalnih) in ljubezenskih poudarkov, ki vejejo tako rekoč iz vsake Brelove pesmi. Tako je naš Ivanušič več kot ujel ves Brelov smisel za samoniklo metaforiko, prepleteno z romantično lirično temačnostjo in ironijo. Tako kot je Brel poet in pevec bretansko-francoskega področja, je naš J. Ivanušič tudi poet 'slovenskega srca v kovčku'? Aktualnost takratnega (Brelovega) in sedanjega (Ivanušičevega) in tamkajšnjega (francoskega) in tukajšnjega (slovenskega) pa je nadgradnja ali DDV na celotno predstavljeno umetnost. Aktualnost je tako kvaliteta gledališča pred vsemi drugimi umetnostmi, kar pa je seveda njena prvinska vrednost ali celo nadvrednost pred siceršnjo zgodovinsko poezijo in muziko. Vsekakor je šlo tudi tokrat za nekakšen glasbeno-scenski preporod domžalskega odra, ki se bo v letošnji 16. sezoni nadaljeval pod enakim okriljem že 27. in 28. 11., z novo tovrstno predstavo Bossa de novo; takrat že z brazilsko 'bosso novo', pomešano s slovenskimi ponarodelimi pesmimi, sambo in jazzom. Franc Križnar Ko je življenje še sanjalo . . . Cveta Zalokar Oražem z Janko Jerman o knjigi »Kje so tiste stezice . . . « je na začetku novembrskega Srečanja z ustvarjalci v Knjižnici Domžale zapela pevka Silva Kosec, nato pa odstopila mesto Cveti Zalokar Oražem. Ta se je pogovarjala s pesnico in pisateljico Janko Jerman, recitatorke Zlatka Levstek, Iva Rejc in Anica Kvas pa so predstavljale poezijo. Pred kratkim je namreč po sedmih desetletjih življenja ter štirih pesniških zbirkah Janka Jerman izdala knjigo proze: Ko je življenje še sanjalo. »Človek ne zbere poguma in se ne odloči, da bi izdal knjigo, ker preveč razmišlja, ali bodo njegove pesmi ljudje razumeli,« je na vprašanje, zakaj je tako pozno začela izdajati knjige pesniškega ustvarjanja, povedala Janka Jerman. V spominih iz otroštva nam je zaupala, da je pisala vse življenje, pesmi in dnevnik - tudi pod češnjo, posebej dar je zvezek s pesmimi nikoli pozabljene, prezgodaj umrle sestre Mare. Svoje ustvarjanje je razkrila šele ob upokojitvi v literarnem krožku Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa. Kolegicam so bile njene pesmi všeč in na njihovo pobudo je leta 1999 izdala zbirko Sledi v času, ki so ji sledile še tri. Ko so na literarnem večeru predstavljali njene pesmi, je začutila, da so dobre; verjela je, da jih lahko objavi. Objava jo je spremenila, postala je 'mehkejša', drugačna . . . »Ni nujno, da človek prehitro pokaže vse,« je komentirala spremembo. V pogovoru se je Cveta Zalokar Oražem dotaknila izrazitega socialnega čuta gospe Janke, njenega 35-letnega učiteljevanja - v šoli je neizmerno uživala - in pomoči pri odraščanju štirim vnukom, katerih srca so vedno odprta, le čas si je treba vzeti. Da je to še kako mogoče, je povedala vnukinja Tina, ki je ilustrirala babičino knjigo. Prijeten večer, v katerem smo se vrnili v Čas, ko je življenje še sanjalo . . . Vera Vojska KULTURA slamnik@kd-domzale.si Spominski večer mojstra Simončiča v klubu Mavrica Radomlje V ponedeljek, 4. novembra, smo s filmskim večerom v obiskovalcev polni Kodrovi dvorani Kulturnega doma v Radomljah odprli razstavo fotografij, s katero smo počastili spomin na našega leta 2000 umrlega mentorja, učitelja, mednarodnega mojstra Vlastje Simončiča. Mojster med mladimi fotografi 1976. Vlastja se je rodil leta 1911 v zavedni slovenski družini v Trstu, ki je bila po prvi svetovni vojni izgnana v Jugoslavijo. Oče je bil železničar, zato so stanovali kar v vagonu na železniški postaji v Ljubljani, od koder je mladi Vlastja obiskoval Poljansko gimnazijo. Ko je bil oče službeno premeščen v Beograd, se je Vlastja (kljub želji postati slikar) zaradi slabih gmotnih razmer vpisal na Vojaško akademijo. Po končanem študiju je kot mlad poročnik služboval v štabu triglavskega polka v Ljubljani. Hudo razočaran je doživel poraz kraljeve vojske in okupacijo domovine. Vojna leta so bila burna, preživel jih je kot ilegalec, ranjenec in zapornik, pobegnil na Primorsko, postal član organizacije TIGR, se tik pred koncem vojne znašel pred strelskim vodom italijanskih fašistov in po naključju ostal živ. Po vojni je sodeloval pri obnovi Ljubljane in se brez potrebnih strokovnih usposobljenosti zaposlil pri Slovenskem poročevalcu. S študijem literature in z marljivim delom je postal zelo uspešen fotoreporter pri reviji Tovariš. Postal je znan po naslovnicah in fotoreportažah, ki jih je podpisoval s Foto Vlastja. Začel je tudi razstavljati v fotogalerijah po svetu in leta 1952 prejel prvo nagrado na svetovni razstavi v Londonu. Fotografijo je potem predaval v številnih vzgojnih ustanovah (na Pedagoški akademiji, Srednji šoli za oblikovanje itn.). V Avstriji so mu v treh jezikih natisnili priročnik o likovni in fotografski vzgoji mladine, ki je bil preveden tudi v japonščino. Na Gorenjskem je ustanovil več fotoklubov in društev (Gorenja vas, Žiri, Železniki). Sodeloval je v žirijah po Jugoslaviji in v številnih evropskih državah. Mednarodna fotografska organizacija FIAP mu je za zasluge podelila najvišje priznanje, častni naslov FIAP. Člani na novo ustanovljenega kluba Mavrica Radomlje smo leta 1970 takrat že znanega fotografa povabili v žirijo naše prve fotografske razstave v preddverju hale KC v Domžalah. Rad je sodeloval. Prosili smo ga tudi za sodelovanje pri naših prvih tečajih in na predavanjih. Od takrat je redno tedensko prihajal v Radomlje, kjer smo v osnovni šoli uredili temnico in nam je pomagal pri vodenju fotokrožka za mlade ter sodeloval v fotodelavnicah kluba z odraslimi člani. Tako smo postali njegovi hvaležni učenci in prijatelji. Večkrat smo 'kakšno ušpičili', kot se je rad izrazil, pri tem pa je imel v mislih delo na terenu in razstave, ki smo jih skupaj prirejali v Radomljah, Domžalah ter v Kamniku. Sodelovanje je trajalo več kot dvajset let, vse do njegove hude bolezni. Večer v njegov spomin je bil lep in zanimiv prikaz trnove, a bogate ustvarjalne življenjske poti našega mojstra Vlastje, ki smo jo 'mavričani' prikazali v galeriji na številnih fotografijah iz njegovega arhiva ter v treh kratkih arhivskih filmih z naših številnih srečanj, ki jih je za to priložnost obdelal neutrudni filmar Karli Steiner. Ob fotografski in filmski dokumentaciji smo se člani Recenzija filma: spominjali ustvarjalne energije, ki je ob našem mojstru takrat prekipevala, je še vedno živa v članih in je vedno nova. Večer je počastila s svojo udeležbo tudi njegova hčerka Jelka. Ob spremni besedi povezovalke večera nove članice kluba Lili Jazbec je razstavo odprl Pavel Pevec, večer pa je čudovito zaokrožila glasba citrarja Tomaža Plahutnika. Marjeta Cerar in Janez Kosmač Kapitan Phillips (Captain Phillips) Mednarodni mojster fotografije Vlastja Simončič Režiser Paul Greengrass je končno prekinil niz snemanja filmov z Mattom Damonom, s katerim sta sodelovala pri kar treh od njegovih prejšnjih štirih filmov (v dveh se je igralec pojavil kot odpadli ameriški vohun Jason Bourne), saj si je za naslovno vlogo Kapitana Phillipsa omislil že nekoliko pozabljenega Toma Hanksa in na ta način revitaliziral njegovo kronično podhranje-no igralsko kariero. Hanks si je namreč po dveh zaporednih oskarjih za glavnega igralca, ki jih je kot oboleli z aidsom v drami Filadelfija in nepozabni Forrest Gump osvojil v daljnih letih 1994 in 1995, z najnovejšim filmskim izdelkom prislužil že šesto nominacijo za to prestižno filmsko nagrado. In res je ponujeno priložnost po zelo dolgem času izkoristil z odprtimi rokami. Poudariti je treba tudi, da je Kapitan Richard Phillips zgodba o resničnem možakarju, ki se je pred slabimi štirimi leti pogumno postavil po robu somalskim gusarjem, ki so v mednarodnih vodah ugrabili njegov ameriški tanker s hrano za lačne v Afriki, kar je sicer nadvse paradoksalno, vendar takšna je pač logika današnje globalne ekonomije. Tako sami gusarji v filmu niso noben bavbav, ki bi poosebljal zlo, pač pa gre zgolj za obupane ljudi na robu preživetja, ki za reševanje svojega eksistenčnega položaja enostavno ne vidijo druge možnosti. So neuki in neizobraženi, saj se na sleherni, tudi konstruktivni predlog s strani ugrabljenega kapitana, ki ga pooseblja Hanks, odzovejo z dvomom in agresijo. V omenjenih nastavkih imamo izhodišče za ves čas ostro in napeto dra- mo/triler, v katerem ni jasno le, komu bodo prvemu popustili živci. V dani situaciji je sicer logično, da je kapitan njihov 'naravni sovražnik', zato jih njegova uslužnost in kooperativnost še toliko bolj bega. Zaskrbljeni, prestrašeni in utrujeni od večnega bežanja pred roko pravice se ti 'prisilni teroristi' obnašajo kot ranjene živali, ki zaradi neljubih življenjskih okoliščin in pomanjkanja osnovnih sredstev za preživljanje ne zmorejo videti nič drugega kot ameriški dolar. Skozi nedorečene in nevarne čeri takšne psihološke situacije ves čas spretno krmari Hanksova odlična minimalistična igra, ki soustvarja vrhunski suspenz. Največje poante te pretresljive zgodbe in odnosov med glavnimi protagonisti se zato lahko zgodijo čisto brez besed, le s pogledi, ki so posledica prav vseh ujetnikov nastalega položaja, vključno s pirati. Ker je režiser želel doseči ravno takšen učinek, Hanksa z njegovimi filmskimi ugrabitelji ni seznanil vse do prvega dneva snemanja. Pravi, da je na takšen način lahko ustvaril še bolj verodostojno ozračje, obdano z nezaupanjem in nenehno negotovostjo. Glede na videno mu lahko verjamemo. Če potegnemo črto, je Kapitan Phillips prelomen film tako za angleškega režiserja Greengrassa, ki je sicer že v prejšnjih filmih dokazal, da mu stopnjevanje napetosti ni tuje, vendar bi lahko trdili, da je šele s slednjim dosegel resnično zrelost in dramsko celovitost filmske pripovedi, kot seveda tudi za Toma Hanksa, ki ga je ponovno uvrstil med najboljše igralce na planetu. Žiga Čamernik Kulturno društvo Jože Gostič Homec LET vabi na slavnostno prireditev ob 20-letnici delovanja v nedeljo, 1. decembra 2013, ob 17. uri v OŠ Preserje pri Radomljah Slavnostna govornika: Toni Dragar, župan Občine Domžale in Tadeja Flegar, predsednica ZKD Domžale V kulturnem programu bodo nastopili: Ženski pevski zbor Sirene pod vodstvom Petre Grkman, Otroški pevski zbor Mali cvet pod vodstvom Mirjam Šuštar Peterka in baritonist Ivan Andres Arnšek ob spremljavi Jelene Boljubaš. Pri obujanju spominov na pretekle dogodke se nam bodo pridružili: prof. Vladimir Kranjčevič, Alojzij Golob, Franjo Obuljen, Janez Cimperman, Igor Žužek, Tomislav Tomšič, Karmen Bergant, dr. Janez Marolt, Viki Grošelj, Petra Grkman, Rok Pogačar, Toni Iglič, Ivanka Učakar. Ob tej priložnosti bosta predstavljena jubilejni zbornik in serija novih krajevnih razglednic. lefay ctci/ul(y! Knjigi, ki sodita v vsak naš dom, Slamnata sled Domžal, avtorja Matjaža Brojana in Nastanek mestne občine Domžale leta 1952, avtorja dr. Miroslava Stiplovška; lahko kupite v Slamnikarskem muzeju Domžale na Kjuhovi 5 ali v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale na Ljubljanski 61 Domžale. Tel.: 01 722 50 50 info@kd-domzale.si 32,00g (vonanu u Uoiiju 50,00L)" 25,006 (vezana v usnje 40,00€) slamnik@kd-domzale.si STAREJSI Čestitke ob 90. rojstnem dnevu Zlatoporočenca Milena in Boris Limovšek Julijana Rogelj iz Turnš: Dobro, da imam veliko prijateljev V začetku novembra je župan Toni Dragar obiskal jubilantko Julijano Rogelj iz Turnš, ki je 1. novembra 2013 praznovala 90. rojstni dan, ter ji zaželel še veliko zdravja in prijetnih trenutkov na poti do stotega rojstnega dneva. Jubilantka je doma z Unca. Na skromni kmetiji so starši pridno skrbeli za pet otrok, Julijana, ime je dobila po mami, sicer jo pa vsi poznamo kot Julko, je bila najstarejša. Delo jo spremlja od otroštva: delala je doma in pomagala stari mami v gostilni. Z možem Zdravkom sta se našla med orožnimi vajami mladega fanta na Blokah, po nekajletnem prijateljstvu, ko Zdravku ni bilo težko kdo ve kolikokrat napraviti dolge poti iz Turnš do Unca, sta se poročila. Njun dom je postala domačija Pr Luk v Turnšah. Gospodar Zdravko je še dve leti hodil delat v bližnjo papirnico, nato pa, zaradi posledic vojne - slabšega zdravja -ostal doma. »Kmetovala sva, sprva na roke, od jutra do večera, več kot 20 krav sva imela, tudi prašiče, dela ni nikoli zmanjkalo,« pripoveduje jubilantka, ki je vozila traktor in ji nobeno delo ni delalo težav. »Delo ne škoduje,« se smeji, ko obuja spomine na kmetovanje, in je žalostna, ko pove, da ji je leta 1981 mož Zdravko nenadoma umrl. »Bil je zelo dober mož,« ga skoraj po treh desetletjih ne more pozabiti. Po moževi smrti je, dokler je zmogla, kmetovala sama, največ s pomočjo soseda Vilija in njegovega sina Edvina. Na domačiji živi sama, si včasih skuha kosilo, če ga ne prinese Edvin, in je vesela dopoldanskega kofetkanja, ko jo obiščejo bližnji sosedje in skupaj preganjajo dolgčas. Vesela je obiskov Mojce z Rdečega križa, pridejo obiskovalke iz Karitasa. Bila je med prvimi članicami Turističnega društva Turn-še Češenik, katere člani so ji prišli voščit ob 90. rojstnem dnevu. Da ji prijateljev ne manjka, kažejo številne rože, ki jih je dobila ob rojstnem dnevu. Rada se spomni prijetnih izletov - tako s turističnim društvom kot z društvom podeželskih žena - in pripoveduje, kaj vse je videla. Z letalom si je želela leteti, pa je obiskala Brione in Rim. Prijetni trenutki, ki ji lepšajo starost. Na dopustu pa sta bila le enkrat, »nekoč naju je pregovorila Lenarčičeva Mici, ki bi 8. februarja drugo leto dopolnila 90 let, pa jih ni učakala«, se spomni sosede. Čas ji prijetneje mineva ob gledanju televizije, posebej nadaljevank, pogleda časopis in se pogovarja. Posebnih želja nima, je vse od kraja, še kar dobro spi in upa, da ji še dolgo ne bo treba v 'dom'. Rada je doma in hvaležna je Viliju in Edvinu, ki poskrbita zanjo, prijateljicam, ki jo obiščejo. Svet se spreminja, pravi, ob tem pa si želi, da bi še vedno veljalo: če dobrega ne moreš, slabega ne smeš, ni treba. Hvaležna je vsem, ki ji pomagajo, in ve, da so njeni prijatelji, »saj niso taki, da pridejo le, ko je vse lepo in lahko, pomembno je, da pridejo, ko je težko, ko jih potrebuješ - in po tem vem, da jih imam veliko.« Iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu, gospa Julka, in veliko zdravja ter dobrih prijateljev! Vera Vojska 26. oktobra, prav na dan, ko sta pred petimi desetletji v Domžalah sklenila zakonsko zvezo, sta Milena in Boris Limovšek ponovila svojo obljubo o skupnem življenju v poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, v družbi domačih in prijateljev, pred županom Občine Domžale, Tonijem Dragarjem. Ob tem pa se je župan, s pomočjo hčerke zlatoporočencev, Mateje, spomnil njunih življenjskih poti ter pet desetletij skupnega življenja družine, v kateri so prisotni prijateljstvo, ljubezen in zavedanje, da je družina največje bogastvo, kar ga imaš, predvsem pa pogovor in odkritost - v dobrem in slabem. Zlatoporočenka Milena Limovšek, rojena Vidmar, je prijokala na svet 13. novembra 1940 v Domžalah, mami Angeli, obrtnici, ki se je ukvarjala z izdelavo plastike, in očetu Francu, prevozniku, tudi prvemu v bivši Jugoslaviji, ki se je ukvarjal s proizvodnjo past za roke. Boris Limovšek se je rodil 25. oktobra 1940 v Kranjski Gori mami Mariji, modistki, in očetu Srečku, scenaristu in režiserju, ki so ga pri sinovih dveh letih kot talca v Starem Piskru pri Celju ustrelili. Z mamo sta ostala sama. Že od otroštva je bil športnik, predvsem kegljač in smučar. Kot smučar se je leta 1960 uvrstil v olimpijsko reprezentanco. Gospa Milena se je po osnovni šoli zaposlila v Tosami, bodočega moža pa spoznala na okrevanju v Kranjski Gori. Po daljšem znanstvu, med katerem je Boris odslužil dveletni vojaški rok, sta se poročila in si v Domžalah ustvarila dom. Zlatoporočenec Boris se je kot električar zaposlil v Termitu, gospa Milena pa je delala v Tosami, v Jonseredsu, pri Kaplji v Radomljah, nato pa v družinskem podjetju. Gospod Boris je bil izvoljen v svet Krajevne skupnosti Slavka Šlandra. Poleg dela v družinskem podjetju se je posvečal tudi športu. Sodeloval je s Smučarskim klubom Domžale, v njem je bil dolga leta trener in vaditelj mladih upov, sodeloval je tudi v Ke-gljaškem klubu Domžale. Sedaj je njegov najljubši šport golf. Gospa Milena je ob delu in hčerki naredila večerno ekonomsko šolo. Ker pa sta njena ljubezen zgodovina in zemljepis, je tudi veliko potovala, se kulturno izobraževala, kar 20 let pa je na Okrožnem sodišču v Ljubljani delovala kot sodnik - porotnik v kazenskih zadevah. Po bolezni staršev sta zlatoporočenca prevzela proizvodnjo, ki je družinska tradicija. 20. aprila 1964 se jima je rodila hčerka Mateja, ki je pozneje prevzela obrt, ob njej pa se ukvarja s svojo veliko ljubeznijo - s stiliranjem, modo, notranjo opremo, aranžiranjem in vsem, kar diši po dizajnu, zaključila je namreč šolo za oblikovanje, smer modni kreator. Junija 1987 sta zlatoporočenca dobila sonček - vnukinjo Saro, silno uspešno mlado žensko, diplomantko fakultete za poslovne vede, smer elektronsko poslovanje. Njeno delo je bilo izbrano za najboljšo diplomsko nalogo v Sloveniji, trenutno pa je še pred diplomo na Fakulteti za marketing, odnosi z javnostjo. S partnerjem Andrejem Ostermanom, progra- merjem CNC-strojev, sta junija 2013 dobila hčer Lano, največje veselje v družini. Milena in Boris sta postala prababi in pradedi, kar pomeni, da v Zaborštu živijo skupaj štiri generacije. 50 let skupnega življenja je bilo na splošno srečnih. Težave sta namreč znala premagovati s skupnimi močmi, predvsem je bilo vse povezano z zaupanjem in trdim delom, ki ju ne manjka niti v prijetni jeseni življenja. Ob pomembnem življenjskem jubileju je župan Toni Dragar zlatoporočencema čestital ter gospodu Borisu zaželel vse najboljše tudi ob rojstnem dnevu. Zahvalil se jima je za njun prispevek občini, tako na podjetniškem kot športnem področju, kjer se je izkazal zlasti zlatoporočenec, ter jima zaželel veliko prijetnih trenutkov med domačimi, hkrati pa tudi veliko sreče in zdravja. Čestitkam so se pridružili tudi ostali, še posebej pa prijatelji golfisti. Vera Vojska 43. Novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik Solista Urška Arlič Gololičič, sopran Ivan Andres Arnšek, bariton Dirigent Slaven Kulenovič 23.12.2013 ob 20. uri 27.12.2013 ob 20. uri Dom kulture Kamnik Hala Komunalnega centra Domžale Predprodaja vstopnic Dom kulture Kamnik TIC Kamnik Kulturni dom Franca Bernika Domžale DOMŽALE Vabimo vas na delavnico NOVOLETNI OKRASKI IZ SLAME Delavnica, ki jo bosta vodila mojstra Berta in Jani Jakob iz Prekmurja, bo v ponedeljek 9. decembra 2013 v Slamnikarskem muzeju na Kajuhovi 5 v Domžalah ob 18.00 uri. Trajala bo dve šolski uri. Kotizacija je 5€ na osebo in se poravna pred pričetkom. Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s predhodno prijavo. Delovni pripomoček so škarje, udeleženci jih prinesejo s seboj. Informacije in prijave na telefon: 01 724 84 08 - Slamnikarski muzej ali 01 722 50 50 - Kulturni dom Franca Bernika Domžale Kulturni dom Franca Bernika Domžale Iskrene čestitke ob 80. rojstnem dnevu Cilka Mrdjenovič: Delo je zdravilo Na predlog Čebelarskega društva Krtina, Dob, je skupaj z vodstvom društva župan Toni Dragar ob njenem 80. rojstnem dnevu obiskal Cilko Mrdjenovič s Količevega, dolgoletno prizadevno čebelarko, ki je s svojimi znanji s področja finančnega poslovanja dolga leta pomagala ne le Čebelarski družini Krtina, temveč tudi Balinarskemu športnemu društvu Budničar ter Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vir. Jubilantka se je rodila 5. novembra 1933 v Radovljici, v skromni kmečki družini s štirimi otroki. Po Srednji tekstilni šoli v Kranju je bila z dekretom poslana v Induplati Jarše ter sprva stanovala pri Križkarjevih v Preser-jah. Vrsto let je delala v tehničnem sektorju - kot pomočnica ter pozneje vodja oddelka, delovno dobo pa zaključila v ekonomsko--analitskem sektorju. V Induplatiju je spoznala moža Draga, s katerim bosta prihodnje leto praznovala biserno poroko. V zakonu sta se jima rodila sinova Drago in Rado. Starši so nanju zelo ponosni, saj imata oba univerzitetno izobrazbo, enako pridni so štirje vnuki, ne pozabita pa omeniti dveh čudovitih snah. Čeprav ni bilo lahko, se rada spominja prvih skupnih korakov z možem. Delala sta vse skupaj in ustvarila topel dom, ob njem čebelnjak, sadni vrt in grozdje, celo sušilnico za sadje sta naredila sama. Rada se spominjata, kako sta iskala priložnosti za hitrejšo gradnjo doma, po svojih močeh pomagala drugim, jubilantka pa je s svojim računovodskim znanjem pomagala tudi več društvom na Viru. Čebelarstvo ju spremlja vse skupno življenje, posebej hvaležna je gospe Cilki Čebelarska družina Krtina. Več kot 25 let je skrbno opravljala naloge tajnice in blagaj-ničarke, da je bilo vse, od občnega zbora do drugih aktivnosti, urejeno do popolnosti. Hvaležni so ji za vsestransko pomoč, skrb, prijaznost in drugo delo. Kljub visokem življenjskem jubileju, ki ga je mož Drago, ki je že prejel najvišje slovensko čebelarsko priznanje, praznoval pred leti, delo ostaja zvesti spremljevalec njunega življenja. Delo je zdravilo, pravi gospa Cilka. Oba rada delata v društvu, rada sta skupaj. S posebnim žarom v očeh govorita o čebelah, o čebelnjaku doma in na Račnem vrhu, kamor sta svoje ljubljenke preselila zaradi preveč 'špricanja' bližnje okolice. Račni vrh je postal njun drugi dom, ki ga, razen pozimi, obiščeta vsak dan. Najsrečnejša sta v naravi in vanjo se rada vračata. Gospa Cilka rada kuha, tudi peče. Njena potička, v kateri je tudi med, tega je v njuni vsakodnevni prehrani vedno kar nekaj, vsako leto skupaj z njo potuje v Celje, kjer se srečujejo sošolke z nekdanje tekstilne srednje šole iz Kranja. V jeseni življenja se z možem veselita življenja, za katerega pravita, da je bilo vedno skromno: predvsem pa obiskov domačih, ki radi prihajajo v prijeten dom nasproti papirnice. »Nič ne bi naredila drugače, če bi bila še enkrat mlada,« se ob slovesu zadovoljno nasmehne gospa Cilka in mož ji prikima. Le zdravje, ki ga skupaj krepita z medom in medenimi izdelki ter obiskom katerih od toplic, naj še služi, pa bo, dela itak nikoli ne zmanjka. Jubilantki so ob 80. rojstnem dnevu župan Toni Dragar ter Marjan Koderman, predsednik, ter Janko Kokalj, blagajnik Čebelarskega društva Domžale, zaželeli veliko zdravja in prijetnih trenutkov med domačimi, pa tudi čebelicami, seveda. Srečno, gospa Cilka! Vera Vojska Foto: Jana Goropečnik POLITIČNE STRANKE slamnik@kd-domzale.si LTD / Kamal Izidor Shaker V Domžalah živimo srčni ljudje Bila je čisto navadna sobota, ko se smo se popoldne ob zvokih siren zdrznili ter se spraševali, kaj se dogaja v centru. Že so se začele na priljubljenem družbenem omrežju pojavljati fotografije ene izmed večjih katastrof v zgodovini Domžal. Videli smo, kako se gasilci borijo z ognjenimi zublji in poskušajo preprečiti ognju, da se še bolj razširi. Ker je bil požar na eni izmed treh najvišjih stolpnic v občini, je bilo gašenje še toliko bolj zapleteno. Hitra akcija domžalskih gasilcev s pomočjo kranjskih in ljubljanskih kolegov je znatno pripomogla k temu, da nesrečni dogodek ni dobil še večjih razsežnosti. Pozno popoldne je bil požar omejen, vendar je bil to šele začetek. Gasilska intervencija je bila vendarle ena v nizu intervencij, ki so se dogajale tudi po dogodku. Po prvi oceni stanja je bilo razvidno, da je povzročena škoda ogromna in da je požar uničil domove številnih prebivalcev stolpnice. Takoj po dogodku so na kraj dogajanja prispeli predstavniki civilne zaščite in občine ter seveda župan Toni Dragar. Po vzdušju pred stolpnico Matije Tomca 1, kjer je bil postavljen krizni štab in kjer so zagotavljali hrano in pijačo za prizadete, je bilo čutiti, da nas bo - Domžalčane - ta tragedija povezala. In resnično nas je. Lokalne organizacije in nekateri posamezniki so takoj sprožili akcije zbiranja sredstev in nujnih potrebščin. Župan je sklical izredno sejo občinskega sveta, na kateri smo se svetnice in svetniki seznanili s stanjem po požaru ter prejeli poročilo o posredovanju gasilcev, občinskih služb in civilne zaščite. Ugotovljeno je bilo, da so našteti posredovali hitro, kvalitetno in v skladu z zmožnostmi. Občinski svet je na svoji izredni seji tako sprejel sklepe za finančno pomoč prizadetim v požaru direktno iz proračunske rezerve in SDS / Občinski odbor SDS Domžale Evropa zaskrbljena zaradi obsodbe Janeza Janše v zadevi 'Patria' se odpovedal svojim sejninam ter jih namenil v sklad za obnovo stanovanj. Ravno tako je Občina Domžale vsem devetim družinam zagotovila stanovanja za časovno obdobje šestih mesecev, katerim bo tudi pokrivala stroške najemnine. <6 Na tem mestu se lahko v imenu LTD -Toni Dragar - Liste za vse generacije na čelu z županom zahvalim vsem občankam in občanom, vsem sodelujočim društvom in gospodarskim subjektom za nesebično pomoč pri in po izpeljani akciji. Menim, da se je tu izkazalo, da smo Domžalčanke in Domžalčani srčni ljudje in da v nesreči lahko s takimi potezami priskočimo na pomoč someščanom. Vsi skupaj si želimo in si bomo še naprej tudi prizadevali, da bi bila sanacija čim hitrejša in da bi se vsi, ki so ostali brez strehe nad glavo, lahko čim hitreje vrnili v svoja stanovanja. Na tem mestu se lahko v imenu LTD - Toni Dragar - Liste za vse generacije na čelu z županom zahvalim vsem občankam in občanom, vsem sodelujočim društvom in gospodarskim subjektom za nesebično pomoč pri in po izpeljani akciji. Menim, da se je tu izkazalo, da smo Domžalčanke in Domžalčani srčni ljudje in da lahko v nesreči s takimi potezami priskočimo na pomoč someščanom. Vse to in še kaj dokazuje, da smo ljudem prijazno mesto, in vem, da bomo to tudi ostali. Slovenija v zadnjem času nazaduje, in to opazimo skoraj vsi v naši državi. Zaradi medijskega zavajanja se marsikdo niti ne zaveda, da je res hudo. Namesto da bi vlada in vladna koalicija delovali na področju reševanja iz krize, nas z novimi davki vse bolj obremenjujeta. Paradigma te vlade je bila, da iz krize lahko izidemo s sodelovanjem, a sodelovanja z njene strani ni -obstajajo le diktati in obremenitve. Da gre Slovenija v napačno smer, opažajo tudi v tujini, in tako ne čudi, da so tam zaskrbljeni nad stanjem v naši državi - zato je bila sprejeta naslednja resolucija o situaciji v Sloveniji. 1. Slovenija je v težkem gospodarskem položaju in potrebuje široko podporo slovenskega ljudstva za reševanje posledic finančne krize in doseganje gospodarskih in drugih potrebnih reform za dokončanje tranzicije. V maju 2013 je Evropska komisija poudarila, da je stanje slovenskega pravosodnega sistema nezadovoljivo, in slovenski vladi naložila vrsto ko-rektivnih ukrepov. 2. ELS izraža zaskrbljenost v zvezi z obsodbo predsednika Slovenske demokratske stranke (SDS) Janeza Janše na sodišču prve stopnje. Seznanjena je s pritožbo Janeza Janše na sodišču druge stopnje, ki bo, upajmo, obravnavana v predpisanem obdobju treh mesecev. Opozarja, da sta zagotovilo poštenega sojenja ter domneva nedolžnosti temeljni človekovi pravici. Pričakuje, da postopek, ki je v teku, ne bo privedel do izključitve Janez Janša iz politične tekme. 3. ELS vabi neodvisne organizacije, kot sta Svet Evrope in OVSE, k pozornemu spremljanju skladnosti potekajočega postopka z načeli vladavine prava in mednarodnimi standardi. 4. ELS v celoti podpira Slovensko demokratsko stranko (SDS), ki je v slovenskem prostoru glavni politični akter, kot tudi Novo Slovenijo - Krščanske demokrate (NSi) in Slovensko ljudsko stranko (SLS). 5. ELS poudarja potrebo po nepristranskem in neodvisnem sodstvu v vseh državah članicah. V zvezi s tem poziva k hitremu sprejetju učinkovitih zakonov lustra-cije v vseh državah članicah, ki tega še niso storile, kot tudi njihovo dosledno izvajanje. Podarja tudi pomen preglednosti in javnosti nadzorovanja tega procesa. M Da gre Slovenija v napačno smer, opažajo tudi v tujini, in tako ne čudi, da so tam zaskrbljeni nad stanjem v naši državi - zato je bila sprejeta resolucija o situaciji v Sloveniji. 6. ELS poziva Komisijo, naj zagotovi, da postopki javnih naročil v vseh državah članicah sledijo zahtevam določenim z zakonodajo Evropske unije, s čimer se zagotavljata preglednost in učinkovitost. Skupščina EPP-ED, v kateri med drugimi sodelujeta tudi predsednik Evropske komisije g. Baroso in nemška kanclerka Merklova, je resolucijo o stanju v naši državi sprejela soglasno. Slovenija je pred veliko preizkušnjo, saj Evropa od nas upravičeno pričakuje hitro in brezkompromisno ukrepanje. Dr. Romana Jordan, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu Evropska prihodnost Slovenije -socialno ni socialistično Navdušenje nad Evropsko unijo doživlja preobrat. Ljudje so razočarani nad vrednotami, ki so krizo povzročile, gnev pa usmerjajo v evropsko politiko. A EU smo mi vsi. Države članice so na mnogih področjih zelo suverene, saj ustvarjajo prakse, ki jih zaznavamo kot družbene vrednote. Zato za krizo ni kriva EU. Nedokončana tranzicija in neodzivnost nacionalne politike sta Slovenijo pahnili v hudo recesijo. A o tem, kako močno bo pot Slovenije v prihodnost evropska, odločamo le mi sami. V slovenskem narodu je konec 80. let dozorela želja po demokraciji, svobodi, samostojni državi z evropskimi vrednotami, kar smo z veliko večino potrdili na plebiscitu o samostojni Sloveniji in referendumu o članstvu v EU. A tranzicije nismo nadaljevali. V nobenem od družbenih segmentov ne vidim bistvenih sprememb. Skoraj vsi tudi po osamosvojitvi delujejo po ustaljenih vzorcih iz preteklosti, z nespremenjenimi vzvodi moči in ničelno spremembo pri kadrih. Močno odstopamo od evropskih praks in načel: nadaljujemo nekakšen kapitalističen socializem. Imamo izredno malo tujih investicij, usmerjena in zelo omejena privatizacija je ustvarila odliv slovenskega premoženja v tujino. Velik del gospodarstva je še vedno v državni lasti. Slovenska politika še vedno ni sposobna večinsko obsoditi vseh totalitarnih režimov, ta dvojna morala, neenakost pred zakonom in centralizem pa jemljeta družbeno energijo ter motivacijo za ustvarjanje. Mislim, da je eden od razlogov za malodušje in kon-fliktno družbeno stanje velik prepad med slovenskim ljudstvom ter elitami. Ljudstvo je zraslo iz evropskih NSi / Ljudmila Novak, predsednica NSi in poslanka v Državnem zboru RS Krščanski demokrati ponujamo odgovore za prihodnost korenin in obstalo z evropskimi vrednotami. Današnja slovenska elita je vznikla v socialističnem sistemu ter se okrepila v novi državi na podlagi vrednot iz totalitarnega sistema. Mnoge države članice so že premagale krizo. Ocene Evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada in finančnih trgov kažejo, da bosta le Ciper in Slovenija naslednje leto še vedno v recesiji. 46 Prihodnost EU vidim v politikah, ki so še bolj usmerjene k potrebam državljank in državljanov, k potrebam trajnostnega razvoja. Slovenija pa mora resnično evropsko zadihati, soustvarjati evropske politike, jih izvajati ter na tak način poskrbeti za blaginjo državljanov.« Prihodnost EU vidim v politikah, ki so še bolj usmerjene k potrebam državljank in državljanov, k potrebam trajnostnega razvoja. Slovenija pa mora resnično evropsko zadihati, soustvarjati evropske politike, jih izvajati ter na tak način poskrbeti za blaginjo državljanov. Brez dviga konkurenčnosti ne bomo mogli odpirati novih delovnih mest in poskrbeti za socialno varnost ljudi, pretrgati pa moramo tudi vezi s preteklostjo. Zaživeti moramo evropske vrednote, zahtevati odgovorno obnašanje. Družba se mora bistveno bolj odpreti za ideje, naložbe, sprejemanje različnosti. Jasno pa moramo tudi razdružiti pojma socialno in socialistično. V začetku novembra je na Vranskem potekal že sedmi kongres Nove Slovenije - tokrat predvsem v znamenju delnega preimenovanja stranke, ki se po novem imenuje NSi - Krščanski demokrati. Hkrati s tem dejanjem pa so delegati sprejeli tudi kongresno izjavo z naslovom Krščanski demokrati. Odgovor za prihodnost. V njej smo zapisali, da se krščanski demokrati zavzemamo za nižje davke, za manjšo javno upravo, za umik politike iz gospodarstva ter za enake možnosti in dobrobit ustvarjalnih, poštenih in marljivih ljudi. Nizke davke zagovarjamo, ker ugotavljamo, da je Slovenija že dolgo časa davčno preobremenjena. Podjetja so zato na evropskem in svetovnem tržišču manj konkurenčna, državljane pa visoki davki pogosto silijo tudi v sivo ekonomijo, delo na črno in utajevanje davkov. Spremembe na tem področju so zato nujno potrebne. Da je javna uprava lahko le toliko velika, kot jo je gospodarstvo sposobno plačati, tudi ni nova ugotovitev. V Novi Sloveniji zato zahtevamo gospodarno in pregledno porabo javnih sredstev in jasno vidne rezultate. Če želimo v Sloveniji večjo transparentnost, je nujno potreben tudi umik države iz gospodarstva, posebej ker se je država do sedaj izkazala kot slab gospodar. Prek državnih podjetij se okoriščajo določeni posamezniki iz vrst politične elite, kar močno načenja tudi demokracijo in zaupanje ljudi v institucije lastne domovine. Gospodarstvo naj usmerjajo načela svobode, uspešnosti, odgovornosti, konkurence po načelih pravne države in etičnega ravnanja. Vsega tega pa ni mogoče doseči brez odgovorne in svobodne zasebne podjetniške pobude in svobodnega trga. M Na kongresu smo kar nekaj časa namenili razpravi o tem, kako v našo družbo ponovno vrniti izgubljene vrednote. Naj poudarim, da krščanski demokrati stavimo na delo, poštenost in odgovornost ter na temeljne etične in krščanske vrednote, ki jih ne more nadomestiti tisoč zakonov in predpisov. Na kongresu smo kar nekaj časa namenili razpravi o tem, kako v našo družbo ponovno vrniti izgubljene vrednote. Naj poudarim, da krščanski demokrati stavimo na delo, poštenost in odgovornost ter na temeljne etične in krščanske vrednote, ki jih ne more nadomestiti tisoč zakonov in predpisov. Izpostavili smo tudi probleme mladih in poskušali najti prave načine, da bi jim lahko zagotovili zlasti ekonomsko samostojnost, ki ponuja tudi temelje za osnovanje družine. Prav tako moramo več storiti za strpen dialog med starejšo in mlajšo generacijo - tudi glede dogodkov med drugo svetovno vojno in po njej. Le s pogovori, tolerantnostjo in medsebojnim odpuščanjem bomo lahko ustvarili pogoje za boljše življenje in pravičnejšo družbo. Krščanski demokrati tako želimo ustvariti Slovenijo, v kateri bodo imeli vsi državljani enake možnosti za razvoj svojih sposobnosti in talentov, pri tem pa spoštujemo tudi slovensko tradicijo in stremimo k modernosti. LDS Domžale / Anton Preskar Pa ga imamo - nepremičninski davek! v Dolgotrajna razprava o uvedbi novega nepremičninskega davka je zaključena. Državni zbor - čeprav hudo razklan med pozicijo in opozicijo - ga je sprejel 15. novembra v 'dobro Slovenije'! Citat predsednice Vlade RS, Alenke Bratovšek: »Če tega davka na nepremičnine ne bi bilo, bi pa na drugi strani morali poseči v pokojnine, v socialne transferje in mogoče v brezplačno šolstvo.« Sam osebno v to zgodbo ne verjamem! Ni omenila niti varčevalnih ukrepov na segmentu odhodkov - na sami upravi itd. Slo- venija je edina, poleg Cipra, ki bo imela negativno rast družbenega proizvoda. Davek na nepremičnine (tehta pribl. 200 dodatnih milijonov evrov) naj bi bil ključ za rešitev Slovenije, pa četudi ne vemo, kakšna bo finančna luknja pri naših bankah. Občinska organizacija Domžale je 11. novembra 2013 organizirala javni pogovor o predlaganem zakonu o davku na nepremičnine v veliki sejni sobi v Domžalskem domu. Naša, LDS-ova stališča sem predstavil že v zadnji številki Slamnika, zato nekaj o razpravi, v kateri so prisotni soglašali, da je treba sprejeti na nivoju države enoten nepremičninski davek, da pa je predlagani zakon zgrešen zaradi: neustreznega 'temelja hiše' - izredno slabo bazo podatkov GURS-a o vrednotenju nepremičnin, na slabih temeljih tudi vi ne bi zidali hiše, mar ne! Povsod po Evropi je nepremičninski davek - vir lokalnih skupnosti (ali so vsi drugi nazadnjaški ali nestrokovni - naša vlada in parlament pa inova-tivna in modra), nikakor pa ne kot vir za mašenje proračunske luknje. Davek je nekonsistenten - kako so lahko zavezanci davka najemnik z odločbo in so izključeni lastniki, ko vemo, da so ti najemniki tudi socialno ogroženi-Tako zakon kot občinski odloki, ki imajo za posledico večjo finančno obremenitev državljanov, se morajo sprejeti po dvofaznem, ne pa po hitrem postopku. Zakon je po mnenju prisotnih v razpravi lahko tudi ustavno sporen. Napoved vlade, da ravnokar sprejeti zakon doživel spremembe že aprila 2014, pove vse. « Povsod po Evropi je nepremičninski davek vir lokalnih skupnosti, nikakor pa ne kot vir za mašenje proračunske luknje. Po zaključeni razpravi smo opravili še zbor članov Občinske organizacije LDS in za novega predsednika izbrali mag. Petra Pengala, podpredsednik je postal Anton Preskar, ki je tudi podpredsednik stranke LDS na nacionalnem nivoju, sekretarka pa Vera Vojska. Na zboru članstva smo za kandidata za listo LDS za evropske volitve izbrali dosedanjega uspešnega evropskega poslanca Jelka Kacina. slamnik@kd-domzale.si POLITIČNE STRANKE Zares / Marjan Mirai Je davek na nepremičnine res tako velik problem? Da bo vse prej kot pravičen in sorazmeren, je sedaj že jasno. Da je slabo domišljen in se v zakon vrivajo ves mogoče izjeme, kar za noben zakon ni dobro, tudi že vemo. Da bomo najkrajšo potegnili navadni državljani, je pa tudi vsakomur jasno. Davki so seveda nujno zlo. Potrebni za delovanje države in posledično nas samih. In kje je potem problem? Osnovni problem je, da davki niso več namenjeni temu, za kar bi morali biti tj. zagotavljanju delovanja države kot servisa državljanov. Namesto v razvoj se denar namenja polnjenju proračunske luknje in reševanju bank. Zato niti iz dosedanjih niti iz novih davkov ne bo več in boljšega izobraževanja, zdravstva niti več socialnih pravic. Ne bo modernejše infrastrukture in energetike in ne vlaganj v izboljšanje življenjskega okolja. O vlaganjih v razvoj gospodarstva pa tako ni vredno izgubljati besed, saj se nihče resno ne ukvarja z njim. Pa ne samo to. Kljub več pobranega denarja država krči že pridobljene pravice državljanov na vseh nivojih. Delavna mesta usihajo, plače so tako že dalj časa na psu, pa še poslušati moramo, da smo lahko veseli, da jih sploh dobimo. Javni zdravstveni sistem se nam ruši, socialna politika, kljub nekaterim popravkom, stremi samo še k varčevanju. Vsakodnevno poslušamo grožnje z nižanjem plač, z odpuščanji in nižanjem pokojnin. Je sploh še kaj ostalo? Državljani drago plačujemo sanacijo države in samo upanje nam ostane, da bo uspešna. Vendar problem v tem trenutku sploh ni v višini in slabo domišljenih davkih. Osnovni problem naše države je, da davkov preprosto ne bomo več zmogli plačevati. OO NSi / Andreja Šuštar, članica OO NSi Domžale Uveljavljanje in sprejemanje vrednot v družbi V soboto, 9. 11. 2013, je na Vranskem potekal 7. kongres Nove Slovenije. Med več kot 400 obiskovalci kongresa smo bili tudi predstavniki domžalskega občinskega odbora. Slabo vreme vzdušja v polni dvorani ni moglo pokvariti, saj je vsak izmed govornikov med vse prisotne prinašal optimizem, navdušenje za delo v skupno dobro in svetel pogled v prihodnost. Po otvoritvi kongresa z ubranim petjem moškega okteta Nove Slovenije smo se s hvaležnostjo spomnili na v preteklem letu preminule vidnejše člane stranke NSi. V kongresnih nagovorih smo prisluhnili članom vodstva, ki so vsak na svoj način in iz svojega zornega kota predstavili delo in dejavnosti Nove Slovenije, njene načrte in poslanstvo, razpravljali pa so tudi o aktualni politični in gospodarski situaciji v Sloveniji. Ljudmila Novak je v svojem nagovoru dejala, da želi Nova Slovenija - krščanski demokrati povezovati vse državljanke in državljane Slovenije, ki sprejemajo demokracijo, krščanske vrednote, slovensko kulturo ter evropsko povezovanje in sodelovanje. »Podpiraj-mo in ohranjajmo etične vrednote v politiki, ne bodimo pa naivni in lahkoverni, ko nam podtikajo zgodbe o podkupovanjih, ločitvah, podpori komunizmu in podobnih lažeh,« je v govoru izpostavila Ljudmila Novak. Poudarila je, da je politika predvsem delo za skupnost in s tem tudi dolžnost in odgovornost kristjanov. Predsednica stranke NSi se je dotaknila tudi bolečih spominov iz preteklosti. Opozorila je na dejstvo, da je breme krivde ponavadi težje od bolečine, ki jo prinaša prizadejana krivica. Svoj govor je končala z besedami: »Mi, krščanski demokrati, smo optimisti in bomo naredili vse za boljšo Slovenijo, na katero bomo spet lahko ponosni!« Pozitivna Slovenija / Saša Kos, poslanka PS v Državnem zboru Proporcionalni volilni sistem je bolj demokratičen Ne starih in ne novih. Ne kmetije in ne podjetja, državljanov je pa že sedaj čez 280 tisoč revnih in čez 120 tisoč ljudi socialno izključenih, število pa se samo veča. Statistika je čedalje bolj podobna grozljivki. Res bi se morali vprašati, kaj je narobe s to državo in z nami. V slabih dvajsetih letih smo prišli od obljub blagostanja Švice do groženj s ,trojko' in grškim scenarijem. In kaj nam bo pomagal saniran bančni sistem in uravnotežen proračun, ko smo državljani pred bankrotom? Država strategije razvoja, na podlagi katere bi lahko zagnala nov razvojni ciklus, očitno nima, podjetja, razen svetlih izjem, pa tudi ne. Banke pa tako ali tako niso in ne bodo kreditirale revežev. (C Osnovni problem je, da davki niso več namenjeni temu, za kar bi morali biti, tj. zagotavljanju delovanja države kot servisa državljanov. Namesto v razvoj se denar namenja polnjenju proračunske luknje in reševanju bank. In kaj nam ostane? Doumeti moramo, da politika ni nekaj imaginarnega, pokvarjenega in nepotrebnega, nekaj, kar se nas ne tiče in nam dela škodo, nekaj zunaj nas. Je taka, kot je, in na neki način odraz naše stvarnosti. Obstoječo politiko lahko spremenimo in izboljšamo ter vplivamo na cilje in rezultate le z našim aktivnim vključevanjem v delovanje države na vseh nivojih. V tokratnem razmišljanju se bom dotaknila sprememb volilne zakonodaje, saj se v zadnjem času zelo veliko govori o tem. Spremembe volilne zakonodaje zahtevajo dvotretjinsko podporo v državnem zboru oziroma 60 glasov poslank in poslancev, kar pomeni širši konsenz. Pozitivna Slovenija je za spremembo volilne zakonodaje že spomladi letos v parlamentarno proceduro vložila novelo Zakona o volitvah v državni zbor, ki ohranja proporcionalni sistem, odpravlja volilne okraje in uveljavlja absolutni preferenčni glas. Ta predlog je bil zapisan že v našem volilnem programu in nato še v Temeljni listini Pozitivne Slovenije 2020 in je podlaga za napovedane pogovore o spremembah volilne zakonodaje pri predsedniku države Borutu Pahorju, saj, kot sem že prej omenila, ta sprememba potrebuje dvotretjinsko podporo poslank in poslancev. V Pozitivni Sloveniji si prizadevamo za takšne spremembe volilnega sistema, ki prinašajo v sistem politične izbire volivcev in volivk na volitvah v državni zbor enostavnejšo izbiro in s tem večjo preglednost ter možnost izbire med posameznimi kandidati. To pomeni, da bi volivci glasovali o celotni listi kandidatov v volilni enoti, absolutni preferenčni glas pa pomeni neposredni vpliv na izvolitev posameznega poslanca, saj je izvoljen tisti poslanec, ki je dosegel največje število preferenčnih glasov znotraj posamezne liste. Volivci v sedanji ureditvi namreč ne morejo izbirati med različnimi kandidati na listi kandidatov, saj v vsakem volilnem okraju nastopa le po en kandidat z vsake liste kandidatov, volivec pa ne glasuje za izbranega kandidata, temveč za listo v volilni enoti. Število glasujočih volivcev je v posameznih volilnih okrajih bistveno različno, odvisno od velikosti volilnega okraja in volilne udeležbe. Edino merilo je tako lahko le delež glasov kandidata v skupnem številu glasov, oddanih za vse kandidate v volilnem okraju oziroma v dveh volilnih okrajih. Posledično to pomeni, da volivec nima vpliva na izbiro posameznega kandidata znotraj liste kandidatov, ampak lahko glasuje le o različnih listah, personalizacija volitev pa je zgolj navidezna. 64 V Pozitivni Sloveniji prav tako ne podpiramo večinskega volilnega sistema, saj vnaša v politično prostor blokovsko delitev in ga polarizira, poleg tega pa povzroča izgubo velikega števila glasov volivcev, ki v državnem zboru niso predstavljeni.« V Pozitivni Sloveniji prav tako ne podpiramo večinskega volilnega sistema, saj vnaša v politični prostor blokovsko delitev in ga polarizira, poleg tega pa povzroča izgubo velikega števila glasov volivcev, ki v državnem zboru niso predstavljeni. Za spremembo volilnega sistema bi bilo treba spremeniti tudi ustavo. Proporcionalni sistem, kot ga zagovarjamo mi, pa je bolj demokratičen. Sds / Robert Hrovat, poslanec stranke SDS v DZ Hlapci? Spregovorila sta tudi dr. Andrej Capuder in mag. Rado Pezdir, ki je nazorno prikazal problem ukvarjanja izključno z reševanjem bank, medtem ko je gospodarstvo povsem zapostavljeno. Takšno ravnanje Sloveniji ne more prinesti rešitve iz krize. (4 Sedmi kongres stranke NSi je minil v znamenju delnega preimenovanja stranke v Nova Slovenija - krščanski demokrati. S tem smo poudarili, da se zavzemamo za nižje davke, za manjšo javno upravo, za umik politike iz gospodarstva, za ustvarjalne, poštene in marljive ljudi. Sedmi kongres stranke NSi je minil v znamenju delnega preimenovanja stranke v Nova Slovenija - krščanski demokrati. S tem smo poudarili, da se zavzemamo za nižje davke, za manjšo javno upravo, za umik politike iz gospodarstva, za ustvarjalne, poštene in marljive ljudi. Ob koncu kongresa so bila letos prvič podeljena priznanja, odličja in nazivi NSi. Priznanji sta prejela tudi dva naša člana. Janez Limbek je za prizadevno delo za naše skupno dobro na občinskem področju prejel modro priznanje, Roman Lenassi pa si je kot tajnik OO NSi Domžale za zavzeto in vestno urejanje tajniških poslov ter redno izmenjavo informacij z glavnim tajništvom prislužil bronasto priznanje Nove Slovenije. Na svoja člana smo ponosni in jima za prejeti priznanji iskreno čestitamo. Nikoli nisem, še zdaj ne - in zelo verjetno tudi nikoli ne bom pritrjeval tem, sicer prispodobnim trditvam velikega slovenskega dramatika. Da slovenski narod ogromno potrpi, je zlahka dokazljivo zgodovinsko dejstvo. A s tem še ne dokazuje, da je ta isti narod neumen. Vztrajen v svoji kleni, dostojanstveni, ponosni drži - to ja! Hlapec?!? Nikoli! Ko so določene zgodovinske zadeve pripeljane do roba praga vzdržljivosti, slovenski narod zna in zmore iskreno, spontano in složno združiti vse sile in jih povsem preprosto usmeriti v dokončno popravo vsega, kar diši/smrdi po krivičnosti in krivici. Ne da bi ga kdorkoli za to plačeval, podkupoval ali kako drugače 'nagrajeval'! Vse do zdaj zapisano bi morala imeti gospa premier-ka z velikimi črkami natisnjeno v vseh prostorih, kjer se giblje; doma, v službi, v vozilih, s katerimi jo prevažajo, pa še kje! Gospa premierka si domišlja, da bo pribl. 300 mio, ki naj bi jih dacarji iztrgali iz naših žepov, rešilo slovenski proračun! Kakšno metanje peska v oči! Najmanj 1,5 milijardna 'luknja' bo zazevala že v prihodnjem letu in z nepremičninskim davkom lahko gospa premierka 'nafila' le slabo petino te 'luknje'. Kje je torej smisel, da se dobesedno udari po ljudeh in se jih poniža še bolj, kot so že ponižani? Odgovor je sila preprost. Smisel je v omami vladanja in posesivne oblasti. Ljudem tipa Roman Jakič, Alenka Bratušek, Igor Lukšič in vsem 'stricem iz ozadja' je očitno vseeno za slovenski narod. Oni niti slučajno ne mislijo zapustiti svojih privilegijev vseh vrst in oblik, pa četudi za to 'plača narod'! 300.000 ljudi na Slovenskem živi na pragu revščine ali pod njim. Nov nepremičninski davek bo v juniju, ko bodo do teh ljudi priromale položnice - šok! Nasrkal bo spet - narod; mali podjetniki, kmetje, podeželje, lokalne skupnosti, vsi tisti, ki jim socialistično-sa-moupravno balkanska miselnost ni sprala zdrave slovenske kmečke pameti iz glav. Vsi tisti, ki so že leta depriviligirani, z razliko od tistih, ki so že desetletja nadpriviligirani. M Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, za hlapce ustvarjeni ...!" (Ivan Cankar) Nikoli nisem, še zdaj ne, in zelo verjetno tudi nikoli ne bom pritrjeval tem sicer prispodobnim besedam Jermana iz drame Hlapci velikega slovenskega dramatika. Flancanje o krutosti kapitalizma, nesmiselno, namerno zavajajoče poveličevanje časov SFRJ, s Titom na čelu, ustvarjanje, predvsem medijsko, poudarjanje nostalgije ne le po simbolih Jugoslavije, ampak vse bolj tudi po časih Jugoslavije, je zlonamerno kratenje osnovnih človekovih pravic svobodomiselnih, svobodnih in ponosnih ljudi. Nikakor nisem pristaš gesla 'Zgodil se bo narod!', ker me zgodovina uči, da sicer še nobena revolucija ni prinesla kaj prida dobrega, a tokrat gredo čez mejo sprejemljivega. Tega bi se preprosto morala zavedati tudi gospa premierka. Skupaj z vsemi koalicijskimi 'kimavčki'. DL DOMŽALE / TADEJA SAVNIK IVANUŠA, MAG. PREDSEDNICA 00 DL DOMŽALE \ Izvajanje volilnega programa , « fi Državljanske liste r f i\ Jfli t. Državljanska lista dosledno izvaja svoj liberalni program, s katerim je na zadnjih parlamentarnih volitvah pridobila zaupanje državljank in državljanov. Kljub večkratnim 'metanjem polen pod noge' s strani nekaterih političnih strank je ostala zvesta svojim načelom in zastavljenim ciljem. Ves čas se je odločno zavzemala za uravnoteženje javnih financ in krčenje javne porabe, za privatizacijo državnega premoženja, za ukrepe na odhodkovni strani proračuna in za vpis zlatega fiskalnega pravi- la v ustavo. Z doslednim zavzemanjem za preureditev instituta referenduma smo dosegli odvzem možnosti zahteve za referendum poslancem in državnemu svetu, ohranili pa možnost zahteve za referendum 40.000 volivcem. Ves čas se zavzemamo za vzpostavitev in ohranjanje pravnih standardov v politiki. Predlagali smo tudi paket petih zakonov, na podlagi katerih bi lahko iz politike izločili pravnomočno obsojene osebe in omogočili odpoklic župana, predlagali ukinitev državnega sveta, vendar naši predlogi žal niso bili sprejeti. Edini smo glasovali proti povišanju obsega sredstev za politične stranke in predlagali zakonodajo, ki prepoveduje donacije podjetij političnim strankam. Predlagali smo tudi spremembo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, katere učinek bo, da bodo sponzorske, donatorske, svetovalne, marketinške in odvetniške pogodbe podjetij v večinski javni lasti javno dostopne. Pod vodstvom ministra dr. Viranta je Policija bistveno izboljšala rezultate na področju preganjanja gospodarskega kriminala in korupcije, pod vodstvom ministra dr. Pličaniča pa sodstvo okrepilo odgovornost in učinkovitost. DL se ves čas zavzema za zagotovitev plačilne discipline in ukinitev zemljiškega dolga, ki se je sprevrgel v instrument zlorab. Prav tako nam je uspelo doseči prostovoljno članstvo v obrtno-podjetniški zbornici, enako se zavzemamo za članstvo v kmetijsko-gozdar-sko zbornici. Poleg navedenega intenzivno delamo tudi na področju debirokratizacije. Naš cilj je zagoto- viti zaupanja vredno pravno državo, ki bo temeljila na transparentnosti, odgovornosti in učinkovitosti (povzeto po gradivu DL, 2013), za kar se zavzemamo tudi na lokalnem nivoju. M Državljanska lista dosledno izvaja svoj liberalni program, s katerim je na zadnjih parlamentarnih volitvah pridobila zaupanje državljank in državljanov. V času do naslednjih lokalnih volitev bo Občinski odbor DL Domžale zato še naprej budno spremljal aktivnosti občinske oblasti in javnih služb, proučeval in dajal mnenja na odločitve občinskega sveta ter obveščal javnost o svojih stališčih in predlogih za izboljšanje delovanja občine Domžale v prihodnje, z namenom zagotovitve čim boljših življenjskih pogojev vseh občank in občanov Domžal. ŠPORT slamnik@kd-domzale.si TABORNIšTVO JE NAČIN ŽIVLJENJA Ker domžalski Rod skalnih taborov letos praznuje 60-letnico delovanja, smo se pogovarjali s starešino voda, Tejo Vezenšek, ki nam je približala delovanja domžalskih tabornikov skozi zgodovino in njihove aktivnosti danes. TEJA VEZENŠEK, ROD SKALNIH TABOROV Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Peter Koprivnikar V naslednjih dneh, v začetku decembra, taborniki pripravljajo še nekaj aktivnosti ob praznovanju letošnje častitljive obletnice delovanja. Rod skladnih taborov v letošnjem letu obeležuje 6o-letnico delovanja. Če se ozreš v preteklost svojega delovanja in delovanja predhodnikov, kakšna je bila vaša pot? Pot taborništva v Domžalah bi označila predvsem kot zanimivo, saj se je v šestdesetih letih zgodilo mnogo stvari. Začetki segajo v leto 1953, ko so po vojni nekdanji domžalski skavti v novi organizaciji našli enako bistvo: življenje v naravi in z naravo. Ob ustanovitvi je tedanja družina štela 30 članov. To število se je obdržalo do leta 1955, potem pa začelo naraščati. Tako je leta 1963 tedanji odred štel že več kot 300 članov. Iz tistih časov so tudi prvi uspehi na državnih tekmovanjih. Članstvo je nato znova začelo upadati, že leta 1965 je bilo aktivnih samo nekje 60 članov. Kmalu pa je število članov spet zraslo, tako je odred leta 1978 štel približno 350 članov, v devetdesetih pa je število vseskozi naraščalo, tako da je bilo članov 600 in več. Po prihodu novega tisočletja pa se je število članov umirilo na ravni 350 članov, kjer se drži še dandanes. V začetku osemdesetih let sta se od matičnega rodu odcepila mengeški in radomeljski rod, v začetku devetdesetih pa še moravški. Vsi ti rodovi, z izjemo moravškega, še vedno uspešno delujejo. V vsem tem obdobju se je marsikaj spremenilo. Dobili smo svojo državo, srp in kladivo smo zamenjali za mobitel, in prav smešno se danes sliši, da so imeli naši ustanovitelji na voljo ,tri stare šotore in kuhinjski kotliček - podmornico', kakor lahko preberemo v arhivskih poročilih. Časi so se spreminjali, taborniki pa smo bili vedno to, kar smo še sedaj, zanesenjaki, ki nam veselje do življenja z naravo in vzgoja mladih pomenita zelo, zelo veliko. Zelo malo društev, še posebej mladinskih, se lahko pohvali s tako visokim jubilejem. Kaj je pravzaprav odlika tabornikov? Meni osebno se zdi največja odlika tabornikov delo mladih za mlade. V okviru naše organizacije se mlade uči praktičnih, življenjskih stvari, poleg tega pa se vse skupaj počne na tako sproščen način, da mnogi sploh ne opazijo, da se v tem času kaj naučijo. Pogosto se šele, ko odrasteš, zaveš, koliko koristnega si pravzaprav odnesel od taborništva, in to se mi zdi tista stvar, ki nas tabornike drži pokonci, to da delamo sproščeno, brez nekih ostrih smernic, kaj mora kdo znati, preprosto se prilagodimo posamezniku in delamo tisto, kar nas vse veseli. Katere aktivnosti pripravljate ob letošnjem jubileju? Ob letošnjem jubileju smo si zadali kar nekaj projektov, in sicer Megatabor, 24 ur taborništva, taborniško razstavo, kulturno prireditev ter koncert. Megatabor, kulturna prireditev ter koncert so namenjeni obeleževanju obletnice znotraj društva, saj smo se na taboru letos združili taborniki prav vseh generacij, na kulturni prireditvi bomo obujali spomine na preteklost, na koncertu pa se bomo še poveselili ter z njim pravzaprav zaključili praznovanje. Domžalčani pa ste nas v okviru 60-letnice lahko videli na dogodku 24 ur taborništva, ki je potekal 20. in 21. septembra v Češminovem parku, več o nas boste lahko izvedeli tudi na raz- Taborništvo je način življenja in sama sem že večkrat spoznala ljudi, ki niso bili del naše organizacije, pa sem si rekla "ti si pa tak tabornik". Osebno se mi zdi, da smo samo ljudje z enakim dojemanjem sveta okoli sebe. Cenimo naravo, dobro družbo, vedno smo pripravljeni pomagati, spoštujemo sočloveka.« stavi slik in taborniških pripomočkov, ki bo v začetku decembra. Več informacij pa lahko vedno najdete na naši spletni strani rst-domzale.si. Ena od aktivnosti bo gostovanje filmske prestave Gremo mi po svoje II v domžalskem Kulturnem domu. Film je približal življenja tabornika širši javnosti. Kako pa taborniki gledate nanj? Se najdete v filmu? V čem ste drugačni? Sama priznam, da nad prvim delom nisem bila najbolj navdušena, saj je v filmu prikazano kar nekaj stvari, ki jih taborniki ne počnemo. Po drugi strani pa je bilo prikazano tudi nekaj naših navad, ki pa javnosti do sedaj še niso bile znane. Vsekakor si moraš na koncu reči ,saj je le film' in razumeti, da morajo biti stvari napisane in posnete privlačno ter da v resnični organizaciji ne poteka vse tako kot v filmu, čeprav se polno dogodivščin dogaja tudi pri nas. Drugega dela si za zdaj še nisem ogledala, vendar menim, da nas bo prijetno presenetil. Kako pa ste domžalski taborniki organizirani? Verjetno ste že opazili, da imamo taborniki okoli vratu rutice različnih barv. Barva rutice kaže, koliko je tabornik star in v katero vejo sodi. Rumene rutice imajo murni, naši najmlajši. Ne hodijo še v šolo in še niso čisto pravi člani organizacije, a bodo to zagotovo postali, ko bodo šli v prvi razred. Rdeče rutice nosijo medvedki in čebelice, taborniki med šestim in desetim letom. Zanje je spoznavanje taborniškega načina življenja še igra, a vseeno se v naravi že kar dobro znajdejo. Zelene rutice si zavežejo gozdovniki in gozdovnice, taborniki v zadnjih razredih osnovne šole. Običajno taborniki niso le čez vikend, ampak jim taborništvo postaja način življenja. Medvedki in čebelice ter gozdovniki in gozdovnice se vsak petek srečujejo na osnovnih šolah domžalske in trzinske občine: OŠ Domžale, Rodica, Venclja Perka, Trzin in Ihan. Modre rutice začnejo taborniki nositi, ko pridejo v srednjo šolo. Postanejo popotniki oziroma popotnice. Takrat taborniki običajno že začnejo vzgajati mlajše od sebe in postanejo vodniki. Popotniki in popotnice se združujejo v klubih. Trenutno imamo v Domžalah en klub PP. Vijolične rutice nosijo najstarejši taborniki, stari 21 in več let. To so grče. So z dušo in srcem taborniki, čeprav se jim ne ljubi več tekati po gozdu. Skrbijo bolj za tehnične zadeve; organizirajo izlete, taborjenja in skrbijo, da se taborniško kolesje vrti. Njihova skrb je tudi finančno poslovanje in oprema rodu. V Domžalah so štirje taki klubi. Kakšen je vaš odnos do nacionalne in mednarodne zveze? Ste le dve leti mlajši od ZTS-ja, ki je 6o-letnico praznovala leta 2011. Katere so prednosti vključevanja v zvezo? So tudi slabosti, ste zato manj neodvisni? Z ZTS-jem ter WOSM-om dobro sodelujemo. V okviru nacionalne zveze se vključujemo prek pomoči pri organizaciji večjih dogodkov, prek mednarodne organizacije pa se udeležujemo mednarodnih taborjenj. Naslednje leto v Sloveniji gostimo velik mednarodni skavtski dogodek, v Ljubljani bo namreč potekala mednarodna skavtska konferenca, na kateri bomo sodelovali tudi taborniki iz Domžal. Sama nacionalno zvezo čutim kot podporo lokalnim društvom, saj so zelo odprti in pripravljeni pomagati, ob tem pa nimam občutka, da bi bilo naše društvo zaradi tega kaj manj neodvisno. Taborniki imate svoja pravila, poslanstvo, načela. Ali tabornik kdaj preneha biti tabornik? Tabornik se zavzema pomagati mladim pri njihovem odraščanju in sledi viziji /Tabor- niki ustvarjamo boljši svet', ki je slogan vseh svetovnih skavtskih organizacij. Prijateljstvo, sodelovanje, prostovoljstvo ter spoštovanje narave predstavljajo naš vrednotni okvir in te lastnosti ves čas izpopolnjujemo. Prek tega se učimo in poskušamo vzgojiti ter biti tudi sami čim bolj odgovorni posamezniki. Taborništvo je način življenja in sama sem že večkrat spoznala ljudi, ki niso bili del naše organizacije, pa sem si rekla ,ti si pa tak tabornik'. Osebno se mi zdi, da smo samo ljudje z enakim dojemanjem sveta okoli sebe. Cenimo naravo, dobro družbo, vedno smo pripravljeni pomagati, spoštujemo sočloveka in še bi lahko naštevali. Menim, da tabornik nikoli zares ne preneha biti tabornik, ker tudi če se prenehaš udeleževati taborniških aktivnosti, boš gotovo živel taborniško življenje še naprej, še vedno boš živel po enakih poteh ter poskušal to prenesti na druge. Kot eno najpomembnejših vlog tabornikov v RST-ju navajate vzgojo otrok. Taborniki ste odgovorni, vam starši zato toliko bolj zaupajo? Za vzgojo otrok pri nas skrbijo vodniki, ki imajo opravljen vodniški tečaj, s katerim si vsak pridobi naziv ,strokovni delavec v športu 1'. Možnost postati vodnik imajo mladi, ki pokažejo zanimanje za delo z otroki. Ko opravijo vodniški tečaj, so po navadi stari 16 let, pod svoje okrilje pa prevzamejo skupino prvih ali drugih razredov osnovne šole. Otrokom želimo ponuditi predvsem kakovostno preživljanje prostega časa, da se naučijo ustvarjati, delovati v skupini, se prilagajati, poleg tega se pa dobro imeti in se zraven še kaj naučiti. Zaupanje staršev je verjetno toliko večje, ker ima vodnik enako skupino otrok od prvega pa vse do zadnje- ga razreda osnovne šole in smo po toliko letih srečanj s starši otrok že stari znanci. Katere aktivnosti pa domžalski taborniki izvajate čez leto? Vsak petek prirejamo vodova srečanja, ki trajajo po eno uro. Nato otroke skozi leto peljemo na več izletov, na katerih se trudimo, da se poleg rekreacije tudi kaj naučimo. Organiziramo tudi večdnevno jesenovanje, ko gremo za tri noči prespat v eno izmed slovenskih koč. Seveda pa je veliki finale vsakoletno taborjenje, ki ga tabornik vse leto najbolj pričakuje! Poleg tega vsako leto organiziramo tudi zelo priljubljeno orientacijsko tekmovanje ZNOT, na katerem se pomerijo taborniki iz vse Slovenije. Kako se lahko starejši vključujejo v vaše aktivnosti in ali lahko tudi odrasla oseba, brez predhodne vključenosti v taborniške vrste, postane tabornik? Tabornik lahko postaneš kadarkoli, je pa res, da se je, ko si starejši, teže vključiti, saj so vsi delujoči člani društva zelo povezani med seboj. Ampak smo odprti in vedno z veseljem sprejmemo nove obraze, če le pokažejo zanimanje za sodelovanje. Kaj pa je tebe pripeljalo v taborniške vrste in predvsem - zakaj si ostala vse do danes, ko si starešina voda? K tabornikom sem se kot otrok vpisala zaradi starejše sestre, ki jih je že obiskovala, pozneje pa sem vztrajala zaradi dobre družbe in odličnih dogodivščin, ki so sem nam dogajale. Vodnica sprva nisem želela postati, pa sem šla vodniški tečaj kljub temu opravit. Tam sem spoznala veliko super ljudi in se takoj odločila, da bom pri tabornikih zagotovo še naprej pisala svojo zgodbo. Počasi sem sprejemala nove izzive, organizirala popoldanske aktivnosti, nato celodnevni izlet, na koncu pa je v mojih rokah pristalo še taborjenje. Ko se je prejšnja načelnica rodu začela poslavljati, sem sprejela nov izziv ter dve leti opravljala vlogo načelnice rodu, z letošnjim letom pa prevzela starešinstvo in začela društvo uradno zastopati. Predvsem so pri vsem skupaj potrebne dogodivščine, ki te držijo pokonci in ti dajejo moči da vztrajaš, tudi ko ti energije že res primanjkuje. A si na koncu vedno rečem, da vse, kar je negativnega pri novih izzivih, je to, da ti vzamejo čas, vse drugo pa te napolni z novimi izkušnjami. Taborniki ste prostovoljci, pa ne le, ko govorimo o mladinskem organiziranju, pačpa ste prisotni tudi v civilni družbi, v težjih situacijah priskočite na pomoč. Taborniki smo že po duši pripravljeni pomagati in nam v težkih situacijah ni problem priskočiti na pomoč. Ko enkrat veliko dela opravljaš prostovoljno, ti le redko pade na pamet, da pa nečesa ne boš storil, če za to ne dobiš plačila. Odzoveš se avtomatsko, tako kot si, če v društvu potrebujemo pomoč drug drugega, vsi vzamemo čas in si pomagamo. V okviru civilne zaščite imamo svojo enoto, kjer smo zadolženi za zasilna bivališča ter pripravo hrane, na kar so naši člani vedno pripravljeni. Je pa res, da smo navajeni delati z množico ljudi, poleg tega nam tudi kuhanje za večje število ljudi ni tuje, saj to počnemo vsako leto za naše člane. Kako pa bi ocenila mladinsko organiziranje v Domžalah na splošno? Mladinske organizacije so po mojem mnenju v Domžalah dobro organizirane, saj - kot smo lahko videli na festivalu mladih, ki je potekal letos v Češminovem parku -je bilo vse skupaj zelo dobro organizirano. Mladinski svet Domžale je tisti, ki nas vse skupaj povezuje, in mislim, da svet svoje delo odlično opravlja. □ slamnik@kd-domzale. si SPORT 22. Transalpino turnir v Italiji Odlični drugi na mednarodnem tekmovanju v namiznem tenisu Lastovka uspešno odprla novo sezono Uspelo nam je sestaviti ekipo najmlajših pionirjev (do 10 let), ki bodo pod vodstvom trenerja Mateja Šagra začeli z ligaškim tekmovanjem v skupini Center5, kjer so še ekipe Janč Energetike, LTH Castingsa in Cisterne Krvavec. NTS MENGEŠ V bližini mesta Treviso, v Italiji, je potekalo že 22. tradicionalno mednarodno tekmovanje v namiznem tenisu. Organizatorji so tekmovanje poimenovali 'TRANSALPINO', njihova želja je, da se regije, ki mejijo na Alpe, pomerijo v najhitrejši igri z žogo. Tekmovanja se lahko udeležijo fantje in dekleta, letnik 1999 ali mlajši. Igra se v disciplini ekipno fantje, ekipno dekleta in posamezno fantje ter dekleta. Tekmovanja se je udeležilo 7 ekip; regije: Lombardija, Trentino, Južna Tirolska, Venezia, Veneto (vse Italija) in Centralna Švica, slovenske barve pa so zastopali igralci NTS Mengeš. Ekipi fantov (Nejc Erjavec, Aljaž Frelih) in deklet (Ana Tofant, Katarina Stražar) je vodil trener David Orešnik. Namiznoteniški program se je začel že v petek popoldne, ko je v srednješolski dvorani potekal trening. Udeleženci so se seznanili z igralnimi pogoji in pilili zadnje udarce. Sledila sta večerja in sestanek vodij ekip. Urnik tekmovanja se je izkazal za zelo napornega, saj so mladi tekmovalci v sobotnem programu odigrali 6 ekipnih tekem, v nedeljo pa je sledilo tekmovanje posameznikov. Za zmago ekipe so bile potrebne 3 dobljene partije, vsaka ekipa je igrala z vsako; v igri posameznikov pa je bil t. i. 'masters' sistem, pri katerem je šlo od začetka do konca na izpadanje. In kako so se odrezali mladi Mengšani za Slovenijo? Odlično! V ekipnem tekmovanju sta Ana Tofant in Katarina Stražar zabeležili popoln izkupiček: 6 zmag. Nejc in Aljaž pa sta morala priznati premoč edino ekipi iz Lombardije. V skupnem seštevku je tako NTS Mengeš zasedla 2. mesto, pred njo so bili le tekmovalci Lombardije. Za las se nam je izmuznil prehodni pokal 'Transalpino', vendar razloga za ža- NAMIZNI TENIS Na turnirju je nastopilo 46 kadetinj in 60 kadetov iz 24 slovenskih klubov. Delegat NTZS-ja Jože Mlakar je s pomočjo Toneta Gostiše, ki je vodil tekmovanje, vrhovnega mednarodnega sodnika Janeza Stibriča ter vodje sodnikov Dušana Osolina suvereno vodil tekmovanje. Vse rezultate in žreb sta računalniško vodila Žiga Zupan in Janez Stibrič. Igralo se je na dvanajstih mizah, dvoboje pa je sodilo 24 namiznoteniških sodnikov NTS Mengeš. Večina tekmovalcev in tekmovalk, ki je na tem tekmovanju zastopala NTS Mengeš (Namiznoteniško sekcijo Mengeš), obiskuje domžalske osnovne šole, kar pomeni, da ima naša občina močno zaledje mladih namiznoteniškh igralk in igralcev ter seveda tudi trenerjev in sodnikov. Za NTS Mengeš je tokrat nastopalo 8 kadetov in NK Domžale Konec oktobra so v športnem parku Domžale gostovali nogometaši Rudarja iz Velenja, srečanje se je končalo brez zadetkov. Gostovanje na obali in srečanje proti Luki Koper je bilo za Dom-žalčane neugodno, domačini so namreč že v prvem polčasu postavili končni izid 1 : 0. Po izvajanju prostega strela se je po gneči v kazenskem prostoru žoga odbila od domačega nogometaša Gregoriča, ki je tako zabeležil zadetek za Koper. V začetku novembra so v Domžalah gostovali lost ni bilo. V nedeljskem programu sta dekleti še enkrat potrdili premoč in na koncu med 16. tekmovalkami zasedli: Ana 1. mesto, Katarina 2. mesto. Nejcu in Aljažu pa je izmed 16. kadetov malo zmanjkalo za uvrstitev med najboljše štiri. Končno 5. oz. 6. mesto je vsekakor tudi odlično, saj je v konkurenci nastopala smetana italijanskega kadetskega namiznega tenisa in celo najboljši kadet iz Švice. Tridnevna avantura se je tako zaključila z odličnim skupinskim rezultatom, napetimi posamičnimi tekmami, dragocenimi 5 kadetinj, ki so jih vodili domači trenerji David Orešnik, Gregor Gostiša in Tomaž Prezelj. Predtekmovanja so potekala po skupinah s štirimi tekmovalci. Prvo- in drugouvrščeni sta se uvrstila v finalni del tekmovanja. Nejc Erjavec, Bor Rutar, Peter Topič, Aljaž Frelih in Tim Pavli so se tako pri kadetih uvrstili v finalni del tekmovanja, med 32 najboljših. Najboljši rezultat je dosegel Nejc Erjavec z osvojitvijo 3. do 4. mesta in dokazal, da je trenutno upravičeno med štirimi najboljšimi kadeti v Sloveniji, Aljaž Frelih je osvojil 5. do 8. mesto, Tim Pavli pa se je uvrstil med šestnajst najboljših. Izredno uspešno so odigrale kadetinje, saj so se kar štiri uvrstile v finalni del tekmovanja med 24 najboljših. Katarina Stražar je imenitno in borbeno odigrala celoten turnir nogometaši Olimpije iz Ljubljane. Čeprav so Domžalčani v prvem polčasu po zadetku Anžeta Jelarja povedli, pa so gostje v drugem polčasu prišli do preobrata in po zadetku Omladiča v 56. minuti in Vukče-vica v 72. minuti zmagali z 2 : 1. Srečanje v Ljudskem vrtu pri ekipi Maribora je bilo prava poslastica za gledalce, saj so dočakali kar 8 strelov v polno. Mariborčani so prvič povedli v 4. minuti po zadetku Arghusa, Domžalčani pa so po zadetku Marjerja (12. minuta) in Parkerja (22. minu- izkušnjami, in kar je morda najpomembnejše, novimi poznanstvi. Gostitelji so se na vsakem koraku trudili v tekmovalno vzdušje vliti še kanček sproščenosti in prijetnega druženja. Mladi so tako imeli dovolj časa, da so navezali nove stike, trenerji pa izmenjali izkušnje. V naslednji sezoni je organizator Lombardija, upamo pa, da se bomo tekmovanja lahko udeležili tudi člani NTS Mengeš, saj je bilo vsem prisotnim tekmovanje ter vse ostalo, kar je sodilo poleg, zelo všeč. Janez Stibrič in zasluži vse pohvale in čestitke. Na poti do finala je v četrtfinalu premagala drugo nosilko, Izolčanko Katarino Sterchi, in nato v polfinalu tretjo nosilko Aleksandro Vovk iz Logatca. V finalu je z 1 : 3 izgubila z Nušo Bolte iz Križ. Ana Tofant je v četrtfinalu dokaj nesrečno z 2 : 3 izgubila dvoboj s poznejšo zmagovalko Nušo Bolte in osvojila 5. do 8. mesto. Odlično je igrala mlada Tara Kobetič, ki je klonila šele v četrtfinalu in osvojila 5. do 8. mesto, Nika Kobetič pa se je uvrstila med 12 najboljših. Čestitke veljajo tako organizatorju tekmovanja za odlično opravljeno delo, seveda pa so piko na i postavili mladi mengeški tekmovalci in tekmovalke z odličnimi dosežki, ki so dober obet za ekipno tekmovanje, ki bo 21. decembra v telovadnici OŠ Mengeš. Janez Stibrič ta) prišli celo v vodstvo 2 : 1. Sledila sta dva zadetka Maribora za vodstvo 3 : 2 (strelca sta bila Fajic in Mezga) v prvem polčasu. V drugem delu srečanja so Domžalčani najprej izenačili po zadetku Janže v 50. minuti na 3 : 3, a domači nogometaši so bili tokrat visoko motivirani ter do konca srečanja še dvakrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Strel v polno je v 77. minuti dosegel Bobnar ter v 85. minuti še Črnic za zmago Maribora 5 : 3. (mkk) KK LASTOVKA 16. 11. so igrali v Cerkljah, nato 24. 11. v Kašlju, 14. 12. pa bodo igrali doma v Domžalah. Mlajši pionirji (do 12 let) pravkar zaključujejo sezono. V jesenskem delu sezone smo imeli nekaj težav z registracijo in številom igralcev, saj so nekateri po poletnih počitnicah prenehali trenirati, zato so temu primerni tudi rezultati 20 : 0. Ko smo igrali te tekme, smo zmagovali. Če bi imeli dovolj registriranih igralcev, bi imeli fantje trenerja Luke Logarja v drugem delu sezone tudi uradno stoodstotni izkupiček (8 : 0). Na zadnjem turnirju v soboto, 9. 11., v Ilirski Bistrici so se odlično odrezali. Najprej so se pomerili z domačim Plama-Purjem in zmagali 42 : 25. V finalu so premagali ekipo Union Olimpije B z rezultatom 95 : 42. Na turnirju je sodelovala še ekipa Mesarije Prunk iz Sežane. Starejši pionirji (do 14 let) se pod budnim očesom trenerja Luke Cerarja pripravljajo na zadnjo tekmo sezone in začetek Mini pokala SPAR. V drugoligaški konkurenci so v jesenskem delu sezone izgubili pri Medvodah (71 : 50), izgubili proti Šentvidu Ljubljana B tako doma (72 : 75) kot tudi v gosteh (60 : 66). Zadnjo tekmo bodo odigrali 17. 11. proti Medvodam. Trenutno imajo 3 zmage in 10 porazov. Kadeti (do 16 let) so začeli sezono s tremi zmagami; pri Parkljih B (118 : 29), proti Pingvinom Ljubljana B (103 : 59) in proti Union Olimpiji B (84 : 76). Nato so dvakrat NK ROLTEK DOB Z visoko prednostjo 11 točk so pred najbližjimi zasledovalci in 'ri-vali iz soseske', nogometaši iz Radomelj, tako postali jesenski prvaki sezone 2013/14. Zadnje kolo letošnjega prvenstva je bilo tako le potrditev uspešnega začetka sezone in osvojitev jesenske lovorike, saj so Dobljani na gostovanju s kar 1 : 6 odpravili Šampi-on Celje. Tekma se je na Areni Petrol sicer pričela po okusu Celjanov, vendar so že po 20 minutah igre Dobljani vzeli vajeti v svoje roke ter v pičlih dveh minutah obrnili iz- izgubili; pri mestnem tekmecu Heliosu B (63 : 69) in nekoliko nesrečno proti zasavskemu Rudarju (69 : 76). Trener Matej Šager je zadovoljen, saj igra počasi dobiva želeno obliko. Mladinci (do 18 let) so sezono odprli z derbijem pri Heliosovi B ekipi, kjer so jim priznali premoč (55 : 75). V nadaljevanju pa so se odrezali bolje in nanizali štiri zaporedne zmage; proti sosednji Komendi (87 : 74), pri črnomaljski Kolpi (76 : 67), proti Posavju Kroško (70 : 68) in nazadnje pri KD Zagorju (82 : 51). Naša članska ekipa je sezono nastopov v 2. SKL odprla neprepričljivo s porazom v Šenčurju (58 : 87), nadaljevala s porazom proti Litiji (74 : 91), nato pa se dvignila v zmagovalni let in premagala neugodne Terme Olimia Podčetrtek v gosteh (74 : 72). Zmagala je tudi na sosedskem derbiju s Parklji pred dvestoglavo domačo publiko (89 : 82). V 3. Krogu pokalnega tekmovanja so gostovali na Polzeli in pričakovano izgubili (60 : 83). Na povratni tekmi 11. 11. zvečer pa so brez Klepa, Peterce in Glavaša varovanci trenerja Tomija Poplatnika ugnali favoriziranega prvoligaša (86 : 83). Med 100 gledalci je bil edino Goran Jagodnik, ki je tudi edini manjkal v ekipi Hopsov. Več informacij o tekmah, poročila in izjave lahko preberete na www.kklastovka.si. M.Rakun FOTO: Aleš Hlastec IKPtf j I j I - JämT^y fv'l 138 id v svoj prid. Rezultat se do polčasa ni več spremenil, v nadaljevanju pa so Dobljani še stopili na plin ter domačinom zabili še 4 gole in dodali odlični beri za zaključek prvega dela prvenstva, vse 3 točke. Prvenstvo se bo nadaljevalo 16. marca 2014, ko bodo Dobljani doma gostili Aluminij iz Kidričevega Informacije o tekmah, igralcih in ostalih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani www.nkdob.com oz. na naših Facebook in Twitter straneh. Gregor Horvatič Ekipa NTS Mengeš s trenerjem Davidom Orešnikom, z osvojenimi pokali in priznanjem s tekmovanja v Italiji. Foto: Janez Stibrič Odlični rezultati ter dobro izveden namiznoteniški turnir V nedeljo, 20. oktobra 2013, je namiznoteniška sekcija Partizana Mengeš v športni dvorani v Komendi organizirala 2. odprti turnir Republike Slovenije v namiznem tenisu za kadete in kadetinje. Nogometaši NK Roltek Dob jesenski prvaki II. Srn Letošnja sezona se je za nogometaše NK Roltek Dob pričela izjemno, saj so v prvem delu prvenstva nasprotnikom priznali le en poraz ter en remi ter jim tako oddali le 4 točke, sami pa s 13 zmagami trdno zagospodarili v II. Slovenski nogometni ligi (II. SNL). Dva kroga pred koncem jesenskega dela na 7. mestu Nogometaši Domžal po osemnajstih krogih letošnjega prvenstva trenutno zasedajo sedmo mesto prvoligaške lestvice. V zadnjih štirih krogih so zabeležili tri poraze in en neodločen izid, od konca jesenskega dela prvenstva pa jih ločita še dve srečanji, proti Celju in kranjskemu Triglavu. SPORT slamnik@kd-domzale.si na kratko PK MIKI Državno prvenstvo v kombinaciji 10 plesov V soboto, 9. 11. 2013, je v Radljah ob Dravi potekalo Državno prvenstvo v kombinaciji ST in LA plesov za leto 2013. V organizaciji Plesne zveze Slovenija se je tekmovanja udeležilo 42 plesnih parov iz 14 klubov. Prvenstva so se udeležili tudi naši plesni pari PK Miki. V kategoriji mlajših mladincev sta tekmovala Filip Savic in Kaja Podgoršek, ki sta se v konkurenci 8 plesnih parov uvrstila v finale in na koncu zasedla 6. mesto. V kategoriji mladincev sta se na parketu zavrtela Jaka Podgoršek in Katarina Matuš, ki sta se v konkurenci 9 parov ravno tako uvrstila v finale in na koncu priplesala na 5. mesto. V kategoriji članov so plesali 4 plesni pari. Iz našega kluba sta odlično plesala Andraž Koritnik in Neža Škofljanc, ki pa sta na koncu le za las zgrešila stopničke. Čestitke vsem in uspešno še naprej. MIKI OSVAJAMO Veronika na svetovnem prvenstvu KK PIRUETA Veronika na svetovnem prvenstvu V začetku novembra je bilo svetovno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za kategorijo članic v daljnem Tai-peiu (Taiwan). Prvenstva se je kot edina tekmovalka reprezentance Slovenije udeležila tudi naša članica Veronika Brešar. Veronika je kot najboljša tekmovalka v svoji kategoriji dobila zaupanje za nastop na tako velikem tekmovanju, kot je svetovno prvenstvo. Nastopila je v disciplini obveznih likov. Zasedla je 18. mesto med tekmovalkami iz 15 držav sveta. Ker je že izkušena tekmovalka, ki je stalna članica reprezentance Slovenije, in je že nastopala na tako velikih tekmovanjih, ji je ta uspeh velika motivacija za delo v prihodnosti. Kotalkarski klub Pirueta se tako lahko pohvali, da je imel v letu 2013 kar tri vrhunske športnike, ki so tekmovali na evropskih in svetovnih prvenstvih v umetnostnem kotalkanju. Anton Grilj Mikijevci smo nabirali izkušnje na mednarodnih tekmovanjih Andraž in Dejan svetovna viceprvaka v electric boogieju PK MIKI Mikijevi plesalci smo se v jesenskih dneh udeležili treh mednarodnih tekmovanj in osvojili 4 finalne uvrstitve, plesalca EB Andraž in Dejan pa sta naslovu evropskih prvakov dodala naslov svetovnih viceprvakov. Prvi so na Svetovno prvenstvo v street disciplinah, ki se je odvilo na Češkem, odpotovali KLOVNI, mladinska street show formacija v koreografiji Andraža Mraka in Anje Radonjič. S svojim nastopom so v močni konkurenci za las zgrešili polfinale in pristali na 13. mestu. Za njimi sta v St. Petersburg na Evropsko prvenstvo v show plesih odleteli Gaja Šalamun in Tina Razpotnik. Gaja je s točko Dvorni norček osvojila 9. mesto, v paru s Tino pa sta kot tat in paznik v muzeju stopili poleg stopničk na 4. mesto. Obe točki je koreografirala Maja Lavrinc. V Köbenhavnu pa je potekalo Svetovno prvenstvo v electric boogieju in drugih street disciplinah. V electric boogieju sta v članski kategoriji naslovu evropskih prvakov dodala naslov svetovnih viceprvakov Andraž Mrak in Dejan Djurovič. Dejan je prav tako nastopil v konkurenci s solisti in osvojil 24. mesto, prav tako njegov klubski kolega Jernej Gregl. Med pionirji je z odličnim 8. mestom nastop zaključil Niko Komac, ki pa je v mladinski konkurenci v paru zaplesal z Žigo Cola-ričem in priplesal na 6. mesto. V tekmi solistov mladincev je Matija Ternovec osvojil 21. mesto. Na svetovno prvenstvo so poleteli tudi PILOTI, otroška hip hop formacija v koreografiji Martine Mrak Te-kavc. Osvojili so 11. mesto. MIKI OSVAJAMO KK Lastovka predstavlja GLAM Na vseh letošnjih domačih tekmah Košarkarskega kluba Lastovka Domžale bo med odmori pestro! KK LASTOVKA S svojimi nastopi bo občinstvo med prekinitvami razveseljevala uradna navijaška plesna skupina GLAM, ki je nastala nedolgo nazaj. Sestavljena je iz mladih, energičnih in ambicioznih deklet, ki jih druži veselje do plesa. Pod vodstvom 'Glamice' Maše Štojs uspešno nastopajo po Sloveniji. Nastopile so že na več prireditvah; med drugim so popestrile več košarkarskih tekmovanj na kranjskem igrišču Drulovka. Domžalam so se prvič predstavile 22. junija letos, ko so plesale med finalom 1. Domžalskega streetball turnirja na igrišču Športnega parka Domžale (Repovž). Zaupale so nam, da so pripravile bogat program. Maša Š., Nina, Kalina, Juluija, Ana, Jasna, Anamarija, Katja in Maša R. so se pred začetkom sezone, ko smo jih obiskali na treningu in opravili fotografiranje, razgovorile o sebi, svojih ciljih in pričakovanjih. Druženje v prijetnem vzdušju je pustilo vtis, da so energične in predane plesu. Ugotovili smo, da dekleta poznajo košarko, večina jih tudi spremlja dogajanje v Sloveniji. Zato so vse ponosne, da bodo lahko nastopale na tekmah Košarkarskega kluba Lastovka. Verjamejo, da bo njihova prisotnost in pozitivna energija, ki jo širijo, dala fantom krila za polet do novih zmag. Celoten prispevek s predstavitvami plesalk si lahko ogledate na spletni strani www.kklastovka.si. Tam najdete tudi vse informacije o tekmah; vabljeni! M.Rakun 1. članska liga zahod Po srhljivki prva Komenda, Domžale druge Šah Domžalam se tudi letos ni uspelo uvrstiti v državno ligo, saj so v prvi članski ligi zahod, tako rekoč na ciljni črti, zaostale za Komendo. Obe ekipi sta osvojili 31 točk, vendar je imela Komenda dve meč točki več. Domžale so namreč en dvoboj izgubile, dvakrat igrale neodločeno, medtem ko je Komenda izgubila le en dvoboj, v vseh preostalih pa zmagala. Domžale so tako ponovile drugo mesto iz preteklega leta. Liga je potekala v treh vikendih, ekipe so štele po šest igralcev. Dekleta do 12 let druga v državi Na ekipnem državnem prvenstvu deklet od 12 let, ki je potekalo v Kranju, sta Kaja Faganel in Kaja Grošelj za ekipo Domžal dosegli lep uspeh, saj so osvojile drugo mesto. Nastopalo je osem ekip, zmagala je druga zasedba Triglava Krško, tretja je bila Komenda Popotnik, ki sicer velja za valilnico mladih in obetavnih šahistk in šahistov. Obe Kaji sta igrali zelo dobro, Faganel je zbrala šest točk in osvojila zlato medaljo na prvi deski, Grošelj pa štiri točke in pol in bronasto medaljo na drugi deski, obe sta odigrali sedem partij. Vrstni red: Triglav Krško 2 11.5, Domžale 10.5, Komenda Popotnik in Šentjur s po 8, Radenska Pomgrad 7.5, Postojna 5, Nova Gorica 3 in Triglav Krško 1 2.5. Jože Skok Helios neporažen v ligi Telemach Po uvodni redni tekmi proti Rogaški Cristal so Domžalčani odigrali 4 srečanja v okviru lige Telemach in predtekmovanje za pokal Spar z izhodiščem v tretjem krogu proti ekipi Kranjske Gore. Kaja Faganel in Kaja Grošelj s pokalom in medaljama KK Helios Najprej so Domžalčani gostili ekipo Portorož Prosta plovba, ki je letos novinka v ligi Telemach. Prvi polčas so bili gostje malenkost boljši, v nadaljevanju pa je četa Zmaga Sagadina izkoristila domači parket in na koncu zanesljivo zmagala z rezultatom 76:65. Največ točk je za Helios prispeval Majstorovic (21). Sledila je tekma v gosteh proti ekipi Grosuplje, ki je upravičila sloves neugodne tekmice Domžalčanov, saj so košarkarji Heliosa le s težavo zmagali v zadnjih izdihljajih tekme (56:63). Na tej tekmi je za Domžale največ točk (16) zbral Gezim Morina. Sledila je domača tekma proti Ele-ktri, ki je bila zaradi nesrečnega dogodka na strehi stolpnice ulice Matija Tomca, v znamenju dobrodelnosti. Ponovno so se združili KK Helios, NK Domžale ter SŠ Domžale in denar od prodanih vstopnic namenili družinam, ki so ostale brez vsega. Tekma se je razvijala borbeno, a so domžalski košarkarji stisnili mišice in si priigrali še 4. zmago zapored. Do rezultata 69:64 je za Helios ponovno največ doprinesel Dorde Majstorovic. Vmes so košarkarji Domžal zakorakali tudi v novo sezono pokala Spar, kjer so v tretjem krogu gladko premagali ekipo Kranjske Gore in sicer prvič doma z 101:51, v gosteh pa s 43:90. V naslednjem krogu je tudi že določen nov tekmec Heliosa in sicer Portorož Splošna Plovba, ki je letos tudi resen favorit za kakšno presenečenje v obeh tekmovanjih. Sledila je tekma v Šentjurju proti ekipi Tajfuna. Iz četrtine v četrtino se je stanje vodilnega menjavalo. Skok je sicer pripadel domačim, a zmaga je bila na strani Domžal, ki so si učvrstile mesto na lestvici. Rezultat je na koncu kazal 52:70. In še zadnja v seriji tekem je bila na domačem parketu proti Maribor Nova KBM na kateri je, po močni borbi na parketu, na koncu zasluženo slavil Helios in si prislužil že 6. zaporedno zmago z visokim rezultatom 96:68. Helios tako ostaja neporažen v ligi Telemach. Sašo Kozlevčar ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 20. decembra 2013. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 5. decembra 2013, do 12. ure. slamnik@kd-domzale.si SPORT na kratko Še neporaženi Domžalčani Dvigalci uteži iz Domžal zmagujejo ter se vzpenjajo proti vse jasnejšemu cilju, osvojitvi naslova ekipnega državnega prvaka Slovenije. TAK Domžale Oktober je bil za dvigal-ce uteži iz Domžal zelo naporen, saj se je odvijalo vrsto pomembnih tekmovanj tako na domačem kot tudi na mednarodnem nivoju. Med najpomembnejšimi sta bili tekmovanji IV. in V. kolo ekipnega državnega prvaka Slovenije, ki se je odvijalo v klubskih prostorih težkoatletskega kluba Domžal. V 4. kolu so se Domžalča-ni pomerili z nasprotnikom iz Celja, kjer so z odličnimi dvigi premagali goste iz Štajerske. Za domačo ekipo so nastopali Kosmač Anže z rezultatom poteg 70 kg in sunek 90 kg = 200,76 točk, Svetlin Jure z rezultatom poteg 80 kg, sunek 110 kg = 225,12 točk, Orešek Valentin z rezultatom poteg 100 kg, sunek 107 kg = 241,35 točk, Kozjek Dominik z rezultatom poteg 95 kg, sunek 125 kg = 253,83 točk, Peterca Boštjan z rezultatom poteg 102 kg, sunek 135 kg = 263,99 točk in Orešek Jernej z rezultatom poteg 118 kg, sunek 140 kg = 318,13 točk. CF Celje je osvojil 1219,9 točk in TAK Domžale 1302,4 točk. Na tekmovanju 5. kola so se pomerili Vigor Ground iz Ljubljane in TAK Domžale, a se je tekmovanje zaključilo s pomembno zmago Domžal. Na lestvici ostajajo Dom-žalčani na prvem mestu, edini še brez poraza in z največ osvojenimi točkami. In prav bi bilo, da z zmago tudi zaključijo, kar nam bo jasno že konec novembra, takoj po naslednji tekmi, ko se bodo pomerili z nasprotnikom Olimpije iz Ljubljane. Za domačo ekipo so nastopali Slejko Lju-bišič Jan z rezultatom poteg 67 kg, sunek 97kg = 188,85 točk, Orešek Valentin z re- zultatom poteg 95 kg, sunek 90 kg = 213,03 točk, Peterca Boštjan z rezultatom poteg 97 kg, sunek 130 kg = 252,56 točk, Kozjek Dominik z rezultatom poteg 104 kg, sunek 125 kg = 260,67 točk, Dominko Štefan z rezultatom poteg 98 kg, sunek 125 kg = 264,22 točk in Orešek Jernej z rezultatom poteg 120 kg, sunek 141 kg = 322,48 točk. VigorGround je osvojil 1089,42 točk in TAK Domžale 1312,96 točk. Na mednarodnem nivoju so se Dom-žalčani odzvali na povabilo kolegov iz Somborja na tradicionalno mednarodno odprto prvenstvo Somborja v Vojvodini. Slovenske barve in domžalski grb so ponosno zastopali Kozjek Dominik in brata Orešek Jernej in Valentin. Pisala se je sobota 9. november, ko se je na severu Alp v Avstriji odvijalo eno večjih tekmovanj Alpe-Adria za veterane. Tako težkoatletski klub kot tudi občani Domžal so lahko ponosni na Dominka Štefana, ki je z rezultatom poteg 103 kg in sunek 126 kg osvojil odlično prvo mesto v starostni kategoriji 35 do 45 let. V starostni kategoriji 55 do 65 let pa je nastopal tudi dolgoletni član težkoatletskega kluba Domžal Bevk Rajko, ki je z rezultatom poteg 40 kg, in sunek 55 kg osvojil peto mesto. Isti dan se je v malem mestecu Indija v Srbiji odvijal šesti Memorial Vladana Mihajloviča, ki pa se je odlično izkazala mlada dvigalka in dolgoletna članica težkoatletskega kluba Domžal in večletna reprezentantka Slovenije Pavlič Petra, z osvojeno bronasto kolajno v disciplini sunek. BOŠTJAN Atletski klub Domžale Čestitke je za svoj svoj prvi maraton prejel tudi predsednik AK Domžale Gregor Golja, ki je 42 km dolg tek po ljubljanskih ulicah pretekel tako za svoj izziv ter zagotovo tudi za spodbudo drugim domžalskim atletom. Med šestošolkami si je srebrno medaljo na 2100 m dolgi progi pritekla Maja Per, v množici 225 devetošolk si je visoko sedmo mesto pritekla Nina Pavlič Hren. Med najhitrejšimi tridesetimi v svojih kategorijah so v cilj na Kongresni trg pritekli: Kaja Alič, Eva Štrekelj, Tajda Podbevšek, Ana Kračman in Ana Blaž. Med dijaki sta na 4200 m nasto- Sankukai državno prvenstvo za otroke Tako kot vsako leto je tudi letos nastopilo težko pričakovano državno prvenstvo za dečke in deklice. Sankukai karate klub Domžale Otroci so pod vodstvom trenerjev vse leto pridno trenirali in se pripravljali na borbe in kate. Tokrat je državno prvenstvo organiziral Karate klub Center Kamnik in tako se je tekma odvila v športni dvorani osnovne šole Frana Albrehta. Tribune so bile nabito polne gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali tekmo in spodbujali svoje favorite. Vladalo je izjemno karatejsko vzdušje, ki je spodbudilo tudi domžalske otroke, ki so dosegli lepe rezultate. Tretje do četrto mesto so vsak v svoji kategoriji zasedli Jan Koncilja, Jure Sušnik, Miha Kink in Žan Zakrajšek. S srebrno medaljo se lahko pohvalijo Mark Loboda, Jan Keržič, Aleksander Jo- že Podpečan in Matevž Nikolovski, ki so tekmovali v športnih borbah, in Ariana Cuderman pri deklicah, ki so tekmovale v katah. Naslova državnih prvakov pa sta si skozi borbe priborila Sebastijan Trdin in Klemen Justin. Videli smo tudi veliko lepih prikazov kat in odličnih borb, ki pa se žal niso končale v prid našim tekmovalcem. Vseeno vsem iskreno čestitamo za udeležbo in uspehe, na naše najboljše, ki so osvojili medalje, pa smo še prav posebej ponosni in verjamemo, da nas bo z medaljami okrog vratu z naslednje tekme odšlo še več. TJAŠA ŠINKOVEC bettermann Tudi predsednik na Ljubljanskem maratonu! Tekaška mrzlica ni spustila niti članov AK Domžale, ki so tako med rekreativci kot tekmovalci pustili svoj pečat. pila Janez Golja (11.) in Rok Kveder (19.). Po šolskih tekih so bili v nedeljo 27. 10. 2013 na vrsti tekači na 10 km ter polmaratonska in maratonska preizkušnja. Med najboljšimi je bil zopet Peter Kastelic, ki je s svojim prvim maratonom presegel svoja pričakovanja in se z rezultatom 2 : 41,58 uvrstil na odlično 14. mesto in peto mesto med Slovenci v absolutni konkurenci. S tretjim mestom v svoji kategoriji je maraton zaključila Nataša Aljančič, na 10-kilometrski preizkušnji je čez cilj kot šesta pritekla Katja Kosmatin. Tekmovalk je bilo kar 2884! Bojana Mi pa še kar zbiramo medalje November in december sta sta za Klub borilnih veščin Domžale meseca tekmovanj, na katerih bodo poskušali še povečati veliko bero medalj z letnico 2013. Domžalski maratonci Aleš Rode, Mojca Kranjec in Gregor Golja, predsednik AK Domžale Klub borilnih veščin Domžale To jim je že uspelo v Bergamu in na 30. Slovenija kickboxing open v Zagorju, dobre novice pa pričakujemo tudi s Češke in iz Turčije, kjer bo Svetovno kickboxing prvenstvo, ter Croatia kickboxing open. Svojo borbenost pa bodo kazali tudi v boks ligi. Z mednarodnega tekmovanja Hungary kickboxing open 2013, imenovanega 'Tokol cup', sta Andrej Repnik - 63 kg, mladinec, disciplina kick light; Hana Mi-helič - 42 kg starejša kadetinja, disciplina point fight; ter še enkrat Hana Mihelič -46 kg, starejša kadetinja, disciplina point fight osvojila zlate medalje; Teja Mihelič je domov prinesla dve bronasti medalji, in sicer - 50 kg, starejša kadetinja, disciplina point fight in - 50 kg starejša kadetinja, disciplina light contact. Četrti mesti sta osvojila Gaja Hribar v disciplini + 32 kg, mlajša kadetinja, point fight ter Jan Kresnik v disciplini - 42 kg, mlajši kadet, point fight. 9. novembra je Pon-do-Kwan klub Zagorje ob Savi v sodelovanju s Kickboxing zvezo Slovenije vzorno organiziral že 30. mednarodni kickboxing turnir Slovenija open. Na turnirju je letos nastopilo rekordnih 583 tekmovalcev in tekmovalk oz 63 klubov iz 10 držav, tudi iz Rusije in Amerike. Med njimi so bili tudi številni nosilci medalj z zadnjih evropskih in svetovnih prvenstev. Članice in člani Kluba borilnih veščin Domžale so se zopet dokazali in domov prinesli kar nekaj medalj. Čestitamo in držimo pesti! Vera Vojska Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale Dvanajstkrat zapored državni prvaki Po uspešno opravljenih kvalifikacijah so ATOM-ovci izvrstno nastopili na 21. državnem prvenstvu za mlajše in starejše selekcije v S.K.I.F. kumite borbah. 9. 11. 2013 je bil v Mariboru v KIHON--IPPON kumiteju nepremagan Andrej Neškoski, Naja Svetlin je bila srebrna, Timotej Mršič in Teja Štihec pa bronasta. Pokal za drugo mesto je dobila še ekipa mlajših dečkov/deklic. Še uspešnejši so bili starejši deklice in dečki v DYU-IPPON kumiteju; Iva Perger je na najvišjo stopničko stopila dvakrat, ne-premagana je bila tudi ekipa, diplome in medalje za drugo mesto pa se je veselil še Aleksander Sever. Za popolni dan je poskrbela še končna razglasitev klubov, ko je že dvanajstič zapored pokal za najboljši klub dvignila ekipa domžalskega ATOM-a. ATOM-ovce čaka še turnir v Škofljici in mednarodni nastop v Ilirski Bistrici, 14. 12. je tretji pokalni turnir ali 'napad na Kuzmo', kot se je izrazil Lovrenc Kokalj, v decembru bo še turnir v božično-no-voletnem vzdušju, novo leto pa se bo kot tradicionalno začelo s treningom na prostem, 1. 1. 2014 v Kamniški Bistirici. Bojana Vojska št. 7 Aleš Šubelj, št. 9 Miha Ivačič, št. 8 Jure Andijanič, foto: Tomaž Jeras KARTING Rok CUP Slovenija 2013 AMK ROKART iz Domžal, organizator pokalnega tekmovanja v kartingu , je uspešno zaključil sezono 2013 na dirkališču Southgardakarting v Lonatu, Italija. Dirkališče ob Gard-skem jezeru je od 14. do 20. oktobra 2013 gostilo tekmovalce iz 34 držav, na mednarodni dirki FINALE ROK. V kategoriji ROK so Slovenijo zastopali trije tekmovalci, vsi člani AMK RO-KART, Aleš Šubelj, Miha Ivačič in Jure Andrijanič. Na koncu je najboljši rezultat dosegel Jure Andrijanič, kateremu je zmanjkalo le eno mesto do uvrstitve v finalno dirko. Nastopilo je 56 tekmovalcev. Vse ljubitelje kartinga pa vabimo, da si ogledajo našo spletno stran www.slo--karting.si, kjer si lahko ogledajo slike in preberejo več o pokalu ROK. Tomaž Jeras OKOLJE slamnik@kd-domzale.si Učinek čiščenja na CCN Domžale-Kamnik in kakovost Kamniške Bistrice, vrednotena s testom Allium M in nekaterimi fizikalno-kemijskimi količinami Kompleksne zmesi (complex mixtures) kemikalij se lahko sproščajo v okolje iz različnih virov, tudi nevarnih odlagališč. Tvorijo jih zelo heterogene molekulske skupine: (i) alifatski ogljikovodiki in derivati, (ii) klorirani alifatski ogljikovodiki, (iii) aromatski ogljikovodiki in derivati, (iv) policiklični aromatski ogljikovodiki, (v) halogenirane aromatske spojine, (vi) AZO spojine, (vii) organofosfatne spojine, (viii) kovine. KOLÜMNA • KAM GREŠ, ČLOVEK? NAMIŠLJENE POTREBE ČLOVEŠKE VRSTE Anton Komat Ne kupuj, ker je potrebno, ampak kar je nujno! Odpadne vode (primarni efluenti) so po sestavi kompleksne zmesi, ki prek kanalizacijskih sistemov vodijo v čistilne naprave (ČN). Glavni cilj je, da se v procesu čiščenja odpadnim vodam odstrani čim več trdnih, tekočih in hlapnih organskih in anorganskih snovi. Čiščene odpadne vode (sekundarni efluenti; finalni efluenti) se odvajajo iz ČN in ponovno vračajo v vodno okolje, ki je najbolj dovzetno za tovrstne izpuste. Čistilne sposobnosti ČN so različne, odvisne od vrste in količine dotočnih odpadnih voda. V ČN potekajo v prisotnosti mikroorganizmov procesi aerobne biode-gradacije, ki se po iztoku iz ČN nadaljuje v različnih naravnih procesih. Biorazgradnja (biodegradacija) je razpad večjih kompleksnih organskih spojin na manjše in enostavnejše spojine. Ta proces opravljajo že prej omenjeni mikroorganizmi. Proces biorazgra-dnje poteka v naravnem rečnem vodotoku, vendar kar se razgraadi oz. očisti v ČN na določeni lokaciji, bi rečni vodotok potreboval na dolžini več 1000 metrov, tudi do več 10 kilometrov. Po različnih stopnjah čiščenja lahko v čiščeni odpadni vodi še vedno ostanejo snovi, ki se niso ustrezno razgradile in se tako pojavijo v vodnem okolju. Te snovi se lahko infiltrirajo v podtalnico, pri čemer obstoji verjetnost, da se pojavijo v pitni vodi in ogrožajo zdravje ljudi. Onesnaženje vodnih okolij lahko povzroča posledice na ravni organizmov, populacije in ekosistema. Monitoring okoljskih onesnaževalcev zahteva poleg številnih kemijskih, fizikalno-kemijskih še citotoksična, genotoksična in mutagena testiranja, ki morajo biti preprosta, občutljiva in dostopna. Strupenost je pogosto lastnost kemikalij in okoljskim kemikalijam največkrat ravno manjkajo toksične lastnosti. Kemijsko testiranje okoljskih kemikalij podaja kvantitativne podatke, za katere ne vemo, ali pri ugotovljenih koncentracijah prihaja do škodljivih učinkov ali ne. Zato je treba poznati poti prenosa, pretvorb in mehanizme delovanja teh kemikalij v bioloških sistemih. Transformacija kemijskega testiranja v biološke testne sisteme tako določa morebitni strupeni učinek. Njihova uporaba lahko zmanjša okoljsko tveganje in napačne ocene, s tem pa tudi odpravo številnih negotovosti, ki bi imela morebitno škodo za ljudi. Izmerjeni biološki učinki npr. genotoksičnosti, citoto-ksičnosti, mutagenosti okoljskih vzorcev sovpadajo s kemijskimi parametri. Zato je treba teste mutagenosti vključevati skupno s konvencionalnimi fizikalno-ke-mijskimi analizami v vodnih programih spremljanja kakovosti okolja. Njihova uporaba omogoča morebitno citotoksično/genotoksično/mutageno nevarnost v odpadnih in površinskih vodah. V testni strategiji se pogosto uporablja več testnih sistemov. Test na višjih rastlinah in test na vodnih vretenčarjih sta odlična genska modela za odkrivanje genotoksičnih in mutagenih snovi v okolju in se pogosto uporabljata za bimonitoring v različnih vodnih ekosistemih. Fizikalno-kemijske raziskave reke Kamniške Bistrice se v letu 2013 potekale na petih vzorčnih mestih, od izvira do kraja Beričevo (Preglednica 1). V sektorju med krajem Študa in Bišče reko Kamniško Bistrico obremenjuje iztok čiščene odpadne vode iz CČN Dom-žale-Kamnik. Iztok CČN je stalen. Po kriterijih OES (ocena ekološkega stanja) je kakovost vode pred iztokom čiščenih voda iz CČN v kraju Študa v D - dobrem stanju. V kraju Bišče za iztokom čiščenih vod iz CČN pa prav tako v D - dobrem stanju. Tudi izvirska voda je v D - dobrem stanju. Kamniška Bistrica se do lokacije v Biščah samočistil-no regenerira v D - dobro stanje, ocenjeno na osnovi BPK5, nitrata in genotoksičnosti. Zmanjša pa se tudi ocena tveganja ravni genotoksičnosti za organizme, ki ostaja na enaki ravni v primerjavi z lokacijo Študa. CČN s svojim iztokom čiščene odpadne vode še vedno vpliva na stanje Kamniške Bistrice glede na rezultate analiz BPK5, nitrata in genotoksičnosti, vendar bistveno manj kot v preteklih letih (1998-20019); še posebej pa se je kakovost Kamniške Bistrice izboljšala po zaprtju iztoka iz Farm Ihan. Do konca leta 2015 se bo z načrtovano rekonstrukcijo in uvedenim terciarnim čiščenjem vpliv CČN iztočnih čiščenih vod v Kamniško Bistrico še dodatno zmanjšal. Fizikalno-kemijskim so še sledile strupenostne in genotoksične raziskave z že znano metodo Allium (Preglednica 2). Po spektru raziskav splošne strupenosti in ravni genotoksičnosti rečnih vzorcev v primerjavi med negativno in pozitivno kontrolo omenjene metode Allium je kakovost Kamniške Bistrice do lokacije Študa v Biščah in Beri-čevem vrednotena z nizko stopnjo tveganja varnosti. Onesnaženost z genotoksičnimi snovmi, dokazana z biološkimi testi, je prvi genotoksični biomarker za kromosomske poškodbe. Dokazano je, da kemikalije, ki povzročajo kromosomske poškodbe, znane kot geno-toksične snovi, izkazujejo tako lastnosti rakotvornosti kakor tudi učinke hormonskih motenj. Monitoring kakovosti Kamniške Bistrice v kombinaciji fizikalno-kemijskih in bioloških raziskav omogoča nadzor kakovosti reke in nedvomno sodi v širši pokrajinski interes kakovosti okolja. Cilj raziskav je nedvomno ta, da nam rezultati raziskav pokažejo stanje onesnaženosti na osnovi BPK5, nitrata in genotoksičnosti. Omenjeni test Allium pa nam tudi pokaže, kaj je vzrok onesnaževanja oziroma kje je njegov vir. Šele z znanimi izvori lahko preidemo k ukrepom in tako prispevamo k ohranjanju zdravega okolja. Raziskavo, ki je vključena v stalni letni biomonitoring, je v celoti financirala CČN Domžale-Kamnik. Peter Firbas, u. d. b. Zasebni laboratorij za rastlinsko citogenetiko Domžale Preglednica 1. Fizikalno-kemijske količine raziskanih vzorcev Kamniške Bistrice, dotok odpadne vode v CČN (influent) in iztok čiščenih vod iz CČN (effluent); vzorčenje 23.7.2013 Ekološko TSS KPK mm mg02/i Merilno mesto stanje Kamniške Bistrice PH Prevod ^S/cm BPK 5 N-NH4 ,mg O2/L mg N/L N-Kjel mg/L N-NO3 mg /L Fosfor mg /L Kisik mg/L Kamniška Bistrica - Izvir D-dobro 7,9 141 0,21 2,6 3 0,07 0,3 0,4 0,1 11,5 Kamniška Bistrica - Študa D-dobro 8,0 341 0,49 10,5 5 0,13 0,8 0,9 0,2 8,8 Dotok CČN in dovozi 7,9 980 558 908 370 21 46,0 0,4 9,8 2,5 Iztok iz CČN 7,4 420 8,90 52,7 9 0,31 4,2 13,7 4,4 6,5 Kamniška Bistrica - Mala Loka D-dobro 7,4 505 4,21 10,6 3 0,19 2,8 3,9 0,6 7,7 Kamniška Bistrica - Bišče D-dobro 7,6 453 13,32 9,57 4 0,19 1,6 2,9 0,5 8,4 Kamniška Bistrica - Beričevo D-dobro 7,9 403 6,23 9,1 3 0,18 1,2 2,0 0,4 8,1 Preglednica 2. Povprečna dolžina korenin testne rastline Allium cepa L. - raziskava splošne strupenosti in cito- loški učinki raziskanih vzorcev - raziskava ravni genotoksičnosti . .. .. „ . Razmerje identificiranih Mitozni Metafazni Vzorec metafaznih celic indeks indeks merno mesto .... „,w ., . „,. in celicami s poškodovani-(odst. t - %) (promil. t. - 0/oo) r mi kromosomi Raven Povprečna genotoksičnosti dolžina korenin (odst. t.) (mm) I - izvir reke 8,3 98 200/10 5,0 39 II - ŠTUDA (pod mostom) 6,3 95 200/19 9,5 33 III - Primarni efluent 1 25 200/54 27,0* 9 IV - Sekundarni efluent 3,4 75 200/31 15,5** 31 V - MALA LOKA 5,6 83 200/23 11,5 31* VI - BIŠČE (pod mostom) 6,1 85 200/25 12,5* 29 VII - BERIČEVO 6,3 88 200/22 11,0 31 VIII - neg. kontrola 7,5 95 200/6 3,0 42 IX - pozit. kontrola 3,1 31 200/41 21,0 21* Ce vas pot zanese v bližnji megamarket in se sprehodite med neskončnimi policami, polnimi vabljivega blaga, ste verjetno navdušeni. »Uaaa, kakšna super ponudba!« Kot začarani strmite v razstavljene artikle in njihovo bleščečo embalažo, se dotikate privlačnega blaga in v rokah vrtite predmete, ki kar sami padajo v nakupovalni voziček. Toda vaša denarnica je pretanka za vse dobrine, ki si jih želite. Postanete žalostni, nejevoljni, jezni. »Zakaj si tega ne morem kupiti? To je krivično, to ni pošteno! Nekaj moram kupiti!« Stojite med policami in ne veste, kaj bi. Potem se odločite za blago, ki je na razprodaji. »Tole se pa splača kupiti, saj je danes kar 40-odstotni popust! Te priložnosti pa res ne smem zamuditi.« To je ena stran našega življenja. Toda obstaja še drug obraz sodobnega sveta, neprijeten in strašljiv, tak, ki ga najraje ne bi videli. Priče smo dramatičnim dogajanjem na globalni ravni: vse več revščine in nasilja, milijonske množice ponižanih in razžaljenih, naraščajoči problemi s pitno vodo in vse bolj grozeče pomanjkanje hrane, Demoklejev meč pandemij, energetska in finančna kriza, vse skupaj začinjeno z grozečimi klimatskimi spremembami. Prizadeti občutijo, da nepredvidljiva in neobvladljiva dogajanja vse bolj ogrožajo njihovo preživetje. Drugi, ki jih katastrofalni dogodki še niso dosegli, živijo brezbrižno. Živijo v lažnem upanju, da se jih bodo katastrofe izognile, da bodo vse probleme rešile nove tehnologije ali prosvetljena politika. Tehnoznanost je ljudem vcepila privid vsemogočnosti, da večina vidi rešitve vseh problemov le v nadaljnjem napredku. Kaj pa sploh je napredek? Tehnoznanost je obljubljala, da bo pojasnila vse skrivnosti narave in odprla človeku pot do neskončnega napredka. Ker je tehnološki napredek odrešil človeka fizičnih naporov, se je začel prikazovati le s svoje pozitivne strani. Napredek je postal v potrošniški družbi popoln sinonim za imetje materialnih dobrin, in to je človeka tako prevzelo, da je začel izgubljati željo po duhovnih razsežnostih bivanja. Ker so bile človekove primarne življenjske potrebe (bivališče, gorivo, obleka, hrana) zagotovljene, se je sprožila učinkovita propagandna mašinerija za izmišljanje novih potreb, ki naj bi jih sodobni človek zadovoljil. Osrednja vrednota je postalo zadovoljevanje novih izmišljenih materialnih potreb. Napredek je postal mit sodobnega človeka, njegova usodna samoprevara. Danes je znana resnica, da med občutkom sreče in napredkom obstaja negativna povezava. Torej, več materialnega napredka dela ljudi bolj nesrečne in obratno. Hitrejši napredek ne osrečuje človeka, saj visoka pričakovanja, ki niso izpolnjena, vodijo k stanju 'nesrečnega'. To je podoba frustriranega človeka, ki v megamarketu ne more kupiti vsega, kar vidi na policah. Ker mu vedno primanjkuje denarja, četudi jemlje potrošniške kredite, plačuje s kartico ali kupuje na akcijskih razprodajah. Takrat se sprožita sebičnost in pohlep in še poglabljata negativni čustvi, kot sta nevoščljivost in grabežljivost. NEF (New Economics Foundation) je zanimiva druščina raziskovalcev, ki so v središče svojega modela bolj prijaznega razvoja sveta postavili ljudi, ne pa napredka, ki se po navadi izraža v rasti bruto domačega proizvoda (BDP). Že leta 2006 so izdali Happy Planet Index, v katerim so merili zadovoljstvo prebivalcev 178 držav. V modelu so spraševali ljudi o osebnem zadovoljstvu z življenjem (srečo), beležili povprečno življenjsko dobo in ovrednotili stopnjo ekološke obremenjenosti okolja. Rezultati so presenetili celo raziskovalce same. Poglejmo si po vrsti prvih deset: otočje Vanuatu, Kolumbija, Kostarika, Dominikanska republika, Panama, Kuba, Honduras, Gvatemala, El Salvador in otok Saint Vincent. Toda kje za božjo voljo so bile na indeksu srečnih najbolj razvite države, ki veljajo za najbogatejše in s prebivalstvom, ki se koplje v obilju materialnih dobrin. Poglejmo si jih (v oklepaju je njihova uvrstitev): Italija (66), Nemčija (81), Japonska (95), Velika Britanija (108), Kanada (111), Francija (129) in ZDA (150). Kaj pa Slovenija? Pristali smo na 73. mestu, v druščini Hrvaške (76). Raziskava je pokazala nekaj izjemno pomembnih ugotovitev: ljudje lahko živijo srečno, ne da bi ogrožali naravne vire preživetja, skratka, skladno s kapaciteto naravnega okolja; potrošništvo ni vir sreče, ker je mogoče doživeti sreč- nejše življenje brez pretirane materialne porabe; na prvih mestih so države, v katerih ljudje mirno živijo v tradicionalnem sožitju in medsebojni solidarnosti znotraj lokalnih skupnosti. Izstopajo predvsem otoške države Oceanije in države Srednje Amerike. Leta 2012 je bil objavljen tretji Happy Planet Index, ki je obravnaval 151 držav. Na prvih desetih mestih so bile države: Kostarika, Vietnam, Kolumbija, Belize, El Salvador, Jamajka, Panama, Nikaragva, Venezuela in Gvatemala. Torej podobna druščina kot na prvem spisku srečnih. Razviti so se premaknili navzgor po lestvici: Italija (51), Nemčija (46), Japonska (45), Velika Britanija (41), Kanada (65), Francija (50) in ZDA (105). Hrvaška je padla z 76 na 82. mesto, Slovenija pa je strmoglavila kar za 14 mest, s 73. na 87 mesto. Pred nami so npr. Azerbajdžan, Libija, Grčija, Kambodža, Gana, Haiti in Romunija. Pot, ki jo ljudem tega sveta vsiljujejo centri svetovne moči, kot so G8, IMF in WTO, je torej popolnoma zgrešena in lažna, ker je zgolj v interesu svetovne finančne elite, ne pa ljudi. Žalostno je, da so mitologijo o na- M Sporočilo človeške evolucije je, da je omika mogoča le v dejavnem sodelovanju vseh ljudi in ob njihovi pripravljenosti, da podredijo svoje kratkoročne sebične interese skupnemu dolgoročnemu dobremu. Če hoče ozka družbena skupina maksimirati le svoj položaj, namesto da bi optimalizirala moč celotne skupnosti, to vodi v uničenje družbe kot celote. Ta modrost samoobvladovanja je našim prednikom omogočila preživetje. predku posnemali tudi naši politiki, ki so drug prek drugega hiteli govoričiti o »Sloveniji, vzoru hitrega napredka«, »Sloveniji, svetilniku razvoja«, »Sloveniji, drugi Švici« in »Sloveniji, Silicijevi dolini«. Toda ko je prišla kriza, so se družno pogreznili v zlovešč molk. Namesto napredka imamo socialni razkroj, luč v svetilniku je crknila, Švico si lahko ogledamo le kot turisti (če imamo denar, večina zgolj na televiziji), silicij pa najdemo le še v silikatih magmatskih kamnin na Smrekovcu ali na Kranjski rebri. Jasno postaja, da dolgoročne blaginje in preživetje človeka ni mogoče zagotoviti s politiko, ki deluje le v sebičnem interesu ozke skupine ljudi na račun celotnega človeštva. Sporočilo človeške evolucije je, da je omika mogoča le v dejavnem sodelovanju vseh ljudi in ob njihovi pripravljenosti, da podredijo svoje kratkoročne sebične interese skupnemu dolgoročnemu dobremu. Če hoče ozka družbena skupina maksimirati le svoj položaj, namesto da bi optimalizirala moč celotne skupnosti, to vodi v uničenje družbe kot celote. Ta modrost samoobvladovanja je našim prednikom omogočila preživetje. Današnji svet temelji na količini, ne kvaliteti blaga. Industrija nas zasipa z nepregledno množico artiklov, ki jih v resnici sploh ne potrebujemo. Tem trikom nasedemo in kupujemo kramo. Zapisal sem kramo, in to upravičeno, kajti večina ponujenega blaga je za enkratno uporabo ali zelo kratke življenjske dobe. Torej se hitro polomi, pokvari, skratka, postane neuporabno. In že roma med odpadke, mi pa v vrsto za nakup novega 'nujnega' artikla. Zaradi tega prek vseh meja na eni strani narašča poraba neobnovljivih virov, na drugi strani pa se kopičijo neznanske gore odpadkov. Civilizacija vse bolj tone v lastnih izmečkih in iztrebkih, ob tem pa kopnijo zadnje zaloge neobno-vljivih virov planeta. To pa vodi v globalno vojno za vire. Brezglava potrošnja vodi naravnost v novo svetovno vojno. Prav vsak izmed nas lahko prispeva k prenovi sveta. Začnimo kar s tem, kar nam govori antični pregovor: »Ne kupuj, ker je potrebno, ampak kar je nujno!« □ slamnik@kd-domzale.si OBJAVE Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah v decembru 2013 Tržni prostor obratuje ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah, razen ob praznikih (izjema so cvetličarji in svečarji ob dnevu mrtvih). Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dneve obratovanja tržnega prostora. NAZIV PRODAJALCA PRODAJNI ARTIKLI DNEVI PRODAJE Černivec Alojzij, Radomlje mleko iz mlekomata 24 ur na dan Abram Marjan, Brestanica klobase, salame, ocvirki, mast, tlačenka, panceta, slanina, sv. vrat, krače, sv. parklji, jetrna pašteta * Sašo Žaljec, s. p., Domžale jajca, nagrobne sveče, nagrobne elektronske sveče, okrasne sveče * Vrabec Rikardo, Dutovlje vino, likerji, žganje, sadni sokovi * Zavod Jerman, Vače suhomesnati in mesni izdelki * VI-JA, d. o. o., Žalec sveče * Edi Gradišek, s. p., Senožeti krofi, flancati, različne vrste potic, rogljički, štrukeljčki, piškoti in mafini * Domes, d. o. o., Zajelše, Dol pri Ljubljani suhomesnati domači izdelki in polizdelki * Anžič Branka, Bišče, Domžale mlevski izdelki (žito, izdelki in polizdelki), različna zelenjava, orehi, fižol, med, propolis, jajca, domače žganje ter * Srček, d. o. o., Lukovica kruh in peciva, drobtine, slaščičarski izdelki, slaščičarsko pecivo, testeninarski izdelki in vse vrste testenin * Boštjan Plešec, s. p., Depala vas izdelki iz čokolade (lizike, pralineji, figure), keksi in krofi * Križman Marjan, Ižanska cesta, Ljubljana mleko, maslo, skuta, smetana, kajmak, kislo mleko, jogurti, različne vrste sirov in jajca * Kmetija - sirarna Bogataj, Gorenja vas siri, namazi, sveži siri, skuta, smetana, surovo maslo, mleko, sirotka, fermentirani izdelki in ostali mlečni * Globočnik Dušan, Radomlje mesnine iz svinjskega mesa (klobase, salame, hamburška slanina, panceta, bržola, krušna slanina, ocvirki in zaseka, šobelj) in konjskega mesa (klobase, salame, pršut) * Prosenc Ana, Beričevo, Dol pri Ljubljani sadike zelenjave, sadike lončnic za grede in balkone, krizanteme v skledah, loncih in rezano cvetje * Bučar Peter, Ljubljana različne vrste sveže zelenjave iz integrirane pridelave, kislo zelje in zeljne glave, kisla repa srede, četrtki, sobote do 28. 12. 2013 Ribnikar Dušan, Nasovče, Komenda zelenjava ter kislo zelje in repa sobote Mojca Vrh, s. p., Ilirska Bistrica izdelki iz gline, keramike in voska 6. 12., 7. 12., 14. 12., 21. 12. in 28. 12. 2013 Adamič Jožef, Komen kraški teran in teranov liker 14. 12., 21. 12. ter 28. 12. 2013 Pucelj Marko, Ljubljana; kmetija v UE Piran različne vrste sezonske zelenjave 7. 12., 14. 12. 2013 Pokorn Igor, Kranj sveža in sušena ekološka zelenjava, grozdni sok 7. 12., 14. 12., 21. 12. in 28. 12. 2013 Škander Urban, Srpenica ekološki bovški ovčji sir, sveža skuta, slana skuta, mleko, sirotka 7. 12., 14. 12., 21. 12., 28. 12. 2013 Erklavec Valentin, Domžale različne vrste zelenjave, sadje in jajca torki, srede, petki, sobote Loboda Štefi, Domžale različne vrste zelenjave sobote ter 24. 12. 2013 Tomažin Vinko, Straža pri Raki vino, cviček PTP, modra frankinja in dolenjsko belo vino petki Svetek Franc, Dobrunjska cesta, Ljubljana različne vrste zelenjave, kislo zelje, kisle zeljne glave in kisla repa, sadje in jabolčni sok torki, srede, petki, sobote Ostanek Jože, Male Pece Šentvid pri Stični zelenjava, kislo zelje in repa, domači ,ajvar, domača vegeta, vložena paprika, vložene kumarice, vložen stročji fižol, vloženi pekoči feferoni, sušeni in mleti: paprika, peteršilj ter zelena sobote Rumpret Andraž, Šentjernej sadje (jabolka, namizno grozdje, breskve), sadni sokovi, jabolčni čips, jabolčni kis, solatnice, plodovke (paprika, paradižnik), gomoljnice (zelena, srede, petki Kopač Janez, Podgorica, Ljubljana - Črnuče različne vrste zelenjave četrtki, petki, sobote Udovič Irena, s. p., Kamnik kvačkani izdelki domače obrti s certifikatom: kape, trakovi, šali, modni dodatki 5. 12. in 14. 12. 2013 Pirnat Stanislav, Ljubljana - Črnuče krompir, solata, zelje, repa, koleraba, rdeča pesa, zelena por, cvetača, brokoli, korenje, peteršilj, česen, čebula, fižol, paprika, paradižnik, majaron, špinača, motovilec, grah, brstični ohrovt petki, sobote Moder Elizabeta Marjeta Domžale različne vrste zelenjave 6. 12., 7. 12., 13. 12., 14. 12., 20. 12., 21. 12., 24. 12., 27. 12., 28. 12., 31. 12. 2013 Fric Klavdija, Župečja vas, Lovrenc na Dravskem polju suhomesnati izdelki petki, sobote JDJ-Avrikelj, d. o. o., Sp. Brnik sadike: zelenjave, balkonskega cvetja, za gredice in grobove, zelišč in dišavnic; rezano cvetje in cvetlični aranžmaji, suhe čajne mešanice in zelišča, zelenjava, sokovi, konzervirano sadje in zelenjava, žgane pijače, naravna mila ter eterična olja srede, petki različni sokovi, domače sušeno sadje in zelišča, različne vrste kruha in potice, Goršek Hilda, Frankolovo pecivo, rezanci, mesni izdelki (salame, slanina, ocvirki, prekajene domače klobase, bunke, budžola, pašteta) petki, sobote Alija Škeric, Rožno, Blanca različne vrste sadja, zelenjave, jabolčni sok in kis srede, petki, sobote Goršek Hilda, Frankolovo različni sokovi, domače sušeno sadje in zelišča, različne vrste kruha in potic, pecivo, rezanci, mesni izdelki (salame, slanina, ocvirki, prekajene domače klobase, bunke, budžola, pašteta) petki, sobote Alija Škeric, Rožno, Blanca različne vrste sadja, zelenjave, jabolčni sok in kis srede, petki, sobote Opomba: V seznamu so navedeni ponudniki, ki so zakupili stojnice do oddaje tega obvestila. Na podlagi 21. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 5/13) Občina Domžale objavlja RAZPIS ZA PODELITEV ENKRATNIH ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJSKA IZPOPOLNJEVANJA ZA LETO 2013 Predmet razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev največ pet enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja za leto 2013 za kandidate, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno bivališče v občini Domžale. Enkratno štipendijo je mogoče pridobiti za študijsko izpopolnjevanje, ki ga financira kandidat sam, za isti program oziroma isto stopnjo programa ali študija le enkrat. V razpisu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za moške in ženske. Višina sredstev Zneski enkratnih štipendij znašajo: • 710,00 EUR za magistrski študij, • 849,00 EUR za doktorski študij, • 570,00 EUR za ostala študijska izpopolnjevanja, ki pripomorejo k višji ravni že pridobljene izobrazbe. Dodeljeni znesek enkratne štipendije ne sme presegati dejanskih stroškov šolnine študijskega izpopolnjevanja in ne sme biti višji od zneskov enkratnih štipendij, določenih v prejšnjem odstavku. Obrazec in obvezna dokazila Kandidati morajo prijavi na razpis predložiti: izpolnjen obrazec: Vloga za dodelitev enkratne štipendije priloge: • življenjepis, • dokazilo o vpisu v študijsko izpopolnjevanje oziroma ustrezen prevod dokazila v primeru študijskega izpopolnjevanja v tujini, • dokazilo o učnem uspehu predhodnega izobraževanja oziroma ustrezen prevod dokazila v primeru študijskega izpopolnjevanja v tujini, • dokazila, s katerimi kandidat izkazuje posebno nadarjenost na posameznem področju zadnjih dveh let oziroma ustrezen prevod dokazil v primeru dokazil, pridobljenih v tujini, • dokazila o vključevanju v delo društev in organizacij v občini v zadnjih dveh letih, • znesek šolnine in prikaz virov financiranja šolnine. V primeru študijskega izpopolnjevanja v tujini je treba vlogi priložiti še: ustrezno primerjavo vrednotenja uspešnosti študija v tujini z ocenami oziroma vrednotenjem v Republiki Sloveniji. Merila, ki se upoštevajo pri podeljevanju enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja: Pri podeljevanju enkratnih štipendij se smiselno uporabljajo določbe 11. in 13. člena Odloka o štipendiranju v Občini Domžale, ki določata merila za podeljevanje štipendij nadarjenim dijakom in študentom in v katerih je v 11. členu med drugim navedeno, da: Štipendijo za nadarjene dijake in študente lahko prejmejo: • dijaki od vključno drugega letnika dalje, s prav dobrim (povprečna ocena vseh številčno izraženih ocen preteklega šolskega leta je vsaj 4,00) ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu, • študenti od vključno drugega letnika dalje, ki imajo vsaj prav dobro (8,00) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen preteklega študijskega leta. Imajo prednost pri izbiri kandidati z boljšim uspehom oziroma višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja. Mora kandidat oziroma njegov zakoniti zastopnik (v nadaljevanju: kandidat) vlogi priložiti tudi dokumentacijo, s katero dokazuje izjemne dosežke na posameznem področju v zadnjih dveh letih glede na šolsko oziroma študijsko leto, za katero kandidat uveljavlja pravico do štipendije. Za izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja štejejo: (npr. najboljše uvrstitve na državnih tekmovanjih v znanju, športu, raziskovalnem delu in na umetniških področjih, uvrstitve na umetniških, arhitekturnih ali drugih natečajih, objave in predstavitve izvirnih avtorskih del na umetniških, strokovnih ali znanstvenoraziskovalnih področjih, pri študentih uvrstitev med najboljših 5 % v svoji generaciji glede na doseženo povprečje, drugi izjemni dosežki ipd.) 13. člen Odloka o štipendiranju v Občini Domžale določa, da se štipendijo nadarjenim študentom za izobraževanje v tujini lahko dodeli kandidatu od vključno drugega letnika dalje, ki ima vsaj prav dobro (8,00) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen preteklega študijskega leta. Prednost pri izbiri ima kandidat z boljšim uspehom oziroma višjo oceno oziroma kandidat, ki dosega izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja in izkaže, da se v tujini izobražuje na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države izobraževanja za izvajanje javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa. Prijave Obrazec Vloga za dodelitev enkratne štipendije z ustreznimi prilogami naj kandidati pošljejo priporočeno, najpozneje do petka, 13. decembra 2013, na naslov OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale ali oddajo osebno na vložišču Občine Domžale, soba 4. Obvezni obrazec 'Vloga za dodelitev štipendije' lahko kandidati dvignejo na vložišču Občine Domžale oziroma je objavljen na spletni strani Občine Domžale (www.domzale.si) pod rubriko: Razpisi. Strokovna služba bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z določili Odloka o štipendiranju v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale št. 5/13). O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru. Vse dodatne informacije lahko kandidati za štipendije dobijo na telefonski številki: 01/724 13 05. DATUM: 29. 11. 2013 Številka: 1103-71/2013 Župan Toni Dragar 02 po S. d. b. pr. sužnosti 03 to n KOZOROG ZEMLJA • HLADNO KORENINA d sklepi, kolena, kosti, koža sol, korenina, gomolji VODNAR ZRAK • SVEŽE SVETLO CVET goleni, vene (g) maščoba, olje RIBI 09po n VODA «MOKRO stopala, nart, prsti na nogah ogljikovi hidrati LIST * OGENJ»TOPLO glava, možgani, oči beljakovine PLOD ZEMLJA • HLADNO vrat, tilnik, ušesa, zobje sol, korenina, gomolji KORENINA DVOJČKA ZRAK »SVEŽE SVETLO dihala, ramena, roke, dlani_ maščoba, olje_ CVET H* 17™ LJ S. dan letalstva 1 8 SR Dan naravoslovcev S. dan migrantov 19 ČE RAK VODA • MOKRO pljuča, prsi, želodec, jetra ogljikovi hidrati LIST * 20 PE LEV 21 SO OGENJ■TOPLO srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine PLOD DEVICA 24 TO ZEMLJA • HLADNO prebavila, vranica, trebušna slinavka sol, korenina, gomolji KORENINA 25 SR Božič 26 TEHTNICA ZRAK-SVEŽE SVETLO CVET kolki, ledvice, mehur ČE Dap smostojnpsti in enotnosti ' 27 PE maščoba, olje ZAHVALE slamnik@kd-domzale.si S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred našo usodo sam nemočen si ostal. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil naš dragi očka Jožef Kobilca Vir, Nušičeva 1, Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom z Nušičeve ulice in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vam za darovano cvetje, sveče in darove za svete maše in cerkev. Zahvala g. župniku Jožetu Tomšiču, pevcem, pogrebni službi in praporščakom. Posebna zahvala PGD Jarše - Rodica za svečan protokol ob slovesu. Vsi njegovi Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprla v Bogu trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. I V SPOMIN Marija Resnik rojena Lavrič, po domače Bavantova mama iz Depale vasi 15. novembra sta minili dve leti, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki jo ohranjate v svojih srcih, postojite ob njenem grobu in se je spominjate v molitvi. Pogrešamo te. Vsi njeni Tista roža, ki ti je ljubezen dala, v tvojem srcu vedno bo ostala... ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 86. letu sklenil naš dragi ata, stari ata in brat Vinko Ogrinc Jurčkov Vinko iz Domžal, Savska cesta 20. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen poslovilni obred. Vsi njegovi ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 75. letu sklenil naš dragi mož, oče, dedek in brat Rudolf Volčini st. iz Vira pri Domžalah. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem kolektivov Tosama in Helios za izrečeno sožalje, darovane sveče in ostalo pomoč ter spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju ZD Domžale in osebni zdravnici pokojnega, Gabrijeli Kovač Mohar. Posebna zahvala župniku Jožetu Tomšiču za opravljen obred in tolažilne besede. Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Tiho sedaj si odšel, kot lepa misel, ki. mine, in nam pusti, le spomine. ZAHVALA v 94. letu življenja se je poslovil Ludvik Rode -Rajko borec Šlandrove brigade. Ob izgubi moža in očeta se zahvaljujemo za vse obiske v Domu starejših občanov Horjul, članom Prostovoljnega društva gasilcev Radomlje, članom Društva upokojencev Radomlje, članom Zveze borcev Radomlje in članom Društva invalidov Domžale. Hvala tudi sosedom s Triglavske ulice za vso pomoč in obiske. Hermina Rode in vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a lep spomin nate, dragi. Martin, bo večno ostal! ZAHVALA ob izgubi našega dragega Martina Voglarja Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Domžale, Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, Društvu upokojencev Domžale, praporščakom, gospodu župniku za lepe besede slovesa, pevcem, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Vrbančič. Vsem, ki ste našega Martina pospremili k zadnjemu počitku, iskrena hvala! Mojca z družino Je čas, ki da, in čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki. celi rane. In je čas, ki. nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 77. letu sklenila naša draga mama, stara mama, sestra in teta Ivanka Goropečnik roj. Pavovec iz Ihana. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem ostalim za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove in hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Paliative Onkološkega inštituta Ljubljana, dr. Zajc Kraševec in patronažni službi ZD Domžale za ves trud in pomoč ob njeni bolezni. Hvala gospodu župniku Andreju Marku Pozniču za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Jutro pa za sočutno zapete pesmi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni rs Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je z zvezdami, posuta v očeh tvojih dragih, vseh, ki si jih ljubila nekoč. (Tone Pavček) ■ » L ZAHVALA V 86. letu se je poslovila od zemeljskega življenja in odšla k nebeškemu Očetu ljuba teti Marija Končan roj. Breskvar, iz Domžal, Cankarjeva 15. S hvaležnostjo se je bomo vedno spominjali vsi njeni. Odšla si tja, kjer ni trpljenja, nam pa je ostala boleäna in tiha solza večnega spomina, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA V 90. letu je sklenila svojo življenjsko pot naša draga mama, tašča, babica, prababica in teta ■ Marija Lenarčič iz Turnš. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in TRD Turnše-Češenik za izrečena sožalja, cvetje, sveče in sv. maše. Hvala osebju Doma počitka Domžale, g. župniku Juretu Ferležu, g. Maksu Jeranu za ganljive besede slovesa, pevcem, pogrebni službi Vrbančič in Društvu upokojencev Domžale. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni! Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 89. letu starosti sklenila naša draga mama, babica in prababica Marija Koderman Jevševčeva Mici iz Svete Trojice. Iskrena hvala vsem za besede tolažbe, izraze sožalja, darovane sveče, cvetje ter sv. maše. Posebej se zahvaljujemo osebju Centra starejših občanov Notranje Gorice, g. župniku Juretu Ferležu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Vrbančič, sosedom, gasilcem PGD Žeje - Sv. Trojica, Cvetličarni na ovinku, prijateljem, sorodnikom, znancem ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Mama, pogrešamo te! Vsi njeni Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in tašča Jožefa Filo roj. Pogačar. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Od srca hvala za vse stiske rok, izrečene besede tolažbe, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala dr. Tomažu Mušiču za dolgoletno zdravljenje, Zavodu Comett, še posebej ge. Darinki Bohorč za požrtvovalno skrb in nego, sodelavcem Prodnik, d. o. o., Domžale in BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje. Najlepša hvala g. župniku Klemenu Svetelju za lepo opravljen poslovilni obred, pevcem za zapete pesmi, pogrebni službi Vrbančič, Društvu upokojencev Domžale, Društvu invalidov Domžale ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči: Vsi njeni V* Tudi jaz sem enkrat peval, tudi jaz sem bil vesel, o, da bi še enkrat mogel, to bi srečen bil, vesel. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 77. letu starosti po težki bolezni zapustil naš dragi mož, ata, brat in stric Andrej Lesjak iz Spodnjih Jarš pri Domžalah. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, in hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala pogrebni službi Vrbančič, pevcem Kvarteta Krt za lepo zapete pesmi in gospodu župniku Andreju Jemcu za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi dr. Svoljšku za vso pomoč in prizadevanje v času zdravljenja njegove bolezni, prav tako tudi medicinski sestri, ge. Valentini, za nesebično pomoč in razumevanje. Žalujoči: žena Anica, hčeri Marjeta in Alenka z družinama ZAHVALE / OBJAVE slamnik@kd-domzale.si Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali v hišo Očetovo šli. (A. M. Slomšek) V SPOMIN V teh jesenskih mesecih mineva eno leto, odkar sta nenadoma odšla Mihaela Kočar roj. Andrejka, Anton Kočar rj Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu. Sin Brane z družino Ti veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči. Za vse še enkrat HVALA TI. ZAHVALA Veronika Avbelj roj. Birk (9. 3. 1953-18. 9. 2013) Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube žene in mamice Veronike se iskreno zahvaljujemo prav vsem, ki ste nam in nam še vedno stojite ob strani v teh težkih trenutkih, nas spodbujate z besedami tolažbe in poguma ter upanja. Hvala vsem, ki ste našo mami obiskovali in ji lepšali dni - prav vsakega je bila vedno vesela. Hvala njeni zdravnici, dr. Starbek, in patronažni sestri, gospe Irmi -obema za skrb in veliko pozornost do nje. Hvala osebju Onkološkega inštituta in dr. Škofu. Hvala duhovnikom Ivanu, Igorju, Norbertu in posebej našemu gospodu župniku, Andreju Svete, ki ste mami prinašali upanje, hvala za lepe misli o njej ob njenem slovesu pri sveti maši. Hvala tudi združenemu pevskemu zboru (Mešani in Mladinski PZ Brdo in Šentvid, MoPZ J. Kersnik Lukovica) za tako lepo petje na njeni zadnji poti. Hvala za vse molitve, darovane svete maše, sveče, cvetje, telegrame ter darove za cerkev. Hvala vam, dobri sorodniki, prijatelji in sosedje. Hvala kolektivu Vrtca Domžale ter staršem enote Palček za veliko pozornost do nje in do nas. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Vrbančič. Hvala prav vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Njeni: mož Franci in otroci: Klemen z družino, Petra, Rok, Matej in Tomaž Spomin edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki. se ne razbije, edina luč, ki. ne ugasne. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 90. letu sklenil naš dragi mož, oče, tast, dedi, brat in stric Franc Končan ključavničarski mojster iz Domžal. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče v njegov spomin. Hvala g. župniku za lep obred, pevcem in trobentaču ter pogrebni službi Vrbančič. Zahvala zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana, ZD Domžale ter zavodu Comett za pomoč in skrbno nego v času bolezni. Zahvala tudi lovski družini Domžale za lepo opravljen poslovilni obred. Vsi njegovi OBČINA DOMŽALE JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DRUŠTEV S PODROČJA RAZISKOVANJA IN TEHNIČNE KULTURE ZA LETO 2014 i. Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12), Pravilnika za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitarnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13) in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2014 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 15/12) Občina Domžale v letu 2014 načrtuje sofinanciranje programov oziroma projektov društev s področja raziskovanja in tehnične kulture. II. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov oziroma projektov društev s področja raziskovanja in tehnične kulture, ki izvajajo dejavnost na območju občine Domžale in pomenijo prispevek k zadovoljevanju to -vrstnih potreb občanov občine Domžale. III. Pogoji za sofinanciranje: • prijavitelj ima status društva ter registrirano ali v temeljnem aktu opredeljeno dejavnost s področja raziskovanja in tehnične kulture, • društvo izvaja dejavnost na območju občine Domžale, • prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik, • prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi bil lahko financiran ali sofinanciran iz drugih proračunskih postavk. Pri postopku dodeljevanja sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov. IV. Merila: • obseg programa, namenjenega občanom Občine Domžale, • jasno opredeljeni cilji in nameni projektov oziroma programov, • doseganje izjemnih individualnih ali skupinskih rezultatov v preteklem koledarskem letu (priznanja, nagrade, pohvale), • izvirnost, inovativnost, kakovost programov, • delež zagotovljenih lastnih (neproračunskih) sredstev, • delež programa, realiziran s prostovoljnim delom. V. Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80 % načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo programa društva s področja raziskovanja in tehnične kulture. Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa društva s področja raziskovanja in tehnične kulture, ki bo podlaga za sofinanciranje in zapisnik zadnje seje zbora članov, ki ne sme biti starejši od enega leta. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso neposredno povezani z izvajanjem programa društva s področja raziskovanja in tehnične kulture. Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljen projekt oziroma program, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR. VI. Sredstva bodo dodeljena za izvajanje programa društva s področja raziskovanja in tehnične kulture v letu 2014. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2014, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 1. 12. 2014. Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu. VII. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za razpis znaša v letu 2014: do 7.000,00 EUR. Rok za oddajo vlog: 23. 12. 2013 VIII. Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija obsega: • besedilo razpisa, • obrazec prijave. Obrazci za prijavo: Obrazec za prijavo lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko 'Razpisi', in je obvezni sestavni del prijave. IX. Vloge z obrazcem, ki je obvezni del prijave, s pripisom 'za javni razpis št. 614-2/2013', lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220 100, int. 20150 (Tjaša Zanoškar). X. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge. Župan ToniDragar OBČINA DOMŽALE JAVNI RAZPIS ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA PROGRAMOV DRUŽBENO-SOCIALNIH IN SOCIALNO HUMANITARNIH DRUŠTEV OZIROMA ORGANIZACIJ V LETU 2014 i. Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12), Pravilnika za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitarnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13), in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2014 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 15/12) Občina Domžale v letu 2014 načrtuje sofinanciranje programov družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev oziroma organizacij. II. Predmet javnega razpisa: Predmet sofinanciranja so programi družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev oziroma organizacij, ki izvajajo dejavnosti na območju občine Domžale oziroma za občane občine Domžale. III. Pogoji za sofinanciranje: • status društva oziroma organizacije, ki ima registrirano družbeno-socialno ali socialno humanitarno dejavnost, • z ustreznim aktom urejeno dodeljevanje humanitarnih pomoči ter vodenje ustreznih evidenc, • izvajanje programa na območju občine Domžale oziroma za občane občine Domžale, • prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi bil lahko financiran ali sofinanciran iz drugih občinskih proračunskih postavk, • prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik. Pri postopku dodeljevanja siedstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov. IV. Merila: • obseg programa, namenjen občanom občine Domžale, • obseg družbene in socialne dejavnosti, vključno s pomočjo določenim družbenim skupinam, • obseg dobrodelne in humanitarne dejavnosti ter skrb za brezdomce, • delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev (natančno • opredeljeni viri financiranja, pričakovani delež sofinanciranja), • delež programa, realiziran s prostovoljnim delom. Sredstva za sofinanciranje programov družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev se upravičencem dodelijo na podlagi postopka, opredeljenega v zakonu, ki ureja javne finance. V. Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80 % načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo prijavljenih programov družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev. Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev, ki bo podlaga za sofinanciranje, in zapisnik zadnje seje zbora članov, če je prijavitelj društvo, oziroma zapisnik zadnje seje organa upravljanja, ki ne sme biti starejši od enega leta. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso neposredno povezani z izvajanjem programa družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev. Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljen program, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR. VI. Sredstva bodo dodeljena za izvajanje programov družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev v letu 2014. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2014, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 1. 12. 2014. Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu. VII. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2014: do 65.000,00 EUR. Rok za oddajo vlog: 23. 12. 2013 VIII. Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija obsega: • besedilo razpisa, • obrazec prijave. Obrazci za prijavo: Obrazec za prijavo lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko 'Razpisi', in je obvezni sestavni del prijave. IX. Vloge z obrazcem, ki je obvezni del prijave, s pripisom 'za javni razpis št. 12221/2013', lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220 100, int. 20150 (Tja-ša Zanoškar). X. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge. OBJAVE slamnik@kd-domzale. si OBČINA DOMŽALE JAVNI RAZPIS ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA JAVNIH KULTURNIH PROGRAMOV V LETU 2014 i. Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11-Odl. US: U-I-210/10-10), Pravilnika za vrednotenje kulturnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13), in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2014 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 15/12) Občina Domžale v letu 2014 načrtuje sofinanciranje javnih kulturnih programov v občini Domžale. II. Predmet javnega razpisa: Predmet sofinanciranja so javni kulturni programi, ki se izvajajo na območju občine Domžale in predstavljajo prispevek k zadovoljevanju kulturnih potreb občanov občine Domžale. III. Pogoji za sofinanciranje: • status društva ali zveze društev, ki izvaja dejavnost na območju občine Domžale, • prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi bil lahko financiran ali sofinanciran iz drugih občinskih proračunskih postavk, • prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik. Pri postopku dodeljevanja sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. Rs, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov. IV. Merila: • načrtovano število samostojnih prireditev (nastopov) oziroma prireditev v lastni produkciji in število prireditev v soorganizaciji na območju Občine Domžale (število prireditev, delež lastne produkcije in lastne organizacije), • število sodelujočih izvajalcev občanov občine Domžale po posameznih projektih oziroma programih in skupno, • pričakovano število obiskovalcev, občanov občine Domžale, • izvirnost, inovativnost, kakovost programov (vsebinska zaokroženost programa v smiselno celoto, aktualnost in inovativnost, reference), • doseganje izjemnih individualnih ali skupinskih rezultatov v preteklem koledarskem letu (priznanja in nagrade na lokalnem/državnem/mednarodnem nivoju, pohvale v lokalnih/nacionalnih medijih), • delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev (program ima stroške, natančno opredeljene vire in namembnost, delež sofinanciranja), • delež programa, realiziran s prostovoljnim delom • že izkazana kvaliteta oziroma pomen za promocijo občine Domžale (kontinuiteta delovanja, dosežki, odmevnost in prepoznavnost, gostovanja). V. Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80 % načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo prijavljenega kulturnega programa. Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega kulturnega programa in zapisnik zadnje seje zbora članov, ki ne sme biti starejši od enega leta. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravilišč, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso neposredno povezani z izvajanjem kulturnega programa. Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljen program, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR. VI. Sredstva bodo dodeljena za kulturne programe v letu 2014. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane kulturne programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2014, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 1. 12. 2014. VII. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2014: do 90.000,00 EUR. Rok za oddajo vlog: 3. 1. 2014 VIII. Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija obsega: • besedilo razpisa, • obrazec prijave. Obrazci za prijavo: Obrazec za prijavo lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko 'Razpisi', in je obvezni sestavni del prijave. IX. Vloge z obrazcem, ki je obvezni del prijave, s pripisom 'za javni razpis št. 610-11/2013 - NE ODPIRAJ', lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Prijavitelj lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka na način, kot je opredeljen v prejšnjem odstavku, z obvezno navedbo, na katero vlogo se dopolnitev oziroma sprememba nanaša. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220 100, int. 20150 (Tjaša Zanoškar). X. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge. OBČINA DOMŽALE JAVNI RAZPIS ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA PROGRAMOV UPOKOJENSKIH IN PODOBNIH DRUŠTEV V LETU 2014 i. Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12), Pravilnika za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitarnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13), in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2014 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 15/12) Občina Domžale v letu 2014 načrtuje sofinanciranje programov upokojenskih in podobnih društev. II. Predmet javnega razpisa: Predmet sofinanciranja so programi društev upokojencev in drugih društev, ki izvajajo aktivnosti za občane v tretjem življenjskem obdobju v občini Domžale. III. Pogoji za sofinanciranje: • status društva, ki izvaja dejavnosti za starejše občane, s sedežem v občini Domžale, • društvo izvaja aktivnosti za starejše občane v občini Domžale, • prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi bil lahko financiran ali sofinanciran iz drugih občinskih proračunskih postavk, • prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik. Pri postopku dodeljevanja sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov. IV. Merila: • obseg dejavnosti za občane v tretjem življenjskem obdobju Občine Domžale (pogostost izvajanja dejavnosti, raznolikost dejavnosti), • delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev, • delež programa, realiziran s prostovoljnim delom. Sredstva za sofinanciranje programov upokojenskih in podobnih društev se upravičencem dodelijo na podlagi postopka, opredeljenega v zakonu, ki ureja javne finance. V. Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80 % načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo programa upokojenskih in podobnih društev. Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa upokojenskih in podobnih društev, ki bo podlaga za sofinanciranje, in zapisnik zadnje seje zbora članov, ki ne sme biti starejši od enega leta. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso neposredno povezani z izvajanjem programa upokojenskih in podobnih društev. Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljen program, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR. VI. Sredstva bodo dodeljena za izvajanje programov upokojenskih in podobnih društev v letu 2014. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2014, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 1. 12. 2014. Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu. VII. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2014: do 22.000,00 EUR. Rok za oddajo vlog: 23. 12. 2013 VIII. Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija obsega: • besedilo razpisa, • obrazec prijave. Obrazci za prijavo: Obrazec za prijavo lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko 'Razpisi', in je obvezni sestavni del prijave. IX. Vloge z obrazcem, ki je obvezni del prijave, s pripisom 'za javni razpis št. 122-22/2013', lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220 100, int. 20150 (Tjaša Zanoškar). X. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge. Župan Toni Dragar OBČINA DOMŽALE JAVNI RAZPIS ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA PROGRAMOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V LETU 2014 i. Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12), Pravilnika za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitarnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13), in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2014 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 15/12) Občina Domžale v letu 2014 načrtuje sofinanciranje programov veteranskih organizacij in društev. II. Predmet javnega razpisa: Predmet sofinanciranja so programi veteranskih organizacij in društev, ki izvajajo dejavnosti na območju občine Domžale oziroma za občane občine Domžale. III. Pogoji za sofinanciranje: • status društva oziroma organizacije, ki ima registrirano veteransko ali podobno dejavnost, • izvajanje dejavnosti na območju občine Domžale oziroma za občane občine Domžale, • prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi bil lahko financiran ali sofinanciran iz drugih občinskih proračunskih postavk, • prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik. Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov. IV. Merila: • obseg dejavnosti, namenjene občanom Občine Domžale (organizacija prireditev občinskega pomena, organizacija družabnih in drugih oblik dejavnosti, sodelovanje z mlajšimi generacijami), • delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev, • delež programa, realiziran s prostovoljnim delom Sredstva za sofinanciranje programov veteranskih organizacij in društev se upravičencem dodelijo na podlagi postopka, opredeljenega v zakonu, ki ureja javne finance. V. Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80 % načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo programa veteranskih organizacij in društev. Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa, ki bo podlaga za sofinanciranje, in zapisnik zadnje seje zbora članov, ki ne sme biti starejši od enega leta. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso neposredno povezani z izvajanjem programa veteranskih organizacij in društev. Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljen program, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR. VI. Sredstva bodo dodeljena za izvajanje programov veteranskih organizacij in društev v letu 2014. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2014, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 1. 12. 2014. Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu. VII. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2014: do 7.740,00 EUR. Rok za oddajo vlog: 23. 12. 2013 VIII. Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija obsega: • besedilo razpisa, • obrazec prijave. Obrazci za prijavo: Obrazec za prijavo lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko 'Razpisi', in je obvezni sestavni del prijave. IX. Vloge z obrazcem, ki je obvezni del prijave, s pripisom 'za javni razpis št. 6710-4/2013', lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220 100, int. 20150 (Tjaša Zanoškar). X. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge. slamnik@kd-domzale.si OBJAVE • PISMA BRALCEV OBČINA DOMŽALE JAVNI RAZPIS ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA PROJEKTOV IN PROGRAMOV DELA Z MLADIMI V LETU 2014 i. Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12), Pravilnika za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitarnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13) in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2014 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 15/12) Občina Domžale v letu 2014 načrtuje sofinanciranje projektov in programov dela z mladimi. II. Predmet javnega razpisa: Predmet sofinanciranja so projekti oziroma programi za delo z mladimi. III. Pogoji za sofinanciranje: • fizična in pravna oseba, ki ima registrirano dejavnost s področja za delo z mladimi, • program oziroma projekt se izvaja na območju občine Domžale ali za občane občine Domžale, • prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi lahko bil financiran ali sofinanciran iz drugih občinskih proračunskih postavk, • prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik. Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov. IV. Merila: • jasno opredeljeni cilji in nameni projektov oziroma programov (starostne skupine, katerim je program namenjen, namenjeno otrokom iz socialno ogroženih družin), • pričakovano število vključene mladine, občanov občine Domžale, • izvirnost, inovativnost, kakovost programov oziroma projektov (program prilagojen starosti udeležencev, strokoven kader, sodelovanje z vrtci, šolami, centri za socialno delo, program je v preteklem letu že bil izvajan, program uporablja sodobna znanja in spoznanja ter metode dela, aktivno vključevanje udeležencev), • delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev, • delež programa, realiziran s prostovoljnim delom. Sredstva za sofinanciranje projektov oziroma programov dela z mladimi se upravičencem dodelijo na podlagi postopka, opredeljenega v zakonu, ki ureja javne finance. V. Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80% načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo projektov oziroma programov dela z mladimi. Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa, ki bo podlaga za sofinanciranje in zapisnik zadnje seje zbora članov, v kolikor je prijavitelj društvo oziroma zapisnik zadnje seje organa upravljanja, ki ne sme biti starejši od 1 leta. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem projekta oziroma programa dela z mladimi. Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljen projekt oziroma program, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR. VI. Sredstva bodo dodeljena za izvajanje projektov oziroma programov dela z mladimi v letu 2014. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane projekte oziroma programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2014, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 1. 12. 2014. Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu. VII. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2014: do 20.000,00 EUR Rok za oddajo vlog: 23. 12. 2013 VIII. Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija obsega: • besedilo razpisa, • obrazec prijave. Obrazci za prijavo: Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave. IX. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javni razpis št. 600-12/2013« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 20150 (Zanoškar Tjaša). X. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge. OBČINA DOMŽALE JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH IN REKREATIVNIH PROGRAMOV V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2014 Oddelek za družabne dejavnosti Občine Domžale na podlagi 5. člena Odloka o vrednotenju in sofinanciranju športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 1/03) razpisuje kandidaturo za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale za leto 2014. I. Občina Domžale bo iz sredstev proračuna sofinancirala naslednje vsebine: 1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov zunaj obveznega izobraževalnega programa 1.1. Interesna športna vzgoja otrok, mladine in študentov 1.1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 1.1.2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 1.1.3. Interesna športna vzgoja mladine 1.1.4. Interesna športna dejavnost študentov 1.2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami 1.3. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 1.3.1. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport: 1.3.1.1. Cicibani, cicibanke 1.3.1.2. Mlajši dečki in deklice 1.3.1.3. Starejši dečki in deklice 1.3.2. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport: 1.3.2.1. Mlajši mladinci in mladinke 1.3.2.2. Mladinci in mladinke 2. Športna rekreacija 3. Kakovostni šport 4. Vrhunski šport 5. Šport invalidov Vsebine oziroma programi, ki so predmet tega razpisa, bodo vrednoteni na podlagi Pravilnika o pravilih in merilih za vrednotenje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/03). II. Na podlagi proračuna Občine Domžale za leto 2014 se za vsebine iz prejšnje točke nameni predvidoma 415.000,00 EUR. III. Na javnem razpisu lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov: športna društva, • zveze in združenja športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Domžale, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, • zavodi za področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo program na območju občine Domžale. IV. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • so registrirani kot pravni subjekti, • imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih programov, • imajo organizirano redno dejavnost in vadbo, • imajo urejeno evidenco o udeležencih programov, • delujejo na območju občine Domžale, • zanje ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije: V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11- UPB2) na javnem razpisu ne morejo kandidirati izvajalci programov, v katerih je funkcionar, ki pri občini opravlja funkcijo, ali njegov družinski član: • udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali • je neposredno ali prek drugih pravnih oseb z več kot petodstotnim deležem udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved iz prejšnjega odstavka velja tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. V. Rok za prijavo je 17. 12. 2013. VI. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po objavi javnega razpisa. VII. Obrazci za prijavo na javni razpis so na voljo morebitnim kandidatom na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska cesta 69, Domžale. Morebitni kandidati lahko dobijo navedene obrazce tudi na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, Domžale ter na spletnih straneh: www.domzale.si in www.zavod-sport-domzale.si. VIII. Popolne vloge s pripisom 'za javni razpis' morebitni kandidati vložijo osebno na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljejo priporočeno na naslov: OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti Ljubljanska cesta 69 1230 Domžale IX. Vse dodatne informacije lahko dobite osebno ali pisno na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališke 4, Domžale in na tel. št.: 01/7216-287 in 041/966-192 (Zavod za šport bo v razpisnem roku nudil tudi organizirano strokovno pomoč) ter na Oddelku za družbene dejavnosti ali telefonski številki: 01/7241-305. ŠTEviLKA: 6710-3/2013 Datum: 14. 11. 2013 Občina Domžale Pisma bralcev Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Ob knjigi Matjaža Brojana Počivajoči domžalski spomin »Spomin je edini raj, iz katerega nas ne more nihče izgnati,« je zapisal slavni Jean Paul Sartre. Ali ima potem pri tej zadevi tudi Bog zvezane roke, se sprašujejo nekateri. No, prvič, Bog nima rok, in drugič, pustimo to filozofsko vprašanje odprto za prihodnjič in se tokrat raje vprašajmo, kakšna je razlika med BITI ALI NE BITI NAŠ. Res, malce neobičajen uvod, toda poglejmo. Moje misli so se napotile na izlet v preteklost in se presenetljivo ustavile v letu 1990, in sicer v jutru pred vlivanjem domžalskih zvonov v Innsbrucku, kjer sem med drugim študiral teologijo. Zakaj pišem o tem? Zato ker se je avtor knjige Počivajoči domžalski spomin Matjaž Brojan v zgodbi o domžalskih zvonovih izčrpno dotaknil prav te teme. Sploh pa o tem, kako je doživel hladno prho pri takratnem domžalskem župniku Antonu Perčiču, ko mu je le--ta dejal: »Gospod Brojan, vi niste naš, zato vas prosim, da v zadevi nič ne pišete. Vse, kar je potrebno, bomo storili sami.« Rad priznam, da pa me sedaj spreletava srh, ko to berem oziroma pišem. Z gospodom Matjažem Brojanom prijateljujeva že vrsto let, sploh od takrat, ko sta z gospo Vojska, prijateljico naju obeh, zelo pomenljivo in pohvalno urednikovala domžalskemu Slamniku in bila tako rekoč najboljša urednika doslej - mimogrede: sedanja urednica Špela Keber ima še prekratek staž ... No, in Matjaž me je prosil, naj bi šel kot boljši poznavalec nemškega jezika z njim v Innsbruck, kar sem izredno rad obljubil, saj bi obisk Innsbrucka tudi zame pomenil posebno doživetje in še izdatnejše vračanje spominov poleg vlivanja zvonov. Toda okoliščine so hotele drugače in nisem mogel držati besede. Vendar ne zato, ker ne bi hotel ali smel z njim do Innsbrucka, tudi ne zato, ker da bi Bro-jan ne bil 'naš', saj mora biti njemu še najbolj jasno, da sem pravzaprav v vseh svojih člankih gradil mostove sožitja med tako imenovanimi levimi in desnimi. Pa tudi doslej se še ni rodil tisti, ki bi mi zapovedoval, kako naj pišem: včasih sem znal celo javno pohvaliti kakšno gesto Komunistične partije. »Vi pa niste naš!« To se je zgodilo eno leto pred slovensko osamosvojitvijo. In kaj se dogaja danes? Danes, po dveh desetletjih, se je slovenska država oziroma družba navzven sicer spremenila. Na splošno pa je mogoče reči, da nas ne bremeni le razmajana morala, ampak še bolj nerazvita zgodovinska zavest. Ne more nam biti vseeno, v kaj se spreminja država, ugotavljamo pa, da je karakter prebivalstva Slovenije v osnovi ostal nespremenjen. Še več: slovenska družba je naravnost pahnjena v stanje vsaj začasne brezperspektivnosti. Ali bomo še naprej sledili politiki, ki se v stiski zateka k sovražni in ločevalni politiki 'naši in vaši'? Ali smo že prispeli vsaj do začetka odpiranja navzven? Vendar nam na tej poti ne bo zadostoval samo pogum, ampak tudi razum in navsezadnje tudi molitev k Bogu, ki je slovenski narod specifično hotel in ga nagovoril . Vsa ta vprašanja nam med drugim odpira Brojanova knjiga, vsaj na določenih mestih. Krvavi ples denacionalizacije in privatizacije družbenega premoženja po načelih izigravanja človeških norm in zakonskih pravil, kakor se slikovito izrazi Zoran Potič, nas zagotovo ne bo rešil iz krize, ne moremo pa ostati ravnodušni, v kaj se spreminja država. Moj prijatelj pisatelj Matjaž Brojan je s svojo zadnjo knjigo o domžalskem spominu naravnost spregovoril slovenskemu, še posebej pa domžalskemu narodu, čeprav še tako posredno, kot živa in nenadomestljiva legenda: takšni ljudje se le redko rodijo in naravnost skrbi me, če mu nismo domžalski občani premalo hvaležni za njegovo kolosalno delo, gledano v celoti. Dragi, Matjaž, dovoli, da ti iskreno čestitam z neomajno prošnjo Bogu, da te venomer ohranja v svoji ljubezni. Ivan - Ivček Kepic MALI OGLASI Prodamo hišo v Kresnicah, l. 1962, velikosti 170 m2, zemljišče 602 m2. Cena: 95.000 €. HIŠA NEPREMIČNIN RE, d. o. o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale, t: 040 414 141. ŠIVALNI STROJI, servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker, s. p., Slamnikar- ska 3b Domžale. t: 041 920 149 Inštrukcije matematike in fizike v centru Domžal. t: 031 504 357. V najem damo opremljeno eno-sobno stanovanje, 40 m2, v bližnji okolici Domžal. t: 031 786 448 Prodam 1,5-sobno stanovanje, velikosti 41,6 m2, v centru Ivančne Gorice, v bloku z dvigalom. Zgrajeno leta 2005. Odlično ohranjeno, južna lega, nizki stroški ogrevanja, urejena ZK. Vredno ogleda. Cena po dogovoru. t: 041 954 483. Ste utrujeni, brez volje ali imate težave z zdravjem? Poskusimo skupaj rešiti vaše težave z bioener-getskim zdravljenjem. Plačate po svojih možnostih. t: 041 351 853 Male oglase sprejemamo v času uradnih ur (vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. uro) osebno v uredništvu ali pisno v nabiralnik oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si. OBJAVE slamnik@kd-domzale.si OBČINA DOMŽALE Na podlagi Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11 in 24/13; v nadaljevanju: Uredba), Občina Domžale objavlja NAMERO O SKLENITVI NEPOSREDNIH POGODB ZA ZAKUP ZAPRTIH STOJNIC NA TRŽNEM PROSTORU V DOMŽALAH ZA LETO 2014 I. Predmet zakupa Občina Domžale oddaja v zakup dve nestandardni zaprti stojnici z oznakama 14-z in 15-z na tržnem prostoru v Domžalah za namen prodaje suhomesnatih izdelkov in mlečnih izdelkov (siri, namazi, skuta, smetana, jogurti, kefirji, maslo) iz lastne proizvodnje. Izhodiščna cena za zakup ene nestandardne zaprte stojnice za celo leto 2014 znaša 1.549,50 EUR z DDV-jem. II. Pogoji prijave Ponudbe za zakup lahko oddajo pravne in fizične osebe z lastno proizvodnjo suhomesnatih ali mlečnih izdelkov (siri, namazi, skuta, smetana, jogurti, kefirji, maslo), ki jih želijo prodajati na tržnem prostoru v Domžalah in imajo svoje obrate registrirane pri Veterinarski upravi RS. Drugi izdelki lastne proizvodnje, če ponudnik izpolnjuje zakonske pogoje za njihovo prodajo in so dovoljeni tudi z Odlokom o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale, lahko v obsegu ponudbe (številu različnih izdelkov) predstavljajo največ 10 % ponudbe. Vsak ponudnik lahko odda ponudbo samo za zakup ene stojnice. III. Pogoji najema Izhodiščna cena zakupa je določena na podlagi sklepa župana št. 01121/2013 z dne 30. 9. 2013. Zakupnina za stojnico se poravna na podlagi sklenjene pogodbe v osmih dneh po izstavitvi računa s strani Občine Domžale, na podračun Občine Domžale, odprt pri Banki Slovenije, številka 01223-0100001491. Plačilo zakupnine v določenem roku je bistven del zakupne pogodbe. Če zakupnik ne poravna najemnine v navedenem roku, se šteje pogodba za razdrto. Zakupnik stojnice ne sme dati v podnajem. IV. Merilo za izbor najugodnejših ponudnikov Merilo za izbor najugodnejših ponudnikov je najvišja ponudbena cena. Zaprti stojnici z oznakama 14-z in 15-z bosta z neposredno pogodbo oddani dvema ponudnikoma z najvišjo ponudbeno ceno, pri čemer pa bo upoštevano, da bo izbran vsaj en ponudnik za prodajo suhomesnatih izdelkov, tudi če bosta dva najboljša ponudnika ponujala prodajo mlečnih izdelkov. V tem primeru bo izbran kot drugi zakupnik naslednji najugodnejši ponudnik za prodajo suhomesnatih izdelkov. Če dva ali več ponudnikov ponudi isto najvišjo ponudbeno ceno, se navedene ponudnike povabi h pogajanjem. Če bodo tudi na pogajanjih ponujene enake cene, bo o ponudniku odločil žreb občinske Komisije za oddajo stojnic v zakup. V. Potrebna dokumentacija in navodila za pripravo ponudbe Ponudnik odda ponudbo na obrazcu PRIJAVA, ki je sestavni del te objave in je od dneva objave do izteka roka za oddajo ponudb dosegljiv na spletni strani Občine Domžale, http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče/ Razpisi/Podjetništvo, turizem in kmetijstvo. Zainteresirani ponudniki ga lahko v času uradnih ur dvignejo tudi v vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Popolna ponudba mora vsebovati naslednje zahtevane dokumente in dokazila: • pravilno izpolnjen obrazec PRIJAVA, z natančno navedbo ponudbe prodajanih izdelkov, • podpisan vzorec pogodbe, ki je v prilogi obrazca PRIJAVA, • dokazilo, da ima ponudnik veljavno dovoljenje (prijavljeno dejavnost) za proizvodnjo izdelkov, ki jih želi prodajati, • izpisek iz evidence registriranih obratov na področju živil živalskega izvora, ki ga izda pristojni območni urad Veterinarske uprave RS. Ponudbe morajo biti veljavne do vključno 30 dni od dneva zaključka roka za prijavo. VI. Odpiranje in vsebina ponudb Prispele ponudbe bo obravnavala Komisija za oddajo stojnic v zakup, imenovana s sklepom župana. Odpiranje ponudb bo izvedeno 12. 12. 2013, ob 11. uri, v konferenčni sobi Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Odpiranje ne bo javno. Ponudbe se bodo odpirale in obravnavale po vrstnem redu, po katerem so bile predložene. Na odpiranju ponudb bo komisija ugotavljala njihovo popolnost glede na zahtevana dokazila in pripravila prednostni seznam. Ponudbe z nižjo zakupnino od izhodiščne in nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane. Nepravočasne, nepravilno označene ali napačno vložene ponudbe bodo izločene in po končanem postopku odpiranja vrnjene ponudniku. VII. Sklenitev neposredne pogodbe Z izbranimi ponudniki bodo sklenjene neposredne zakupne pogodbe najpozneje v desetih dneh po opravljeni izbiri. Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe v navedenem roku, bo Občina Domžale sklenila pogodbo z naslednjim najugodnejšim ponudnikom. VIII. Drugi pogoji Občina Domžale si pridržuje pravico, da ne glede na ostala določila te objave: • kot najugodnejšega ponudnika ne izbere nobenega od ponudnikov, • kadarkoli popravi in/ali dopolni predlog neposredne zakupne pogodbe v prilogi in posledično ta popravljeni/ali dopolnjeni predlog neposredne zakupne pogodbe postane priloga namesto prejšnjega. Če na podlagi objavljene namere za sklenitev neposrednih pogodb za zakup zaprtih stojnic na tržnem prostoru v Domžalah za leto 2014 ni dosežena vsaj izhodiščna zakupnina, se neposredne pogodbe ne bodo sklenile. IX. Rok in način predložitve prijav Predlagatelji morajo prijavo oddati po pošti kot priporočeno pošiljko, najpozneje do 9. 12. 2013, do 24. ure (datum poštnega žiga), na naslov Občina Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale ali osebno na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Ponudbe morajo biti v zaprti ovojnici, s pripisom v levem spodnjem kotu ovojnice 'Objava namere za sklenitev neposredne pogodbe za zakup stojnice - NE ODPIRAJ'. Na hrbtni strani ovojnice morata biti navedena naziv in naslov ponudnika. Dodatne informacije v zvezi z objavo namere za sklenitev neposredne pogodbe dobijo zainteresirani v času uradnih ur, po tel. 01 721-42-51, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. Občina Domžale Župan Toni Dragar Zima ... mraz prihaja, poskrbimo za živali! Vsaka domača žival si želi dom in dobrega gospodarja. Tudi žival je živo in čuteče bitje, a na žalost je odnos mnogih lastnikov živali še vedno brezbrižen, krut, malomaren. O tem pričajo številne prijave na Društvu proti mučenju živali, zato smo njegovi člani dolžni opozarjati, da so tudi njihovi skrbniki dolžni poskrbeti za njihovo življenje, zdravje, skratka dobro počutje brez trpljenja. Naj imajo poleg hrane in vode varno in toplo zavetje, saj si ga zaslužijo. 4k t Društvo proti mučenju živali Celje Ponovno opozarjamo, da so v zimskem času najbolj ogroženi psi čuvaji na podeželju in v urbanem okolju, ki so dan in noč priklenjeni na verigo in čuvajo gospodarjev dom in imetje. V nadaljevanju poudarjamo, da je pravilna oskrba psa sledeča: pes mora imeti leseno hišico, dobro izolirano, opaženo, primerne velikosti pravokotne oblike zanj, z nepremočljivo streho, 5 do 10 cm dvignjeno od tal. Vhodna odprtina naj bo bolj z leve ali desne strani, čez njo naj pozimi visi debelejša zavesa. Ne pustite ležati psa na cementu ali vlažnih, blatnih površinah, ker bo zbolel. Pred uto mu položite večjo leseno desko brez žebljev. Psa ni dovoljeno zapreti v prostor brez naravne svetlobe, kjer ne vidi okolice, ali v prostor brez zračenja. V teh hladnih dneh so posebej občutljivi mladi, starejši in kratkodlaki psi. Svetujemo, naj bodo pozimi v hiši. Še tako utrjen pes čuvaj v hudem mrazu, pri temperaturi minus 10 0 C, ne sodi več v uto, temveč v hlev ali stanovanjsko hišo. To velja tudi za pse, ki bivajo v pesjakih. Zelo pomembno je, da v zimskem času pes dobi dovolj kakovostne, tople hrane z več maščobami ter beljakovinami, in to vsaj dvakrat dnevno. Zlasti mladi psički se hranijo večkrat na dan. Vsak dan morajo imeti obvezno na voljo čisto pitno vodo, še posebej, če se hranijo z briketi. Če že mora biti pes privezan na verigo, naj bo ta lahka, dolga najmanj 4 do 5 m, ovratnica mora bi- ti usnjena in ga ne sme stiskati ali drgniti. Nikakor ne sme biti zatezna ali bodeča. Pse, mlajše od 8 mesecev, je prepovedano privezovati. Ta človeku najbolj zvesta in vdana žival si želi bližine svojih ljudi, čutiti mora, da je družinski član. Osamljen pes trpi, počuti se zavrženega in postane plašen, nezaupljiv ali celo napadalen. Namenite mu pozornost, vsaj dvakrat ali trikrat ga peljite na sprehod, kajti pes potrebuje veliko gibanja. Igrajte se z njim, kajti le tako bo imel občutek, da je zaželen. Žalostno in skrb vzbujajoče je, da je zaradi brezvestnih, brezčutnih ljudi v mestih in na podeželju veliko zavrženih mačk, pa tudi psov. Te živali bodo lačne, žejne, premražene in preplašene, vso zimo, dan in noč, prepuščene vremenskim neprili-kam, brez toplega zavetja. Da bi se izognili nadpovprečnemu prirastku, poskrbimo za sterilizacijo samičk ali kastracijo samcev. S tem bomo preprečili vedno večje število zavrženih, trpečih sirot. Če žival zboli, je obvezna veterinarska pomoč. Poskrbimo tudi za ptice, ki si v zimskem času težko najdejo hrano. In ne nazadnje, imamo Zakon o zaščiti živali, ki navaja, da je za vse tiste, ki jim je malo mar, če žival trpi, zagrožena ustrezna kazen. Krajevna skupnost Ihan K sodelovanju vabimo: • odgovornega urednika javnega krajevnega glasila 'Ihanske plevca' (m/ž) • od kandidatov pričakujemo: • dobro poznavanje lokalne problematike, • poznavanje računalniških orodij za opravljanje zahtevanega dela, • veselje do novinarstva. Kandidat je ob prijavi dolžan predložiti predlog programske zasnove glasila. Nagrada je določena glede na zadolžitve in obseg dela pri izdaji glasila. Glasilo bo predvidoma izhajalo trikrat letno. Kandidate vabimo, da svoje ponudbe z življenjepisom in predlogom programske zasnove glasila odpošljejo v roku 10 dni od dneva objave na naslov: Krajevna skupnost Ihan, Breznikova 76, 1230 Domžale. Prijave morajo biti v zaprti kuverti, s pripisom RAZPIS. Prijave bodo obravnavane pred tričlansko komisijo s strani sveta KS Ihan. Z vsemi prijavljenimi kandidati bo opravljen razgovor v desetih dneh po zaključku razpisa. PREDsEDNIK: JANEz GREGoRIČ Fitnes Bodifit Kamnik 'ntcrz osebnim ^^ izkoristite najugodnejšo ponudbo PREDPRODAJA DO OTVORITVE Pokličite še danes! C« jkamnik@boditit.neT; www.bodifit-kamnik.si slamnik@kd-domzale.si KRIŽANKA Družine se predstavijo ZPM Domžale ter Zveza družin pri omenjeni organizaciji sta 22. novembra v KD Radomlje pripravili 12. slovensko prireditev Družine se predstavijo. V prijetnem vzdušju so družine predstavile svoje življenje in delo, z njimi smo se pogovarjali, zaploskali ustvarjalnosti in jih občudovali. Predsednica ZPM Domžale, Ema Škrjanc Ogorevc, gostiteljica prireditve, je po pozdravu povedala, da se z roko v roki z Zvezo prijateljev mladine Slovenije s sodelavci trudi, da bi s pestrimi aktivnostmi polepšali življenje vseh otrok in jim zagotovili prijetno otroštvo. Občino Domžale je predstavila podžupanja Andreja Jarc Pogačnik, o delu Zveze družin in pomenu prireditve pa je govorila mag. Maja Kersnik, predsednica zveze, skupaj smo prisluhnili himni zveze družin. Tako kot se je včasih ob topli peči in petrolejki zbrala vsa družina, so se na odru zbrale članice KUD Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje, ki že vrsto let skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter jo prenašajo na mlajše. Po tri generacije družin Avbelj in Udovč ter prijatelji so nam prikazali pletenje kit iz slame ter izdelke iz ličkanja. Občudovali smo njihovo delo, zaploskali Janezu Rokavcu, ki je predstavil pletenje košev, in prisluhnili ljudski pesmi. Hvala gospe Veri Beguš, za vso pomoč! Od kar svet stoji, vsa zemlja pleše in po plesu je znana tudi naša občina. Tokrat se nam je predstavila gospa Mateja Pevec, ena najbolj prepoznavnih slovenskih plesalk orientalskega plesa, skupaj s hčerkama Živo in Nino. Seveda na prireditvi Družine se predstavijo nismo mogli brez predstavitve Fotokino in video kluba Mavrica, ki že desetletja veliko prispeva k prepoznavnosti Radomelj in občine Domžale v Sloveniji in zunaj nje. Družina Kosmač, Janez in Bini, sta vseskozi nepogrešljiva, s srcem in dušo predana vsem dejavnostim Mavrice, to svojo ljubezen pa sta prenesla tudi na vse mlajše člane družine in sorodnike. O ljubezni do fotografije in filma je govorila gospa Bini, družina Primoža in Alenke Kosmač s Škrjančevega pa je nekaj več povedala o sebi, svojem delu v Mavrici, pa tudi o prijetnem življenju družine s šestimi otroki, od katerih najstarejša dva že sodelujeta pri snemanjih, srednja dva pa kažeta zanimanje za kamero, za montažo filmov je navdušena mami Alenka. Vsak od otrok ima ob uspešnem obiskovanju šole tudi svoj hobi, večina celo več. Največ je povezanih z glasbo, s skrbjo za živali, predvsem pa s pridnostjo, pri čemer sta jim zgled oči in mamica, vse pa rešujejo s pogovorom. Nastopajoča, Jure, ki ima že nekaj let svoj ansambel, in Špela, ki skrbi za svojega konja, sta zaigrala Slakovega čebelarja, pogledali pa smo si tudi dva kratka filma o Radomljah in Arboretumu Volčji Potok. Predstavila se je tudi desetčlanska družina Šuštarjevih iz Preserij, v kateri vsi lepo pojejo, vseh osem otrok pa igra tudi instrumente in pridno študira - na srednjih šolah in fakultetah, ena od hčerk pa ima že družino. Tako nam je Ana predstavila posamezne družinske člane, katerih življenje je lepo in pestro, Mirjam pa je povedala o najprijetnejših trenutkih v družini Šuštar. O prijetnostih velike družine, težav skoraj nimajo, je govorila mami Jožica, ki je poudarila, da je s sodelovanjem vseh družinskih članov mogoče uskladiti prav vse in da jim kriza zaradi skromnosti, ki jih spremlja že vse življenje, ne poslabšuje življenjskih pogojev. Lepo je bilo slišati, kako je mogoče resnično lepo in uspešno vzgojiti otroke, če so v družini ljubezen, spoštovanje in pomoč. O teh vrednotah je govorila tudi pesem Ljubezen kot, ki so jo zaigrali in zapeli. Besedilo je napisala Andreja, Ana glasbo, pesem pa so poklonili sestri Mirjam ob poroki. Zaplesala je tudi otroška folklorna skupina kD Domžale, ki jo vodi Boža Bauer. Mladi folkloristi v plesih prikazujejo in ohranjajo kulturno izročilo naših krajev. Tudi tokrat so se odločili za prikaz enega od običajev in bili nagrajeni z glasnim aplavzom. Obiskovalci so si v domu lahko ogledali tudi razstavo najboljših likovnih del, ki so jih otroci iz vse Slovenije ustvarili v okviru natečaja Kaj mi pomenita babica in dedek. Izmed 107 likovnih del iz 18 osnovnih šol in vrtcev je komisija v sestavi prof. Črtomir Frelih (oddelek za likovno pedagogiko, Pedagoška fakulteta v Ljubljani), Breda Podbevšek, spec. pedag., Ema Škrjanc Ogorevc (ZPM Domžale) in mag. Maja Kersnik (Zveza družin), po kriteriju ustvarjalnosti in inovativnosti izbrala 40 najboljših del, katerih avtorji so spominska darilca prejeli ob koncu prireditve, po kateri je potekalo prijetno druženje. Zveza prijateljev mladine Domžale se vsem nastopajočim na prireditvi Družine se predstavijo iskreno zahvaljuje in jim želi vse dobro v življenju. Vera Vojska sam trgovina Jarše Vabi o ' M Sam-ov december - .; poln dogajanja Ves december na stojnici suhomesnati izde l ki i n več vrst sira! er lici 1 veselo bo \/ 1. teden od 2. do 7.12.2013 • PEKA KOSTANJA merica kostanja GRATIS samo v ponedeljek • NAJBOLJŠA KRANJSKA KLOBASA* polovica kranjske klobase s kosom kruha in gorčico 2. teden od 9. do 14. 12. 2013 • PRŠUT* porcija pršuta s kos om kruh a 3. teden od 16. do 21. 12. 2013 • SIR TOLMINC* porcija domačega sira Tolminca s kosom kruha 4. teden od 23. do 31. 12. 2013 • NAREZEK SALAMA/KLOBASA* porcija narezka s kosom kruha *Pri vsakem nakupu nad 30€ prejmete kupon, ki ga lahko koristite na stojnici vsak dan od 15.00-18.00 ure. Ob sobotah ter 24.12. in 31.12.2013 od 10.00-12.00 ure. V primeru, da znaša nakup več kot 60 € pomeni, da kupec prejme en kupon oz. da z naraščanjem vrednosti nakupa, ne narašča število podarjenih kuponov. Akcija traja od 3.12. do 31.12.2013 in velja za maloprodajne kupce na blagajni. Ponudba na stojnici je tedenska. NAGRADNA KRIŽANKA 11 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale, nagrade pa so: 3 x 2 vstopnici za ogled filmske predstave NAGRADNA KRIŽANKA 11 Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2 1230 Domžale NAGRADNA KRIŽANKA 10 NAGRAJENCI, ki so pravilno rešili križanko v glasilu SLAMNIK št. 10. 2013 Helena Juvan, Karlovška 4, 1230 Domžale, 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2013/2014 Breda Martinčič, Murnova 14, 1234 Mengeš, 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2013/2014 Mitja Lavrenčič, Čobčeva 35, 2311 Hoče, 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2013/2014 Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Rešitev križanke: GREMO MI PO SVOJE ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 20. decembra 2013. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 5. decembra 2013, do 12. ure. Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 9. 12. 2013, na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale NEKDANJI ŠVICARSKI MEDNARODNI NOGOMETNI SODNIK MEIER JUTRANJA PADAVINA SEŽIGANJE VDOV V INDIJI DRUGI RIMSKI PAPEŽ NEMŠKI ZOOLOG (KARL ERNST VON) NAGOTA IZUMRLA NOVOZELANDSKA PTICA PIVSKI VZKLIK NEKD.JAP. DROBIŽ TRGOVEC S STARIMI KNJIGAMI OSLOV GLAS NEKDANJI INDIJSKI POLITIK ŠASTRI ZLOŽLJIVA JAPONSKA PAHLJAČA JAP. HI-FI APARATI KDOR SE UKVARJA S POLITOLOGIE NAIVNA UMETNOST AMERIŠKA NOVE-LISTKA FERBER JEZERO NA FILIPINSKEM OTOKU LUZONU MOJZESOV BRAT VOZIČEK ZA ODVAŽA-NJE RUDE NOGOMETNI REPRE-ZENTANT MATAVŽ TOČILNI PULT OGRAJA IZ KOLOV PRI UTRDBAH ROWAN ATKINSON SVILENA TKANINA SKUPEK TANJŠIH STVARI URESNI-ČEVALEC AMERIŠKI IGRALEC (ALAN) SMUČARKA MAZE SKUPEK SESTAVNIH DELOV ŽELEZOBETON-SKE KONSTRUKCIJE JUŽNOAM. ORJAŠKA KAČA PESNIK PANEGI-RIKOV POJAV NA MORJU NESKONčNA DOBA HIMALAJSKI VODIČ IN NOSAČ TOVORA GOZDNO BOGASTVO STAR SLOVAN ANTIČNO RAČUNALO PAPIRNATO POKRIVALO DALJNA PRETEKLOST DESNI PRITOK WARTE NA POLJSKEM IZUMRLO DIVJE GOVEDO MAKEDONSKI LJUDSKI PRAZNIK ŠVICAR. FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE) ODPRTO OGNJIŠČE V SOBI FILM. USTVARJALEC KATARINA SREB0TNW OGRAJEN PROSTOR V GOZDU ZA GOJITEV DIVJADI GORA V SEVEROVZHODNI GRČM POVELJE MLADEN EST GREGOR VIRANT MERA ZA RITEM NEKDANJI ALBANSKI POLITIK (RAMIZ) OČE PASTIRSKA IGRA T0RQUATA TASSA ČLOVEKOV MISLEČI DUH PRI PLATONU TVARINA, SNOV ZA IZDELAVO JAPONSKI SMUČAR. SKAKALEC (DAIKI) PERUJSKI INDLJANCI NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ ITALIJANSKA REKA NERAV ANTIKI OBVEZNA VAJA PRI KARATEJU POMOČ: AMINTA-Tassova pastirska igra, CINEAST-fiimski ustvarjalec, MOARE-sviiena tkanina, OMSK-mesto v Rusiji, PALISADA-ograja iz kolov ob utrdbah, PANEGIRIK-pesnik panegirikov, SATI-sežiganje vdov v Indiji, VAGONET-voziček za odvažanje rude Koledar dogodkov Pripravila: Špela Keber, Foto: Promocijski material SOBOTA, 30. NOVEMBER 2013 ŠPORT Škd Viktorius Pilates ni joga! Poglobljena delavnica pilatesa oz. kontrologije V 2-urni delavnici boste prek teorije in prakse spoznali namen pilatesa, začutili mišice, za katere niste vedeli, da obstajajo, a so bistvene za pravilno držo telesa in oblikovanje postave. Naučili in spoznali boste pravilno 3D-dihanje, ki ga uporabljamo med vadbo, in končno spoznali, zakaj je pilates najboljša vadba za telo in dušo. Delavnica bo potekala ob 11. uri, v prostorih Športno kulturnega društva Viktorius (Cesta talcev 10, MGC Bistrica). Obvezne prijave na 040 857 112 ali 041 377 174 ali info@viktorius.si Vstop je prost! Vljudno vabljeni. PONEDELJEK, 2. DECEMBER 2013 SREČANJA Z USTVARJALCI Knjižnica Domžale Manca Košir: Čas za modrosti S priljubljeno kolumnistko, profesorico, novinarko, prostovoljko v Hospicu, ambasadorko ekovrtov in radostnega staranja ter navdušeno bralko se bomo ob izidu njene nove knjige pogovarjali o vsestransko polnem in z radostjo prežetem bivanju. Vabljeni v Knjižnico Domžale v ponedeljek, 2. decembra 2013, ob 18. uri. Pogovor bo vodila Cveta Zalokar. RAZSTAVA Knjižnica Domžale Babičin pravljični svet avtorica razstave: Aleksandra Volk Razstava bo na ogled od 2. 12. do 15. 12. 2013. Razstava je na ogled na oddelku za otroke in mladino. TOREK, 3. DECEMBER 2013 BUKVARNA Knjižnica Domžale Ta veseli dan v Knjižnici Domžale V počastitev 3. decembra, rojstnega dne slovenskega pesnika Franceta Prešerna, vas v Knjižnici Domžale vabimo na bukvarno. Na njej vam bomo ponudili naše odpisano in podarjeno gradivo. Vabljeni! PREDAVANJE Energetska pisarna Srca Slovenije »Je za kakovostno bivanje bolj pomembna svetloba ali varčevanje energije?« Vabljeni na brezplačno predavanje z naslovom , ki bo potekalo v torek, 3. decembra 2013, ob 16. uri, v Energetski pisarni Srca Slovenije, v prostorih JUB Design Studiu v Dolu pri Ljubljani. ČETRTEK, 5. DECEMBER 2013 ZA OTROKE Kapela sv. Križa na Homcu Srečanje s sv. Miklavžem KD Jože Gostič Homec, KS Homec - Nožice, KS Preserje, Župnija Homec vabijo otroke iz Nožic, Homca in Preserij na srečanje s sv. Miklavžem. Srečanje bo ob 18. uri. Po ogledu kratke igrice se boste s sv. Miklavžem lahko pogovorili in prejeli simbolično darilo. MEDGENERACIJSKA DELAVNICA Center za mlade Domžale Naravna, ročno izdelana mila -lepo praznično darilo 5. 12. 2013, od 17. do 20. ure, bomo v prostorih Centra za mlade Domžale NA MEDGENERACIJ-SKI DELAVNICI izdelovali mila. Ročno izdelana mila iz naravnih materialov (sivka, med,melisa, kamilica, cimet ...) in eteričnih olj bodo uporabno in izvirno darilo. Delavnico bo vodila Tanja Trbojevič. Cena za delavnico, ki vključuje vse potrebne materiale, je 12 evrov. SOBOTA, 7. DECEMBER 2013 ŠPORT Škd Viktorius Koncept metaboličnega treninga Bi želeli izgubiti odvečno maščobo, shujšati in korenito preoblikovati svoje telo, pa ne veste, kako izbrati pravi trening? Metabolični trening je eden od najučinkovitejših odgovorov! Gre za visokointenzivni intervalni trening, ki s pomočjo dobro zastavljenega programa vaj z lastno težo, utežmi in ostalimi pripomočki pospeši metabo-lizem, uravnava hormonsko ravnovesje, napade lakote, poveča moč, aerobno vzdržljivost in obnavljanje mišic! Visok nivo porabe maščob po treningu je zagotovljen (t. i. after burn efect)! Delavnica bo potekala ob 11. uri, v prostorih ŠKD Viktoriusa (Cesta talcev 10, MGC Bistrica)! Obvezne prijave na 041 377 174 ali na 040 857 112 ali na info@viktorius.si Vstop je prost! Vljudno vabljeni. TOREK, 10. DECEMBER 2013 FILOZOFSKI VEČER Knjižnica Domžale Zakaj Freud ni zastarel? Knjižnica Domžale vas vabi na filozofski večer z dr. Dušanom Rutarjem, ki bo v torek, 10. decembra 2013, ob 19. uri, v Knjižnici Domžale. Naslov tokratnega večera bo Zakaj Freud ni zastarel. Vstop je prost. Vabljeni! SREDA , 11. DECEMBER 2013 SREČANJA POD SLAMNIKI Slamnikarski muzej Domžale Mag. Črtomir Frelih, akademski likovni umetnik Mag. Črtomir Frelih je izjemno plodovit likovni ustvarjalec, ki veliko razstavlja, tako doma kot v tujini. Že vrsto let živi in dela v Radomljah, še vedno pa je povezan tudi z rojstnim krajem No-menj pri Bohinju. Je izredni profesor za področje grafike na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Temi zanimivega in prav posebnega pogovora bosta VRSTE LIKOVNEGA PROSTORA in MEHANSKI PRIPOMOČKI STARIH MOJSTROV. Srečanje pripravlja in vodi Cveta Zalokar Oražem. Vabljeni ob 18. uri! ZA STARŠE Knjižnica Domžale Večer za starše vabljeni na Večer za starše v Knjižnici Domžale, ki bo v sredo, 11. decembra 2013, ob 18. uri. Naslov tokratnega predavanja je 7 da Vincijevih načel ali kako svojemu otroku pomagati postati notranje svoboden, srečen in uspešen človek. Večer bo vodila NATAŠA BIDER HUMAR. Vstop je prost. ČETRTEK, 12. DECEMBER 2013 Potopisno predavanje in fotografska razstava Knjižnica Domžale Kitajska Matjaž Pinter bo predstavil košček dolge poti, ki jo je opravil po Aziji. Na potopisnem predavanju se bomo sprehodili skozi neokrnjeno Kitajsko, vse od Kashgarja, starodavnega mesta ob svileni cesti, pa vse do riževih teras na jugu Kitajske. Izvedeli boste, kako se Kitajska modernizira, kakšne so njihove turistične smernice, velik poudarek pa bo tudi na njihovi kulinariki. Ob potopisnem predavanju si lahko v dvorani knjižnice ogledate tudi razstavo fotografij, ki so nastajale med potovanjem po Kitajski. PETEK, 13. DECEMBER 2013 Predavanje Knjižnica Domžale Kaj lahko pričakujemo v letu 2014? Vabimo vas na predavanje z naslovom Kaj lahko pričakujemo v letu 2014, ki bo v Knjižnici Domžale v petek, 13. decembra 2013, ob 18. uri. Kaj nam prinašajo prihodnost in zvezde, nam bo razkril predavatelj Bern Jurečič iz Astrološkega društva Slovenije. Vabljeni! Vstop je prost! DELAVNICA Knjižnica Domžale Prva računalniška pomoč vsem, ki se prvič srečujete z računalnikom, v Knjižnici Domžale nudimo Prvo računalniško pomoč. Vsak drugi petek v mesecu, med 12. in 14. uro, vam nudimo brezplačno pomoč pri osnovah uporabe računalnika, osvojite pa lahko tudi osnove drugih vsebin informacijske tehnologije, ki uporabnikom omogočajo samostojno uporabo knjižnice (katalog COBISS in Moja knjižnica). Prijave sprejemata Gorazd Jesihar in Janez Dolin-šek na tel. št. 01/724 12 04. NEDELJA, 15. DECEMBER 2013 ZA OTROKE Kulturni dom na Močilniku v Dobu Otroška gledališka predstava Za polža Vladimirja je okusno kosilo v obliki zelene solate čisto malce više ob cesti. To pa je za počasnega polža na drugem koncu sveta! Vla- dimir se odpravi peš, a kmalu ugotovi, da tako ne bo prišel daleč. In se odloči, da bo šel na štop. So mu jež, želva in žaba pomagali priti do mamljivega kosila? Vsi radovedni otroci bodo odgovor našli v lutkovni predstavi Polž Vladimir gre na štop v izvedbi Lutkovnega gledališča TRI. Začetek predstave je ob 16. uri, najbolj bodo v predstavi uživali otroci stari štiri leta in več. Informacije in rezervacije vstopnic na telefonski številki: 041 420 610. Vabljeni! RAZSTAVA Knjižnica Domžale Prizori iz božičnega in novoletnega življenja Razstavljajo učenci iz Kulturnega društva Vere Terstenjak. Razstava bo na ogled od 16. 12. do 31. 12. 2013. Razstava je na ogled na oddelku za otroke in mladino. PONEDELJEK, 16. DECEMBER 2013 Bolšjak Center za mlade Domžale Prednovoletni bolšjak v Centru za mlade Domžale prirejamo predno-voletni bolšjak, ki se bo odvijal od 16. 12. 2013 do 20. 12. 2013, od 8. do 16. ure. Vabimo vas, da si po simboličnih cenah izberete vam ljube predmete. Nove predmete pa lahko uporabite tudi kot lepo praznično darilo za vaše najbližje. Še vedno vas vabimo, da na naš naslov prinesete predmete, na katerih se nabira prah in jih ne potrebujete več. Izkupiček od prodaje na pred-novoletnem bolšjaku letos namenjamo učiteljici matematike Marini Cencelj. Več na: www.czm--domzale.si Pogovor z ultramaratoncem Knjižnica Domžale Dušan Mravlje: Tek, moja norost Svojo življenjsko zgodbo, zapakirano v knjigo Tek, moja norost, bo predstavil nekdanji ultra-maratonec Dušan Mravlje, ki je pretekel več, kot zmore prevoziti marsikateri avto. Razkril bo vse, od izzivov na domžalskem stadionu do preteče-ne najtežje trase, 4800 kilometrov dolge Trans Americe. Vabljeni v domžalsko knjižnico v ponedeljek, 16. decembra 2013, ob 18. ure. Z Dušanom Mravljetom se bo pogovarjal Domen Jarc, športni novinar na Šport TV in trener v AK Domžale. Vabljeni. Vstop je prost! SREDA, 18. DECEMBER 2013 PRAVLJICE ZA ODRASLE Knjižnica Domžale Govoreči kamen (severnoameriška indijanska pravljica) Pravljice nam na svojevrsten način pripovedujejo o notranjih tegobah, s katerimi se ljudje spopadamo tako v otroški kot odrasli dobi. Na poti skozi tisočere preizkušnje nas vodijo do razrešitev, ki na koncu pripeljejo do vzpostavitve reda, ki osmi-šlja življenje. Interpretacija: Mirjam Štih in Luka Hrovat. Vabljeni ob 19. uri! ČETRTEK, 19. DECEMBER 2013 ALZHEIMER CAFFE Knjižnica Domžale Dr. Tatjana Cvetko: kako preživeti dan z demenco Vabimo vas v Knjižnico Domžale, kjer v sodelovanju z Domom upokojencev Domžale potekajo pogovori o demenci, ki nosijo ime Alzheimer caffe. Dr. Tatjana Cvetko je zdravnica splošne medicine in predsednica društva Spominčice na Primorskem. Kot družinska zdravnica ima veliko izkušenj, kako naj bolniki in sorodniki preživijo dan z demenco. Pogovor bo vodila Cveta Zalokar Oražem. Vabljeni v Knjižnico Domžale v četrtek, 19. decembra 2013, ob 17. uri. Vstop je prost! FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Knjižnica Domžale Les Mondes Fantastiques -fantastični svetovi aVTOR RAZTAVE: dr. Jure Žalohar Ali obstajajo slike, ki niso bile naslikane? Zdi se, da je kaj takega nemogoče. Toda podrobno raziskovanje mikrosveta pokaže, da se v njem skrivajo podobe, ki so nenavadno podobne motivom in slikam modernističnih slikarjev, kot so bili Malevič, Klee, Miro, Kandinski, Picasso itd. Namen razstave Les Mondes Fantastiques (Fantastični svetovi) je prikazati mikroskopske podobe, ki so videti, kot bi bile narisane, čeprav so v resnici fotografirane. Gre za fotomikrografike mikrosveta, ki je osupljivo lep, nekoliko skrivnosten in poln nenavadnih oblik in struktur. PETEK, 20. DECEMBER 2013 FILM Knjižnica Domžale Cikel ruskega filma: Osem prvih zmenkov (2012) Romantična komedija, Režija: David Dodson, Aleksandr Maljarevski. Knjižnica Domžale v sodelovanju s Slovansko knjižnico in Mednarodnim klubom slovanskih rojakov Ruslo prireja cikel ruskega filma. Zadnji ruski film s slovenskimi podnapisi bo na ogled v petek, 20. decembra 2013, ob 18. uri. Vstop je prost! Vsebina filma: Vera je televizijska voditeljica, zaročena s teniškim igralcem. Nikita je veterinar, zaročen z zdravnico plastične kirurgije. Vsak od njiju živi svoje življenje in se niti ne poznata. Oba sta zadovoljena s svojim življenjem in izborom, ki ga podpirajo tudi njuni prijatelji. Nekega lepega jutra, ko se Vera in Nikita zbudita v isti postelji, se vse spremeni. Ker sklepata, da je ta prigoda posledica prekrokane noči, se naglo razideta in poskušata pozabiti nanjo. Ne vesta pa, da ju čaka še nekaj prav tako presenetljivih zmenkov. PONEDELJEK, 23. DECEMBER 2013 SVETOVANJE Knjižnica Domžale Svetovalno središče sodobno življenje zahteva, da si pridobivamo in izpopolnjujemo nova znanja, da bi lahko delovali na osebnem, poklicnem in družbenem področju. Svetovalno središče Ljubljana gostuje vsak četrti ponedeljek v mesecu, od 11. do 15. ure, na Oddelku za odrasle Knjižnice Domžale (tretji informator), kjer vam brezplačno in zaupno svetuje strokovna svetovalka glede poti do novih znanj in novega poklica. PETEK, 27. DECEMBER 2013 KONCERT Hala Komunalnega centra Domžale 43. Novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik Solista: Urška Arlič Gololičič, sopran in Ivan Andres Arnšek, bariton. Dirigent: Slaven Kulenovič. Koncert bo ob 20. uri. 23. decembra 2013 pa bo koncert v Domu kulture Kamnik. Predprodaja vstopnic: Dom kulture Kamnik, TIC Kamnik, Kulturni dom Franca Bernika Domžale. PONEDELJEK, 30. DECEMBER 2013 KONCERT Kulturni dom na Viru Večer slovenskih in svetovnih evergreenov Nastopali bodo Coda Express, Oto Pestner, humorist Klemen Košir. Cena vstopnice je 15 EUR. Rezervacija vstopnic na: 051 823 211. Vabljeni ob 19. uri. fl vj 9 JpV _!_ V r?E CE M BflU /PSB A MC' P KIJ -WE1 LJuhljin&ka 53h 123D Qamiiäe 01 711 ee GO ■ n 0: i Cj 1111.11- ■ 1111 VŠW£ Omfi P.I I ..I'll.' I ■M. Mil IE. lfl ijplLC Ulli M WfcM rrtl ü Iffl iih jliVilki .L>ll . v J ■J/Hl.I J nh I« 'n-iJUlt DtO fc MM vitimi ftlldfprtMk IljlflJ Ilcljvmr i MILt 1JM-rrj.r» E .1 ,■"■■■ |. H . r Ji llllqrff rölVAtf .I!hlI. IM.IJ [■ Jitrvr-j .»■ M:dn |,<