Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-Mljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon tiredn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko glasilo UJU. - Poverieništvo ljubliana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1"50 Din. Članstvo „Pov. UJU - Ljubi jana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Učiteljska izobrazba, kardinalna točka našega programa. (Programno stališče seje ožjega sosveta 25. in 26. septembra 1926.) Članstvu! Celjska skupščina je dala sedanjemu vodstvu poverjeništva mandat, da vodi posle ljubljanskega poverjeništva UJU. Večina je odobrila tudi osnovo nestrankarske stanovske politike, na kateri mora stati in delovati poverjeništvo. Poverjeništvo je bilo legalnim potom izvoljeno ter prijavljeno obla-stvu in centrali UJU v Beogradu. Pritožbe ni bilo! Zastopniki manjšine so bili po skupščini s strani poverjeništva pozvani, da izrazijo mnenje, če se za-dovolje z odgovorom, ki jim ga je dal ožji sosvet z ozirom na njihovo oddvojeno mišljenje; v nasprotnem slučaju je bilo poverjeništvo pripravljeno se pismeno obrniti do izvoljenih delegatov. Zastopniki manjšine niso dali odgovora. Mesto njih se je pojavil „akcijski odbora, kije pričel izdajati v Ljubljani pod firmo konzorcija svoj list Pojavlja se stremljenje, da bi pričela učiteljska društva m posamezniki izstopati iz UJU. Ako je tako delovanje-trezno in prevdarno, prepuščamo sodbo članstvu. Vemo pa, da članstvu že presedajo osebni boji in napadi, ki so jih zopet pričeli vnašati v naše vrste in preko katerih je šla tudi celjska skupščina na dnevni red. Dovolj je dela, resnega dela, ki ga ima izvršiti poverjeništvo in ki ga je že pričelo izvrševati. Na tej poti se ne damo motiti in ovirati. Lahko je podvzemati iniciativo za izstop iz UJU; lahko je tudi urejati opozicionalen list brez druge odgovornosti, težje in resnejše pa bo poravnati nad 300.000 Din dolga, ki je ostal poverjeništvu ob demisiji dne 10. januarja 1926, za katerega smatramo še vedno odgovornega v prvi vrsti dotakratnega poverjenika; težje je tudi urediti gospodarstvo poverjeništva in ga voditi brez svoje-časnih visokih podpor, posebno, ker predvidena kritja — po sedanjih ugo- tovitvah — daleko niso tako sigurna in visoka, kakor so bila izkazana. Vidi ser.pa, da se gospodje ne zavedajo še večje in opasnejše odgovornosti, ki jo nosijo pred učitelj šivom za drugo plat stanovskega gospodarstva, pri katerem bi nujno rabili združeno vse učiteljstvo. Strankarstvo in osebnosti ne bodo rešile teh vprašanj. Rešilo nas bo le resno in prevdarno, požrtvovalno združeno delo. Združeno stanovsko delo nas bo tudi rešilo in -obvarovalo nadaljnjih stanovskih katastrof in bo obvarovalo poedince in celoto pred vsakojakimi krivicami, persekucijami i. t. d. Zato prepuščamo odgovornost prizadetim društvenim odborom in poedincem, če bodo tirali članstvo do nepremišljenih korakov in ga pritirali do tega, da se ne bo moglo več obračati do organizacije, ko jo bo nujno potrebovalo. Opozarjamo pa na člen 9. toč. a) pravil, ki določa, da učiteljsko društvo izstopa iz Udruženja, če to odloči 2/3 društvenih članov Zavedati se moramo, da je nam aktivnim učiteljem stanovska organizacija življenski interes in življenska potreba in da mora. to ostati tudi vsem učiteljskim upokojencem, ki jim je resno mar za usodo aktivnega učiteljstva ter ga hoče resno še nadalje podpirati v stanovski borbi. Zavedamo pa se, da je ogromna večina članstva in nad 3A društev trdno in odločno na strani poverjeništva, ki bodo znala braniti neodvisnost svoje organizacije. To zaupanje nam je dovolj za nadaljnje resno in vztrajno delo. V okrajih drugih društev pa bo poverjeništvo osnovalo svoja društva ter bo šlo brez vsakih pretresljajev preko osebnosti in preko onih, ki hočejo imeti za vsako ceno strankarsko organizacijo — na dnevni red, na delo za stan ter blagor učiteljstva in šolstva. Poverjeništvo UJU Ljubljana, dne 5. oktobra 1926. Andrej Skulj, poverjenik. LISTEK. Albin Čebular: Šolske razstave. (Bela Krajina.) (Dalje.) Iz obrtne šole so bili na stenah razni izdelki, namreč risarski. Že veliki formati listov pričajo novo stopnjo. Učenci so iz-gotovili dela z vso pazljivostjo, izpolnili razna polja tudi z barvami ter jim vdahnili na ta način življenski izraz. Dela so vzeta iz strok — sledimo jih iz klepar-stva, kovaštva, mizarstva, strugarstva, krojaštva itd. Slike so opremljene z nad-in podpisi, in sicer vzporedno z učenčevim izoblikovanjem, kjer zadobi prostost izražanja svojega duha. Izdelkov kot takih ne bomo podrobneje obravnavali, ker so skorai vsi istovredni 7 originali pač Josip Kobal, . tajnik. pa bomo pogledali v samosvoja ustvarjanja pisave in nje vzgojni pomen: Kot pričetek jim je bila navadna abeceda, da so se naučili deljenja ter tudi črk samih, in sicer v okusni podolgovati obliki, katere črke so uporabili pri prvih vajah, da so se utrdili v navadni, potem se je pa pokazalo še iste v rabnih debelinah, sencah, dalje v drugačnih oblikah ter prehode iz enih v druge, nekak ključ, potom katerega se je izuril učenec sam sestavljati forme, iz katere je izluščeval posamezne črke, kajti niti dva nimata enako izvršenih. Kaj bi pač rekli k temu? Pa bi po-vdarjali šablono! O, prekruti bi bili! Zamislimo se v učenca: Riše v večernih urah, ko je trpel ves dan. Namesto k počitku — v šolo. Nekaka muka mu je, dasi podzavestna. Ob risarski uri se še najbolj razveseli, če se mu je le količkaj vnel ogenj do predmeta — tehtnico ima v roki učitelj, kajti od njega je tudi veliko Vprašanje našega naraščaia in njegove izobrazbe ie eno najvažnejših poglavij našega stanovskega programa. Zato ie naša dolžnost, da se v mnogo večii meri kot doslei brigamo za ustroj in stanie naših učiteljišč za napredek diiaštva na mih za namestitev orofesor-iev in ravnateljev in njih delovanie. Ne oziraie se na naše načelno stališče v vprašaniu današnjih učiteljišč, hočemo dokler obstoiaio. trlede mih stav-Llati in uveliavliati svoje zahteve. UČITELJIŠČA. 1. Njih znanstveni nivo nai se dvigne tako da bodo 7 uspehom tekmovala z drugimi srednjimi šplami ne da bi se radi te?a niih učni načrti sle.no prevze-mali. Učna snov znanstvenih Dredmetov s<» nai primerno razširi in poglobi v oni smeri ki io zahtevain oziri na oraVtič-no živlieme in oosvetne naloge učitelia med narodom. SPREJEM IN IZOBRAZBA NARAŠČAJA. 2. Ker smatramo Dravi izbor diiaštva kot naivažneiši predpogoj dobrih učnih uspehov. se nai ori soreiemanju gojencev v I. letnik čim ooreizneie in strožie postopa. oziraie se predvsem na snlošno duševno zrelost in na moralno kvalifikaciio prosilcev. V obče želimo, da se navaia diiaštvo k samostojnemu delu in sp ga usDOsablia za nadalinii samostojni študii do dovršenem učiteljišču. Naivečio pozornost Da sp nai posveča tudi etični vzgoii diiaštva. Učiteljski zbor na ¡zavodu moramo delati odgovornega za to. da se absolventi, ki se iim Dr i.z na zrelostno izpričevalo. tudi v d r a k s i izkažejo zreli za samostojno vzgoino delo na osnovni šoli. Ta ugotovitev se nam 7<1i Dotrebna PROFESORJI UČITELJIŠČ. 3. Kot učitelji znanstvenih predmetov sp nai nameščaio le akademiki z odlično znanstveno in do možnosti tudi pedagoško kvalifikaciio. zato Da sp iih nai ne obremenil'^ s Douk"-~i tuiih iim oredmetov in s Drevelikim številom učnih ur. Absolvente višje pedagoške šole odklan.iamo kot nčitelie znanstvenih predmetov na učiteljiščih RAVNATELJI 4. Posebei moramo še od ravnate-liev zahtevati da so 00 svoii znanstveni kvalifikaciji in pedagoški izobrazbi in po svoiih izkušnjah usposobljeni voditi modem zavod v smeri naših teženi Obžalujemo ako so sp do^aiali slučaji, da so odločali ori nameščanjih ravnateljev in profesorjev politično strankarski ozi- odvisno kar se posebno zazrcali ob začetku šolskega leta, ko vstopi učenec svež ko roža. Komaj čaka, da bo prijel delo v roko. Ali risanje likov in raznih projekcij ga sčasoma precej utrudi, enako je pri kroinem risanju. Ko dovrši 00 kateriko-lem navodilu svoje delo, ki je sestavljeno s samimi golimi črtami ter mrtvimi polji, se nekako utrudi; nemiren postane in v duši mu je težko. Da, ustvarja, ali kaj, ko ne čuti pravega odliva ... Slike imajo nad- in podpise, in to je izvršeno, kakor smo že omenili, v učenčevi samodelavnosti — toraj pustil se je neki del, kjer odlije tudi nekaj učenec, pa naj si je v lastnih izrazih, ali pa v sprotnih kombinacijah. In kako je učenec tega vesel! Prav gotovo, če pazimo, bomo opazili, da ne bo skorai nihčp premišljeval in sestavljal šele ob delu, ampak bo imel že preje vsak začrtano v mislih. Tu je ravno steza, katero zastavimo tik pred učenca, objasnimo že preje hojo — ri namesto službena kvalifikacija obžalujemo zlasti, ako so sp dogaiali slučaji premestitve in upokoiitvp i7 strankarskih razlogov in iziavliamo da bomo zastavili ves svoi vpliv, da v interesu vzgoie našega naraščaia preprečimo take pojave. UČNI NAČRT ZA UČITELJE. 5. Z ozirom na vest. da se izdeluje v ministrstvu enoten učni načrt za vse učiteljske, šole v državi pozivamo Izvršni odbor UJU v Beogradu da odločno 7ahteva. da se anketi strokovnjakov pritegne tudi zastopnik naše organiza-ciie in se uvažuieio niegovp zahteve. Opozarjamo že na tem mestu, da smatramo kot neobhoden oogoi resnejše strokovne in splošne izobrazbe učiteljstva da se diiakom učiteliišč omogoči temeliit študii vsai enega tuieea iezika z bogato književnostjo. Brez temeljitega znania enee"a tuiega iezika bi se učiteljstvo samo izločilo iz vrst izobraženca. PEDAGOGIKA. 6. Na vsakem, zavodu nai bi bil nameščen vsai eden pedagoški strokovnjak, ki bi moral poučevati pedagogiko kot glavni, ako ne edini predmet. DOTOK NARAŠČAJA. 7. Spričo zahtev ki iih stavl.iamo do učiteliišč oa tudi zavedamo dolžnosti da sami oripomoremo do boljšega iz" bora diiaškega naraščaia na teh zavodih. Pov UJU hoče v tem pogledu storiti nadalinie korake in računa ori tem na sodelovanje članstva in društev. Hoče na tudi obračati svojo oažmo na razmere med diiaštvom tako v moralnem in socialnem oziru. kot v pogledu na niih napredek ter vse ukreniti, da Se prepreči brezvestno zavaianie diiaštva v strankarsko-politični metež. NADPRODUKCIJA UČITELJSKEGA NARAŠČAJA 8. Kakor smo pozdravili odlok ministrstva prosvete. ki se obrača Droti nad-Drodukciii učiteliskega naraščaia tako moramo ueovariati da se ta odlok v praksi ne izvaia, ampak 'se v popolnem nasorotstvu ž niim otvar.ia;o nepotrebne paralelke k I. letnikom učiteljišč. Na druei strani obžaluiemo da se popolnoma onemogočuie diiakom višjih razredov in absolventom srednjih šol dostop na učiteljišče, odnosno v učiteljski poklic in se tako odvrača od n.iega one ki želiio vstopiti vani iz notraniega nag-menia ter obeta.io postati naiboliši šolniki. Učiteljsko službo smatramo kot zelo odgovorno službo za katero ip treba posebnega notraniega poklica, n? qa kot oreskrbovališče 7a vse one ki siliTo vani. ker drueam np moreio. seveda pretehtano! — in učenec začne grebsti v razne forme, iz katere bo izluščil črko, izvzel karakteristične znake ter sestavljal na podlagi tega novo. Sedaj se bo šele začel zanimati za razne pisave — učil se bo gledati, misliti, sestavljati. Tudi ko bo šel po cestah, videl vrste pisav, jih bo razumel, mu bo nekaj vsakdanjega, potrebnega; oči, ki so navajene enoličnosti, ne bodo kar leno polzele, bodo zastale, premerile ravnotako z eno potezo, potem se pa bodo pasle od črke do črke. Učencu se bo vedno bolj bistrila miselnost, katera bi v obratnem slučaju tačas počivala v toliko, kolikor o priliki vršenja posnetega predmeta. Ornament je dekorativni element! Predmet, ki odgovarja sam sebi, s svojo polnostjo, mu ni treba nadpisa; nadpis pa pridamo za Iajika in tudi za učenca samega, da se mu bolj globoko učrtajo predmetova zaznamovanja. D. LJ. VITOROVIČ: „Za učiteljski sindikat.4' (Beograd — Štamparija „Tucovič", Makenzijera 3 — velja 5 Din). Na letošnjem Učit. kongresu in na skupščini UJU v Beogradu, ie gori označeni tovariš razoečaval svoio omenjeno brošurico. Kdor ie le malo Dogledal v to brošuro, ie lahko takoi uvidel vso mi-zernost naših stanovskih zborovani. Razveseljivo dejstvo na letošnjem glavnem zborovanm v Beogradu ie bilo, da polagoma učitelistvo uvideva vso laži-liubezen političnih strank do našega stanu. Učitelistvo polagoma zapušča mentaliteto. da nas morejo rešiti le politične stranke. Stanovska zavest Driha:a na dan! In temu se ni čuditi! Vsak pazno motreči učitelj — učiteljica — ie lahko v teku nekai let čutil da nas mečeio politične stranke iz enega kota v drugi. Naša žilavost oostaia zato čedalie boli neelastična in članstva se opri jemlje stanovska brezbrižnost. Znak temu žalostnemu staniu so učiteljski klubi raznih strank. Ta proces Pa ie bil potreben. Zgodovina ne oozna nikakih skokov in vse mora iti evolucionističnim potom. Brošura tovariša Vitoroviča ie korak naprej. Ona nas pouči, kie tičimo kam bomo zašli ako ostanemo pri sedaniem našem gibaniu in kai lahko dosežemo, ako smo strnjeni vsi delavci: manuelni in intelektualni — v eno močno falango. Že samo kazalo svedoči. da ie tovariš Vitorovič natančno predelal vse panoge socialnega študiia ter da ima bistre oči za opazovanie. Brošura ie razdeljena na 8 poglavij. Preidem k vsebini posameznih poglavij. I. V predgovoru lasno slika naše sedanje žalostno stanje, ko smo postali vsled svoieea neokretnega delovanja v javnosti popolnoma opisni od političnih strank. II. UČITELJSKO SOCIALNO VPRAŠANJE. V službi kapitala ie vtse: tisk šola-cerkev. In kdo ie oonaiveč temu kriv? Učitelj'! On bi moral ljudstvu oredočiti vso današnjo lažidemokraciio Toda za tako delo nismo usoosoblieni Smo še nestvor. polni lenih fraz in sami sebe povišujemo. Učitelieva življenska nezmožnost se oa takoi pokaže: orimeio ea v svoie trdne pesti vsi vlastodržci in on pade III. ŠOLA v DANAŠNJI DRUŽBI. Za šolo se naimani izda in preprosti človek stane državo naimanj čeravno ie on naivečii davkoplačevalec. V današnil šoli in Po sedaniem učnem sistemu se odgaiaio le poslušni podaniki na eni strani. na drugi pa brezobzirni izkoriščevalci naroda. Ves šolski sistem ie napačen. Današnii vlastodržci rabiio le poslušno učitelistvo. IV. UDRUŽENJE ALI SINDIKAT? Učitelistvo ni duhovno oreroieno. Naše pravo Udruženie bi se moralo boriti samo za učiteljske interese Vse spomenice. vsi predlogi oolniio le arhiv ministrstva orosvete. Postali smo kot državni uradniki odvisni od vladajoče stranke. Proti temu moramo iavno protestirati Dovoli smo že slabo, plačani in tlači nas nestalnost v službi itd. Kot državljani pa ne moremo služiti državi in strankam Vsi delavci — manuelni in intelektualni — imajo isti zadatek: boriti se proti izkoriščevalcem v skupnem boiu. Pravo naše mesto ip torei le v sindikatu. v. kakšen sindikat? Ker smo vsi delavci, kateri prodajamo svoip moči in sicer eni državi, dru-ei oa tovarnarju, zato ie naš soas v kolektivnem boju v razredni borbi. Vsi člani sp borijo za dobrobit vseh! To ie civilizatorična moč! Francoski učitelji ima'o že svoi sindikat. Ko ie bil obiavlien njih manifest, ip izrekel v zbornici tedanii minister Dro-svete Briand sledeče besede: »Pred takim stamem stvari nič več ne oomagaio ne oretnie ne pregan.iama!« V inozemstvu ie že nolno učiteljskih sindikatov.- Sindikat ie šola energije in iniciative. V sindikatu ie vsak član — učitelj ali učiteljica — le človek, kateremu se ne more ničesar oredbacivati. vi. učiteljski sindikat in politika Tu razpravlia o treh možnostih: a) politična nevtralnost: b) politični do-ematizem: c) svoboda mišljenia. in pride do zakliučka da prave politike to se pravi one politike ki znači obenem delo-vame sindikata ne moremo pogrešati v sindikatu. Politični dogmatizem. t i. se-danie politično oartizanstvo oa ie nemogoče v sindikatu. V niem vladai prostost mišlienja! vii. učiteljski sindikat in štraik. Ta točka ie pa naihuiša! In vendar io ie tovariš prav dobro noeodil na podlagi vsestranskih globokih razmišliant On trdi. da so štraiki tudi v naših vrstah nuino potrebni, ako hočemo zadobitl svoie gažene pravice in če hočemo spraviti šolo na oni nivo kateri ji pripada. Da Pa more uspeti naš štraik ie. potrebna naša solidarnost s kmetom in delavcem. Ni na misliti, da ie štraik bistvena lastnost sindikata On ie le ultirna ratio! Štraiki so že bili ko še ni bilo sluha to sindikatih. viii. zahteve sedanjosti V tem odstavku nam oredočuie dolžnosti posameznih članov v Učiteljskem sindikatu. Resume na ie: učitelistvo bi samega sebe spravilo na višino-na prostor, ki mu pripada v človeški družbi. Dosegli bi ono. za kar se že leta in leta borimo in sicer v stanovskem šolskem in socialnem oziru. Kakor rečeno: brošurico toplo priporočam vsemu nčitelistvu, in sicer le v informativnost, ne da bi hotel s tem reči. da se nai že oprimemo nove forme. Tok časa nas bo že še do tega prisilil. Kmet Herman. MIRKO VAUDA: Krivice učiteljem-vojakom — in naša borba proti njim. Kako se bomo borili proti ? - V stanovskem edinstvu je moč. — Šolski zakon in učitelji-vojaki. Moi kratek članek o »Krivicah učiteljem, potrjenim k vojakom« oriobčen v 5. številki »Učit. Tovariša« je vendar našel odziva, orizval javno ogorčenje oziroma še razgalitev nadaljnjih krivičnih posledic voiaške potrditve učiteliev. Tovariš A. L., katerega bi v svrho pismenega stika za medseboino izmeniavo mnenia o naši taktiki v takih in sličnih krivičnih slučajih — želel poznati s polnim imenom, ie v 7. številki »Učit. Tovariša« kratko a jedrnato razkril tudi krivice učiteliem-voiakom po odsluženiu kadrskega roka. Slika krivičnih posledic člena 4. točke 5 čin. zakona bi bila s tem precei oooolna a s tem še zadeva za nas tovariše za nas vse državne nameščence nikakor ni končana, prava protiborba niti polovično pričeta. Pričakoval sem. da pride po moiem članku kak tovariš s podobnimi predlogi, kako oreaniziraimo in mobilizirahno vsa naša razpoložljiva sredstva v in izven naše stanovske organizacije za odstranitev ali za enkrat vsai v omilitev te krute določbe čin. zakona Tovariš A. L. ie svoi zadevni članek sklenil z besedami: »Imejte sočutje s krivice trpečimi učitehi-voiaki in jim pomagajte!« To ie vsekakor orav lep apel ki naide sočutje pač pri vseh tovariših in soloh državnih činovnikih Dri drugih merodainih faktoriih Da taki zeoli aoeli sai nas tako nče nrebrirtke izkuš-nie. zaležein orav malo. večinoma sploh nič. Treba je. da oreidemn do Dozitivne-ga dela treba ie da vstooimo v aktivno borbn Droti tem krivicam in sicer kot sem že omenil: Oreaniziraimo in mobiliziraimn vsa razooložliiva sredstva v naši in izven naše stanovske organizacij vsai za orvohionn ublažitev in natn rimPreišnio. končno odstranitev zakonskih določb glede krivičnih oosledic ored nastopom, v času in no času odsluženi voiaškega roka učteliev ter soloh državnih nameščencev. Na novo torei omeniam krivice v času aktivne voiaške službe, ki iih oa tu posebei ne razkrivam, ker so razvidne iz moiih nod točko 2./č navedenih predlogov. V svoiem prvem tozadevnem članku sem sicer stavil ob sklepu kratek predlog ter pričakoval da se kdo o-t tovarišev oglasi z drugimi številnejšimi in podrobnejšimi predlogi ali smernicami, iz koiih bi bil razviden način in taktika naše borbe proti omenjenim krivicam Ker ni takih predlogov na eni in radi nujnosti ter važnosti te 7adev« na drugI strani si dovoliuiem predlagati, da obsegaj naša borba sledeče točke: 1. Sleherno učiteljsko društvo naj ori svoiem orvem zborovanju obravnava krivične posledice zadevnih določil či-novneea zakona ter sklene in odpošlje primerno in energično resolucio na dov. UJU v L.iubliani 2. Glavne štiri naše tozadevne zahteve naj vsai bado: a) K vojakom ootrieni učite!" ter Sploh državni uslužbenec ostane v svoii službi z vsemi pravicami do vpoklica v kadrsko službo: zato, ie pri 21 ali več let starih državnih uslužbencih, ki so bili notrieni k vojakom iste v dobi od voiaške Dotrditve do vojaškega vpoklica smatrati za voiaško oproščene (kot ie v enem slučaiu s oosebnim potrdilom že to dobo tako Do movala komanda marib. voinoc. okruga!). b) Šolske oblasti oziroma erosvetno ministrstvo nai stoni v stik z vojni— ministrstvom rt» se voiaški vpoklici neite-liev-voiaških novincev odredle ob kakem gotovem Ča«U mislim 7 dnem 1. av-eusta vsakeea leta Bilo bi to v korist šole ki do začetka šolskega leta še lahko pravočasno dobi nadomestno učno moč Da tudi v korist vooklicanca ki bi tako imel en mesec oočitniškeea oddiha c) Vooklicancn ima ostati n'egovo službeno mesto rezervirano 70 vso dobo nieeove kadrske službe da isto lahko brez vsake oosebno orošn e Do odsluženiu voiaške službe takoi zooet nastopi. č) Člen 119. čin zakona nai se iz-oremeni v toliko. Ha določila istega ve-lia"o ne le za čas ki ga uslužbenec ore-biie na voiaških vaiah in v 'službi med voinc marveč tudi za čas ki ga usluž- benec prebiie v aktivni voiaški službi. Kadrski rok se mu na; tore: šteie v službeno dobo 7j» ookoinino in za naDredo-vanie ter naš ima tudi v tem času Pravice do civilnih oreiemkov oziroma (po-siedniič kot rastnik) cravico do večiih oreiemkov. Kašti: Ali ie morda kot v0-iak v drugi in ne državni službi? Ali ie kazenska oosledica, Dostati in biti vo-tak? Priznavajo so mu te oravice oač cb voiaških vajah ne oa v kadrski službi — čudno- ali v aktivni službi drnee »vrste« voiak kakor ob voiaških vajah? 3. Pov. UJU v Ljubljani nai za to zadevo zainteresira vsa ostala Doverie-ništva da ista čimorei Dodvzameio slič- korake 7lasti Da „„} centrala UJU v Beogradu takoi prične in ne odneha z umestnimi intervenciiami v tel zadevi! 4. Čujmo in deluimo da se ta sprememba določil rinovniškepa 7akon-, v kolikor se tiče nčitellstva. sigurno ime«« v sedarni Droiekt šolskega zakona! 5. Naša stanovska organizacija naj »lede rešitve teh vnrašan; start t?ikoi v stik 7 vsemi stanovskimi organizacijami vseh državnih nameščencev, kajti brez izieme vsi «mo orizadeti « krutimi določili čl. 4 toč^ 5. in čl. 119. čin, zakona: Potem bo naš ela« močnesi in uoaimo. izdatne:ši! Končno oricomnim da nas take i« slične krivice taki naravnostni bodi afehih da^ašnip šole ie lahko slišati tudi izven liublianskih vlakov in v resnici bo pritrdil vsak odkrit stareiši tovariš, da se danes malo prečešče naleti^na nedostatke kakršnih pač človek pred 15 20 leti ni zlahka našel. Kie tiči temu vzrok! O tem bi se dalo mnogo govoriti. Nikakor Pa ni to p a-t e n t na.imlaišeea učitelistva. dasi rad priznam, da se pokažejo nedostatki učnih uspehov pri novincih češče kot ori stareišem učitelistvu. Predvsem gre strogo ločiti šolsko delo in izvenšolsko delo. Dandanes smo te pojme tako ziednačili, da se skorai ta ali oni ne spozna kie nai izvrši svoio poklicno nalogo orav gotovo oa se izvenšolsko delo tako naelaša in hvalisa no listih, da prideio »na s o l n c e« mnogokrat »kulturni delavci« ki so bodisi v resnici izven šole marliivo m usoešno delovali, bodisi da le uspeh umetno fingirali v šoli oa milo rečeno pešali. Nai se vsak odkrito vpraša: Se li ne skriva za. tem poveličanim kulturnim delom oremnogokrat nesolidnost v šoli? — Učiteli ie v orvi vrsti poklican ter z dekretom nastavljen šolo in šolsko delo: on ie vzgoiitelr mladine. Na" tančno ima predpisan smoter, za koiega dosego ip vsem nadreienim činiteliem odgovoren. Vse drugo kar ie več dela izven šole pa >e res tupatam socialna potreba in vroča želja občinstva in učiteljske uprave same Nikogar se pa ne more siliti ocenjevati učitelja morebiti zeoli iz tega vidika. Za izvenšolsko kulturno delo na je treba prvič: zaupania ljudstva, uritelie-ve zmožnosti in spretnosti ter seveda prostodušne dobre yolie. Kdor noče sam delati gotovo ne bo doseeel ničesar, ako ise ga k temu sili. Mlad učiteli-začetnik nima niti zadostnega zaupania niti zadostne sociološke naobrazbe in spretnosti da bi uspešno nastopal v raznih kulturnih društvih, še mani pa med ljudstvom kot takim. ker ie oač zaenkrat še v vsakem oziru premlad. Pri prvem koraku ki ga utegne nerodno zastaviti, si bo zlomil nogo in zobe. ker ima oač vsako kulturno društvo svoie politično ozadje Prav Dosebno na -m eorie ako ni v šoli glede stanovskih dolžnosti neoporečen. Mlad učiteli utegne k večjemu imponi-rati kot izboren pevec ali telovadec, udeistvuie se še lahko kot kniižničar Da še tukai mora biti oorezen. Pozabiti oa ne smemo da ie učiteli kot vzgojitelj mladine le oosredno vzgoiiteli naroda nikakor ne direktno in če. ;p v tem oziru storil svo;o dolžnost, i p storil tudi kot kulturni delavec natveč. Naiorioro-steiši seliak dobro loči. kateri učiteli stori v šoli svoio dolžnost in kateri ne in zastoni da bi indolenten učiteli nastonal izven šole. Jaz za svoio osebo smatram .¡za potrebno da šolska oblast naravnost oreoovp sleherno udeistvovanie izven šole. dokler "čiteli ni v šoli glede točnosti in vestnosti nedotakljiv. Kar se Da tiče novincev navlašam le že lOOkrat izrečeno želio: ti bi naj orišli o od vodstvo dobrih nalašč za to izbranih voditeljev. ki iih nai uvede'o v uspešno interno delo v šoli ter eventualno 7 vzgledom polagoma pridobe za to ali ono panogo izvenšolskega kultur-neea dela. za koio oač dotičnik kaže zmožnost in veselie Učiteliu omeievati osebno svobodo kie in kako nai uporabi svoi orosti čas Da bo naDravilo le še večie gorje. Od učitelja se oač zamore zahtevati da ie vesten, točen v šoli ter DriDravlien za nouk ter da stori -svojo dolžnost v šoli ter to kar ie c šolo v zvezi'. preriovedati mu da ne «me v do-uka orostem dnevu v Liubbano ali kamor si bodi. ie orvič soloh nedosegliivo. drugič na nesmiselno. Vsak bo našel za svoi Dot 100 izgovorov tudi ie to njegova osebna zadeva, ki oač ni treba biti uradno obiavliena. Ta liubi izorehodp v naravo drugi voli koncerte ali gledališče zoDet tretii oač vino in karte v domači beznici. Katero izmed teh ie boljše? Našli bi se navsezadnip tudi taki šolski voditelu ki bi kakemu nesimoa-ti onemu učiteliu preDOvedali vsaka zabavo in užitek v bližnjem mestu, čp ne drugače iz zgoli naeaiivosti in zavisti, ker eventualno voditeli sam ne mara ali ne more tia Kar se na tiče DOtrebnih železniških garnitur. Da i daleko ni tako hudo Le ne pretiravati: mislim, da ie le malo uči-telistva ki se zamorp oosluževati polovične vožnie ker oač vsakega np mika dostikrat Dredolea Dot k železnici, in koliko Šol ie ob železnici? V Ptuiu dne 2. oktobra 1926. Fran Šegula. — »Jutro« ie pričelo zopet Dosegati v naš stanovski Dokret in vidi se. da se hoče zoDet ves Dokret spraviti na Doli-tično polie. Sedai ¿dela »Krizo v slovenskem delu UJU«. Ce ie ».lutru« prav. da se, SDUšča zopet v naš stanovski pokret. ie nam tudi, dasi tu ni konsekvence glede nezavisnosti stanovskih zadev in organizacij. Članstvu bomo Drimerno pojasnili svoie stališče. — »Jutro« poroča, da ie Dri zadnjem zborovanm Kranjskega učiteljskega društva bilo razmerje 40 : 40 Po avtentičnem ooročiln moramo ugotoviti da ie razmerje bilo 36 : 56 glasovom, s katerimi ie bila izelasovana zauonica delegatom. . — ».lutro« Doroča o izstopu Radovljiškega učiteljskega društva iz UJU. V koliko ie to Doročilo avtentično in v koliko sp ie to zborovanje vršilo v skladu s pravili bo ooverieništvo še ugotovilo in iavno ooiasnilo. — Proti demoralizacri v šolski upravi. Pod tem naslovom iznaša »Jutro« očitek Dosluževania Dolitiških strank Dri oddali službenega mesta v Ribnici. Pov. UJU ie Doslalo »Jutru« sledečo izjavo: »Z ozirom na tozadevno vest v »Jutru« od 30. septembra nam DOŠilia ljubljansko poverjeništvo UJU iziavo ki Dravi- »Gospod Herman Kmet šolski upraviteli v Dolenii vasi Dri Ribnici ni član vodstva ljubljanskega Doverieništva UJU. Tudi ni znano Doverieništvu da bi se posluževal za svoie službeno mesto orotekciie političnih strank Vodstvo Doverieništva stoii strogo na stališču, ki crp, objavilo, da se ima ari namestitvah Dostooati pravično in obiektivno. naimani na da bi se nr' t p m oziralo na to ako ie slučajno prosilec »deklaraš« ali »antideklaraš«. oziroma da bi se oziralo na to kateri Dolitični 'Stranki pripada prosilec. Proti temu se bo ooverienlštvo odločno borilo. Poverjeništvo ie pozvalo ee. Hermana Kmeta in Alfonza Završnika. da predložita svoio argumentacijo do upravičenosti za navedeno službeno mesto Obrnilo se bode Da tudi na gosp. šefa prosvetnega oddelka in učiteljskega zastopnika v "amestilni komisiii ako bo mogoče do-b'ti tudi službeno utemeljitev za dvo- oredlog na podlagi katerega 'se ie izvršilo imenovanje Nato bo Doverieništvo obiasnilo zadevo iavno ker se ie iznesla v javnost kar Da mora Dovprienštvo odločno obsoditi posebno ker sp z objavo v političnih listih daie stvari nolitično lice.« Čudno stališče in dvoina mera. Po volitvah v trgovsko in obrtno zbornico niše »Jutro« zelo vneto o stanovski avtonomiji. Tam nravi: »To ni načelo za volitve, amoak se boli in boli ntnuie kot temeljna ooteza celega našega organizacijskega sestava. Stanovi sov svojih stanovskih stvareh neza-v i s n i. S tem ni rečeno, da se ne morejo ozirati "a obče narodne interese: in tudi ni Dodčrtana kakšna orenaDetost napram drugim stanovom V kulturnih in političnih zadevah na deluieVi vsi stanovi skuoai za skunnp ideale. V Dosledniem ozirn ni pravično in tudi ni res da go-SDodarski stanovi n» bi imeli živih nacionalnih in občih kulturnih stremljenj.« Čudno ie to o^d »Jutra«, da Driznava neodvisnost v stanovskih stvareh vsem stanovom trgovcem obrtnikom nad nrofesorii se ni še nikdar zgražalo ker deluieio vsi Drofesorii skuono v stanovski organizaciji in se gg nrofesorii. ki so uaibližii »Jutru«, tam družijo s »klerikalci tudi nad naorednimi meščanskošolskimi učitelii sp ne zgraža- če sp družilo stanovsko « »klerikalci« samo osnovnošolski učiteli do »Jutrovem« nazoru np sme hiti nezavisen in mora Drei vorašati do-litične strankp in niene eksmmente za dovolienip če se hoče združiti v stanovske svrhe « stanovskimi tovariši. — V mariborski oblasti se nameravajo oddati nekatera udobna uDraviteli-ska in učiteljska mesta Dotom pogosto zlorabljenega čl. 71. Tako sp sdIošuo govori dasi se seveda te govorice sedai še ne moreio kontrolirati v koliko imaio resnično Dodlago. Naše stališče glede takih Dremeščani ie docela iasno. Zato nravočasno 0D0zariam0 Drizadete Doli-tične stranke, kakor tudi druge činitelie. da bomo zasledovali vsak Posamezni slučai takhh premeščam in ugotovili, v koliko ie bil res upravičen. Zato nai bi slučai v Mariboru ne našel — naslednikov. — Proda?a šolskih potrebščin s strani učitelistva. Ministrstvo nrosvete ie izdalo z odlokom P. br. 2973 od 4. seDtem-bra 1926 odločbo, da učitelistvo ne sme Drodaiati šolskih potrebščin tam. kier so knjigarne. Po kraiih kier ni knjigarn, sme učitelistvo izjemoma nabavljati nai-nuineiše šolske potrebščine ali mora o teh nabavah ooročati nadzornikom da iim izdajo odobrenie. — Možitev učiteliic. Z odlokom ministrstva Drosvete glede možitve učiteljic se ne omejuje Dravica možitve, z učitelii ker nravi odlok da za ženitbp med učiteljskim osobiem ni treba dovoljenja ministrstva Drosvete. Možitev brez predpisanega dovoliema v drugih slučajih se Da smatra kot Drostovolien izstOD iz službe. — Lublianska specialiteta. Našo zadnio notico v tei zadevi moramo toliko Doiasniti. da velia odlok za vSo državo, kakor smo Dreieli avtentično pojasnilo. nikjer Da ni rečeno da bi smeli Doučevati šolski upravitelji samo štiri urp tedensko in so take odredbe v na-sorotin z. ministrsko odredbo — Da ne bo kriv zonet Beoerad mo-ramo resnici na liubo ooročati da ne zadene Drav nobena krivda zakasnitvi imenovani novincev Beograda kar moramo verieti do noiasnilih za katerih do-Dravek smo nanrošeni. — Novi učni načrti. Pri novih učnih načrtih ie treba predvsem upoštevati da so orovizorii. ki ie dan v Drvi vrsti uči-telistvu v Dretres- da pri mih 'sodeluje in pove svoip mnenie Po iziavah mnogih odličnih šolnikov Domenilo novi načrti v mnogih nogledih lep napredek v nekaterih zadevah Da iih bo nuino ob letu do" praviti. Zato se kot na Doizkusne načrte učitelistvo ne more tako tesno vezati na nie. Nuino Dotrebne bi bile 'sedaj, ko imamo to osnovo ankete šolskih unravi-teliev oosameznih kategorii šol v okrajih (enorazrednic itd.) da se pogovore o načrtih. Urediti ie tudi število ur kar znaša na enorazrednicah s oonavlialno šolo 35V2. a učna obveznost ie najvišje vzeto 30 tedenskih ur. Kdo bo olačal nadure? Iz tega razloga bi bilo nuino 'svetovati-da se glede ur Dri lepoDisiu itd. drži še stare razdelitve učnih ur Največ odpora ie soloh radi razdelitve ur ne na toliko elede učne snovi, kolikor ie dosedai do-mislekov. Pri enorazrednicah ie Domanj-kli ¡v opoldanski odmor in se bo težko obnesel oouk od 2.-5. Dopoldne Na uči- telja pride v posameznih dneh Od 8.—12. in še od 2.-5. kar ie mnogo. Kaj je s kmetijstvom ori novi razdelitvi ur pri enorazrednicah itd.? Za 6.-8. razred veliaio še stari načrti Kako ie to spraviti v sklad z novo razdelitvijo učnih ur? Vsekakor Da ie pozdravljati da ie izšel nov učni načrt da pridemo do debate v tem oogledu. za katero služi kot nodlaga — Nov učiteljski list. V Ljubljani je izšla 1. številka novega »šolsko« političnega lista »Edinstvo«. Za konzorcij odgovaria g. Ivan Šmajdek. ureia ga g. Luka Jelene. Tiska se v »'Narodni tiskarni«. — Namen novega našega »stanovskega « bratca »Edinstva« ie med drugim tudi Dobiiati klerikalnega zmaia in boj DTOti » peti klerikalnega reakcionarstva«. kakor ie zaoisano v Droeramu. Lena stanovska naloga! — Maščevalnost tra ie rodila namreč »Edinstvo«. Tako ie videti iz, osebnih napadov v zadnii številki Prava obsodba. V stanovskih vrstah se splošno ooiavlia močna obsodba oroti onim upokoiencem- ki ho-čeio našo stanovsko organizacijo izrabiti za svoi strankarski šport. Častna izjema onim UDokoiencem ki nas resno Dodoi-raio. — Od prve plače prvi dar. »Učit. domu« -v Mariboru ie daroval tov. J. Bajde v Studencih znesek 25 Din. Koliko ' posnemovalcev bode neki našel med našimi najmlajšimi tovariši(icami). — Ročni zemljevid Sloveniie v založbi »Učit doma« izide sigurno do konca teea meseca. Radi tehničnih ovir .ie nastala mala zakasnitev. Sedai na gre delo gladko izood rok. — Vse šole v področju učiteljskega društvi /g mariborski šolski okrai so te dni dobile deloma osebno deloma s pošto »Pristopne izjave«- ki jih nai vsi stari in novi člani dotične šole izoolniio ter takoi pošljejo na gdč. Olgo Kraše-vec. učiteljico. Disarna sreskega šolskega nadzornika Maribor. — Istočasno pa ie treba poravnati vso zaostalo članarino, ker se bodo brezpogojno črtali vsi tovariši(ce) ki ne izpolniuieio društvenih dolžnosti. Člani(ce) se tudi opozarjajo na seini sklep z dne 16. ianuaria t. I.: vsaka učna oseba olačai od svoie mesečne draginiske doklade 1% v fond za zgradbo »Učit. doma« v Mariboru. — Domoznanstvo za osnovne šole. sestavil Josio Brinar. Cena vez. izvodu 20 Din. Brinarjevo »Domoznanstvo« prinaša vso tisto domoznansko snov. ki 10 ored-oisuie novi »nastavni plan« za 4. razred osnovnih šol (glej prilogo k »Osnovni Nastavi« br. 1.) Prvi del knjige obravnava Slovenijo in nato vso našo kraljevino do zaokroženih kulturno - zemljeoisnih slikah. Drugi del »Domoznanstva« Da Dodaja v 44 vzorno sestavljenih slikah vse važne dogodke iz. zgodovine troimenega našega naroda. V zgodovinskih slikah ie do-sebno naglašena etična stran ter izzve-nevaio zgodovinski orisi v akorde do-moliubia. bratske sloge in sličnih vzorov- »Domoznanstvo« se odlikuie do jedrnatem slogu in Dreglednosti ter kaže v vsem da ie praktično delo izkušeneea šolnika V istem založništvu (Goričar & L e s k o š e k v Celju) ie dobiti učno knjigo »J. Brinar. »Slovenska vadnica« za višie razrede osnovnih šol in za meščanske šole. Vaie iz slovnice oravo-pisa in SDisia. Cena vez. izvodu 24 Din. Brinarjeva »Slovenska vadnica« ni morebiti suhoDaren slovniški učbenik, marveč ie bogata zakladnica narodnih oregovorov. skrbno izbranih nesniških citatov in odlomkov iz naših pisateliev-klasikov. Iz mnogobroinih zgledov in vai se slovniški nauki tako izlahka izva-iaio kakor se izlušči kleno zrnie iz. dozorelega klasia. Obe kniigi »Domoznanstvo« in »Slovensko vadnico«, ie šolska oblast uradno odobrila a praktična uporaba v šoli bo dala knjigama najboljše DriDoročilo. — Slika državnega prba V založništvu »Učiteljskega doma« v Mariboru ie v uspelo izvršenem barvnem kamnoti-sku izšel državni grb kralipvine Srbov. Hrvatov in Slovencev. To deistvo bodo z veseljem oozdravili vsi naši šolniki, ker so s tem pridobili važno ponazorilo pri domoznanskem Douku. Na trDežnem kartonu v formatu 550 mm X 450 mm izvršeno reorodukciio bodo toolo do-zdravili tudi drugi iavni uradi ter Dro-svetni delavci, ki nrideio tako često v neoriieten ooložai. Vo Dotrebuieio ob raznih Drireditvah v barvah in ustavnim Dredpisom odgovari^č državni grb. pa nitnaio zato nikakega priDomočka ki bi iih mogel o tem hitro in točno poučiti. Kot posebno zaslugo nai omenimo še kratko toda Dooolnoma iasno in izčrpno zgodovino nastanka razvoia in oomena oosameznih delov likovnega simbola naše države, nri čemer bi bilo le še dostaviti. da se grb krabeve hiše loči od državnega v tem, da tam zastoDa Slovenijo enoglavi orel nekdanje voivodine Krani-ske. — Zvonček (1. štev.) letnik 1926/27 je ravno» kar izšel s sledečo vsebino: E. Gangl: Dalmacija, pesem. — Josip Vandot: Kocljeva osveta, planin» ska pripovedka s podobama. — A. Potočnik: Ljubljana, poučni spis. — Janko Samec: Skri» vanje, pesem. — M. Jezernikova: Vila Zlatana, pravljica. — Fr. Roječ: Lambergarjev dom, pe« sem. — Janko Leban: Valentin Stanič, življenje» pis. — Karel Štrbenk: Jure, gledališka igra. — Pouk in zabava. — Kotiček gospoda Doropolj* skega. — Ta najboljši mladinski list vsem star» šem najtopleje priporočamo, da ga naroče za svojo deco. Starši naj se nc strašijo malenkostne denarne žrtve, kajti celoletna naročnina znaša samo 30.— Din. Iz navedenega pa je razvidno, da je Zvonček bogate vsebineT ki bo našim mal» čkom vedno dobro služila v razvedrilo, pouk in v blažitev srca. Naročbe naj se naslovijo na upravo Zvončka, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6./I. — Navodilo o sestavi sprejemnega radioanarata. Nekateri žele da bi »Učiteljski Tovariš« prinašal gornia poročila. Tem odgovarjamo, da nam Drimanikuje celo nrostora za strokovna informativna Doročila- ne Da. da bi delali reklamo za razne, šoorte. Dopisnike prosimo da nam poročila pošiliaio v Drvi vrsti v obliki, kratkih informativnih notic ki iih lahko uvrstimo med splošne vesti.- V tem do-gledn moramo reči da so dooisi često neDraktičpi in ne dosezaio svoiega namena ker hoče vsakdo v listu objavljati le dolee članke, ki iih Da čitatelii ne či-taio radi. PriSDevaite torei s kratkimi informativnimi noticami- sai ie vedno mnogo novega kar bo zanimalo tudi druge in bomo s tem naiboli dvignili list. — V razmišlianie! Znano ie dejstvo, da ni niti ene politične gospodarske in kulturno-orosvetne organizacije, kjer bi učitelistvo ne imelo Dolnih rok dela: vse za narodov blagor. Tudi ob zadnii re-dukciii draviniških doklad so se gosDod-ie v vladi sklicevali na narodov blagor in Datriotičnost uradništva. — Kai ie često delež učitelistvu za njegovo izven-šolsko delo Dri X organizacijah in ustanovah? To. da nimaš zaslombe ne Dri DreDrostem ljudstvu in še mani Dri tkzv. akademsko izobraženi inteligenci. Značilen ie naslednji dogodek v nekem mestu na Dolenjskem: Neki kolega ie v debati z nekim akademično izobraženim uradnikom prišel tudi na učiteljsko stanovsko vprašanje. Končni rezultat ie bil ta da ie omenjeni gospod zaliičil kolegu v obraz hlapčevstvo učitelistva. ki ie bilo. ie in bo ostalo hlapčevsko. — Stvar ostavl.iam brez komentaria. Znan ie rek: Resnica v oči kolje! — Kar ie bilo nai bo. Ali kar bo, mora biti drugače! — Mo.ie skromno mišlienip. ie. da se posebno učitelistvo dosledno ravnai 00 sklepu urad. org. Driobčenem v neki izmed zadnjih številk »Našega Glasa« da Dokaže-mo hrbet vsem političnim in drugim organizacijam ter skrbimo Dredvsem za naše stanovske interese. Na ta način nam bo Dreostalo tudi nekaj ur za naš lastni naoredek in poglobitev našega strokovnega in sološnega znanja. Več samozavesti in spoštovanja samega sebe in kmaln bo morala razna: eosooda korigirati svoie mnenie o nas in nas upoštevati kot činitelie oreko katerih ni gospodarskega in kulturnega napredka. F R. — Nobeden učiteli ne mr-re biti član dveh stanovsko - oOitičnih oreanizacii. Vsak član nov. UJU bo moral Dodpisati Dristopno iziavo, da ni član nobene druge stanovsko-Dolitične organizacije. Pristoo-ne iziave so že nreiela okrama učiteljska društva. Naša gospodarska organizacija. —g Društvo /a zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Gospa Marija vdova Črnaeoieva z Viča nam ie poslala kot zapuščino do blagopokoinem soprogu Franu 1000 Din. Bodi ii izrečena na tem mestu nosebna zahvala! Vsem naše ARGUS lo "a* najboljši Informacijski zavod_ ARGUS lma vvsah Tas*1 h gvole poverjenike ARGUS da)e Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem »tan|u denarnih zavodov, trgovsko-Industrljsklh podjetij In privatnikov Informacij» »o valkdar točne Izčrpne In hitre ARGUS ** "»h«l« v v"k« Karadžlča ul. II. Beograd ARfillS.0" telefon Je 6-2B, a brzojavni naslov Argui sožalie! — V septembru so ooslale članarino sledeče osnovne šole: Blanca 20 Din; Vinica 50 Din; Petrova vas 10 Din; Dob 20 Din; Fara Dri Kočevju 20 Din; Mozeli 20 Din: Grčarice 10 Din: Ovčjak 40 Din; Svetli potok 10 Din: Cerklje 50 Din; Krani — dekliška 70 Din: Naklo 20 Din; Bučka 22 Din; Radeče Dri Zidanem mostu 10 Din; Veliki Gaber 20 Din; LiubKana- I. deška osnovna šola 110 Din. III. deška osnovna šola 30 Din dekliška osnovna šola v SiDodnii Šiški 50 Din, eluhonemnica 120 Din. Domožna šola 50 Din. Bane 50 Din. mestni šolski svet 30 Din, I. Gantarieva 50 Din Božo Ra-čič 11 Din: L"ublianska okolica* Borovnica 100 Din, Jezero 10 Din Moste 220 Din, Rakitna 10 Din Šmartno 150 Din, Št. Peter 120 Din. Zalo? 50 Din, Želimlie 10 Din: Planina 30 Din. Doslei sem nre-iel n?> članarini in darovih v letošniem letu 39.803 Din 5 d. los. Kobal. blae. Iz naše stanovske organizacije. Vabila — Učiteljsko društvo za Srez Laško zboruje dne 16. 10. 1926 ob pol 10. url dopoldne v Zidanem mostu. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. O novih učnih načrtih (poroča srtski nadzornik tov. Potočnik). 4. Poročilo o pokrajinski in glavni skupščini (poročevalec tov. Pleskovič). 5. Poročilo k ' dopisu glede pristopa k Osrednji Zvezi drž. nameščencev (poročevalec tov. Kislin-gcr). 6. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. — Učiteljsko društvo za marenberški okraj zboruje v soboto dne 16. oktobra t. 1. v Vuhredu ob 9. uri v šoli s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo tov. Lešnika o pokrajinski in državni skupščini. 4. Razgovor o novem učnem načrtu in o razdelitvi učnih ur za posamezne kategorije fcol. 5. Slučajnosti. Udeležbi obvezna. Odsotnost opravičite! Tovariši in to-varišice, ki še niso člani društva se vabijo k pristopu. — Odbor. — Kozjansko učiteljsko društvo zboruje v soboto, dne 16. oktobra t. 1. v Kozjem ob 10. uri. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. »Fizikalni temelji brezžične telefonije«, poroča tov. Josip Hcrnaus. 4. Slučajnosti. — Udeležba obvezna. — šmarsko-rogaško učiteljsko društvo bo zborovalo dne 16. oktobra ob 10. uri v Rogaški Slatini. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. »Ra» čunski pouk v smislu učenčeve samodelavnosti«, ref. tov. Kukovčeva. 4. »O skupščinah«, por. tov. Verk. 5. Slučajnosti. Pred zborovanjem odborova seja. Pri tem zborovanju naj ne manjka nihče! — Belokranjsko učiteljsko društvo zboruje v soboto 16. oktobra 1926 ob 11. uri v Črnomlju. Dnevni red: A. Ob 11. uri pevska vaja. B. Ob 13. uri: a) Odobrenje zapisnika, b) Poročilo pred» sedstva. c) Risanje in deška ročna dela v osnovni šoli — predava ravnatelj meščanske šole tovariš Alojzij Novak iz Ljubljane, č) Slučajnosti. Z ozi» rom na 3. točko dnevnega reda naj nikdo ne manjka! — Odbor. — Novomeško učiteljsko društvo ima dne 16. oktobra 1926 ob 9. uri v osnovni šoli izvan» reden občni zbor s sledečim vzporedom: 1. Po« ročilo predsednika in dopisi. 2. Poročilo o pokra» jinski skupščini v Celju, poroča tov. Matko. 3. Po» ročilo o glavni skupščini v Beogradu, poroča tov. Ivanetič. 4. Razprava o novem poslovanju UJU poverjeništvo Ljubljana. 5. Sklepanje o eventual» nem izstopu društva iz poverjeništva UJU Ljub» ljana. 6. Slučajnosti. — Ljubljansko učiteljsko društvo zboruje v četrtek dne 14. oktobra t. 1. ob 18. uri v šoli pri Sv. Jakobu s sledečim dnevnim redom: 1. Predsedstveno poročilo. 2. Poročilo o državni skupščini UJU. 3. Članstvo pri Osred. zvezi drž. nameščencev. 4. Razmerje učiteljstva do Učit. tiskarne. 5. Slučajnosti. Poročila: + Zborovanje Kranjskega učit. društva se jc vršilo 4. t. m. v zvezi z uradnim zborovanjem pod vodstvom ref. Rusa, ki je podal nekaj stvarnih navodil k novemu učnemu načrtu in o namerah, ki so združene s preureditvijo našega šolstva. Debata o razporedbi ur je dokazala, da osnutek ni primeren za naše šolstvo in da je večji del popolnoma neizvedljiv. Sklenjeno je bilo, da vsaka kategorija šol vpošlje uradno svoje pomisleke, ki se bodo 'iznesli na pristojnem mestu. Tov. Mlekuž je podal stvarno zanimiv referat o deških ročnih delih, s čemer je potolažil premnoge tovariše, ki si niso bili svesti nalog novega predmeta. Društveno zborovanje, ki je pričelo šele ob pol 12. uri, je trajalo do pol 15. ure. Predsednik pozdravi po običajnih formelnostih tov. poverjenika 'in strok, tajnika, spomni se v nagovoru pok. tov. Jezerska, čestita na odlikovanju tov. Janji Miklavčičevi, omenja udeležbo učiteljstva na svečanosti odkritja spomenika pok. kralju Petru v Kranju, lci je bila res prava nepolitična nacionalna manifestacija vsega prebivalstva našega okraja. — Po kratkih besedah o celjski skupščini omeni svojo izvolitev v ožji sosvet in glavni odbor, v katere sam ni kandidiral, pač pa se je trudil, da njegovo mesto zavzame tov. Rus. — Glede poslovanja novega poverjeništva opozarja na »apel«, objavljen v Uč. Tov., iz katerega je razvidno vse, kar hoče vršiti in kar zahteva, da izpojnjuje tudi članstvo. Po poročilih tajnika in blagajnika, ki opozarja, da s počitniškim prekinjenjem vplačevanja članarine ne bodo izvršene društvene obveznosti in naj se vsakdo potrudi, da zaostanke dopolni, .poda tov. Lovše verno sliko o poteku celjske skupščine. Izredna tišina ob njegovih izvajanjih sama je že svedočila, da je sleherna beseda uso-depolna za nadaljnji razvoj društvene krize. Ker pa je odel tov. poročevalec tako razupito deklaracijo z ovojem tovariške ljubavi in skušal omiliti vse neljube incidente z izrazi globokega spoštovanja vsem stvariteljem organizacije, smo pač pričakovali, da se tovariši protivniki v debati poslužijo umestnih izrazov in fakt. Toda ne! Iz-pasti so morala na račun naše najplemenitejše tovarišice V. Z. predbacivanja, ki jih je članstvo gentlemensko zavrnilo in to v splošno zadovolj-nost. — Da bomo na zborovanju slišali vse to, kar smo čitali v dnevnem časopisju in nekem zasilnem listu, smo bili pač prepričani. Ker pa ima zavita resnica ravnotako kratke noge kakor laž, so bili zavrnjeni vsi očitki takoj z obraza v obraz, ne da bi se kdo še nadalje osmelil vzdrževati svoje trditve. V.naslednjem kratka debata: Luznar: Trditev tov. Zupančičeve glede ne-poznanja računov in prilog je: »laž«. Miklavčič: Opravičuje nenavzočo tovarišico in zavrača Luznarjevo trditev. Kobal: Potrdi izjavo tov. V. Zupančičeve. Luznar: Obmolkne. Rant: Radovljiško društvo ni dobilo dopisa od poverjeništva glede sestanka delegatov. Kobal: Zavrne trditev. Rant: Omenja v svojem govoru l.Dekl. št. 2. je čisto nekaj novega, da bi jo 'aliko vsi podpisali. Vnesti bi bilo le še »narodno edinstvo«. Odsekom niso smeli prisostvovati. 2. »Boj za mandate v verifikaciiskeni odboru.« 3. »Poročilo blagajnika« navaja, kakor stoji v Edinstvu! 4. Edinstvo odbijamo radi radičevcev. 5. Preganjanja po deklaraciji: V dokaz omenja slučaj Završnik-Kmet. 6. Poset pri ministru Pucliu -= klanjanje SKS. Prvih pet točk je zavrnil tov. Lapajne sledeče: Deklaracija je prešla svoja pravna pola. V odseku se je obravnavala po Skalovem referatu. Šolsko politični odsek je posloval javno. Prisostvovalo mu je največ delegatov in članstva. Navzoč je bil tudi tov. Germek. Ker ni bilo luči v določenem prostoru, je zasedal nadalje v posebni sobi Uniona. Učiteljstva ni publika. Kompromisni predlog je v Skalovem referatu in ne vsebuje narodnega edinstva. Pojasnilo glede verifikacij svedoči. da smo bili mi prikrajšani na mandatih ne ljubljanska okolica. VSEH VRST IMA STALNO V ZALOGI KNJIGOVESKE SA0R,N„ POTREBŠČINE LJUBLJANA, Miklošičeva c. 6. Blagajnik ni poročal na zahtevo gosp. odseka, v katerem sta bila tovariša Šmajdek in Luznar. 5. in 6. točko je pojasnil tov. poverjenik. Ker poročilo samo tedaj ni dalo povoda za kakršnekoli društvene avanture, je moralo priti na vrsto načelo o narodnem in državnem edinstvu ki naj bi kot Ahilova peta nudila gotov uspeh. Kljub temu, da je predsednik opozarjal, raj se nikdo ne igra z našimi narodnimi čustvi in ne vlači narodne svetinje na agitacijsko polje in v polemiko, ki se ima vršiti na drugih toriščih, v to vpoklicanih, ne pa v strogo stanovski organizaciji, se je hotela izglasovati nezaupnica delegatom v ovoju načela o narodnem edinstvu, česar pa predsednik nikakor ni dopustil v glasovanje, pač pa se je izglasovala zaupnica z odhodom 36 članov napram 56 preostalim. Ko se je izvršila nadomestna izvolitev 3 članov odbora, v katerega so vstopili tov. Roje, Horvat in Jerše, je prevzela funkcije blagajnika tov. Slaparjeva, tajnika pa tov. Andr. Roje. __ J. L. Prosveta. KDO JE ZA NARODNO EDINSTVO. O tem bi se lahko mnogo pisalo. Imamo pač različne pojme. Eni mislijo, da so storili dovolj, ako kriče: »jaz sem, ti nisi«, pri tem pa dobro vedo, da so ravno ti njihovi obsojenci dejansko pokazali več, kot vsi kričači. Drugi so mnenja, da je dovršeno vse, ako se udejstvujejo pri strankah. Kje pa se začne delo za narodne ideje, nam je najboljše pokazal tov. Lapajne iz Cerkelj. Pričel je tam, kjer bi moral pričeti vsak. Evo vam njegove šol. prireditve. Kdo naj se ne spomni »V boj za staro pravdo«. Igra je sestavljena iz petih delov: 1. Sveta vera, 2. sv. Ciril in Metod, 3. ustoličenje, 4, kmetijski upor, 5. Ilirija. Snov je povzeta iz zgodovinskih virov in razmer sedanje generacije, ki obdaja pisatelja. Kako krasno nam je podal v 1. delu boj med pogani in kristjani; razvoj narodne prosvete in krščanstva v 2. delu; koliko ljubezni je vzbudil za neodrešeno Koroško v 3. delu. Kje je kmet jasnejše videl današnjo svobodo, kakor v 4. delu, ko vidi robstvo svojega prednika, vpreženega v plug, kje večjega navdušenja po samoizobrazbi in omiki, kakor v 5. delu. Mislim, da je dovolj, ako je bivši pokr. nain. Hribar, poslan od kabinetne pisarne, zahte» val prepis epiloga, šefu prosv. odd. Skabernetu pa je rekel: »Tako se dela za vzgojo naroda«. Nič manjše vrednosti ne zasluži njegovo drugo lastno delo »Posavje«. Kako je peljal to planinsko hčerko od iztoka do izliva. Cela naša domovina je bila pred nami na dlani. Nastopili so vsi dotoki Save. Jasno je videl vsak njih iz» rabljeno in neizrabljeno moč. V tem igrokazu je opisal v krasnih prizorih življenje prebivalstva vseh pokrajin, njih nacionalne običaje, pokazal narodne noše in domače izdelke, tu nezadovolj« nost prebivalstva, tam potrebo verske in nacio» nalne strpljivosti. Mnogim se je orosilo oko, ko se je bratska ljubezen ob izlivu Save v Donavo razlila v tugo in zakletstvo črno opravljene Soče. Kmet ob Savi, ki jo je spremljal tja iz doline Planice pa do Beograda vzhičen gleda v bodoč» nost ujedinjenega popolno odrešenega Jugoslo» venstva. Če je sreski ref. g. Rus slišal med publiko: »Smo mislili, da kaj znamo, sedaj šele vidimo, da nas otroci daleč presegajo«, pač vemo, da so mali igralci lepi vsebini primerno igrali in trud učiteljstva ni bil zaman. Sam sres. ref. g. Rus pa je rekel, da bi se to delo vprizorilo v drž. gledališču na dan učit. kongresa v Ljubljani, ki se je isto leto vršil. 6. decembra 1925 so v Cerkljah vprizorili »Sv. Miklavž«, sestavljen po dr. Lahovih igricah. V tej igrici je polno jugoslovenskega idealizma in da je bil nacionalni moment še jačji, je tov. Lapajne združil dve v eno. Kako vlečejo ljudi te prireditve, je bilo dokazano z nabito polno dvorano, ljudstva ni odvračalo ta dan slabe vreme in ne zima. 28. junija 1926 je bila vidovdanska proslava. Povabljena so bi a k sodelovanju vsa društva iz Cerkelj .Nastopilo je postopoma vseh 6 razre« dov. Bilo je veselje gledati sigurnost malčkov iz II. razreda pri telovadbi; tak nastop doseže le vešča roka. Ljubko petje I. razreda, navdušenost deklamatorjev ostalih razredov, prednašajoč de« klamacije prežete nacionalnega duha, so nas očarale. V govoru je tov. Lapajne pojasnil, kar je bilo preprostim nerazumljivega, v glavnem pa povdarjal pomen Kosovega in Gosposvetskega polja za nas. Učiteljstvo se jc zavedalo svoje dolžnosti in je obilno prišlo iz okolice v Cerklje. Moralen uspeh med ljudstvom pa tak, kot ga ne bi dosegel s še tako impozantnim političnim shodom. Kam je padlo seme narodne ideje, se je razvidelo iz pogovorov priprostih mož in žen ki so se slišali v dvorani med pavzami. Vliti v svoja dela toliko nacionalne ideje, toliko domovinske ljubezni more človek ki so mu fraze tuje — delo vse. In taka dela tako dovršeno z otroki vprizo» riti more le skupno delo učiteljstva na šoli. Mnogo je med nami skromnih — tihih na« rodnih delavcev, ker so tihi — so protidržavni. Za take izbruhe je treba gluhih ušes, saj je dovolj zavest, da gre delo med narodom za narod v klasje. Za velike ideje se vzgaja narod s strplji» vostjo in ljubeznijo! M. M. Upokojitve, napredovanja in imenovania. —i Imenovanja učiteljskih novincev v //. kat. 5. skup. s 60% pol. pl. (Uvrstitev je razvidna iz »Ročnega Kataloga«, ki ga je izdala Učiteljska tiskarna): Pri Sv. Antonu nad Rajhenburgom branja Torelli; v Sevnici Srečko Vutkovič; v Senovem Stanislav Žabjak; v Zdolah Ema Strgar; na Sinjem Vrhu Silvo Perhavc; v Radovici Vida Vardjan; v Maverlenu Božidar černelč; pri Sv. Ožbaltu Milan Milkovič; v Polomu Angela Drobi nič; v Dragi Anica Bartol; v Loškem Potoku Henrik Zdešar, Fran Remškar, Milena Bajič, Vera Bajič, Marija Paternoster; v Dobrepoljah Marija Kobal; v Osilnici Marija Petelin; v Banjaloki Angela Ambrožič; v Brigi Fran Dolinar; v Ko» čevju Mirko Vidmar; v Dvorski Vasi Anton Strah; v Javorju Ivan Lukovšek; v Kranju Albin Završnik; v Podlonku Anton Belihar; v Št. Jer« neju Gabrijela Grim; na Raki Pranja Urek, v Št. Rupertu Fran Lunaček; v Čadrežah Vaclav Požar; v Veliki Dolini Marija Bostele; v Št. Janžu Fran Košca; v Laškem Sonja Potočnik; na Prim» skovem Franja Sirnik; v Žalni Angela Bernot; v Zapotoku Marija Kalan; na Grosupljem Erika Pavletič; na Golem Pavel Japelj; na Brezovici Andreja Skulj; na- Ježici Vladimir Korbar; na Vrhniki Anica Rape; pri Sv. Vidu nad Cerknico Ciril Zalohar. Josipina Pajek; pri Sv. Trojici Fran Strus; v Toplicah pri Novem mestu Martin Šlibar, Danica Žen; v Žužemberku Branka Ambrožič; na Dvoru Vladimira Žen; v Bohinjski Srednji vasi Vida Kocijančič. Novosti za jesen in zimo Vsakovrstno sukno za obleke in suknje v veliki izbiri. Najnovejši vzorci za damske plašče. Ugodni plačilni pogoji. Na željo se pošljejo vzorci. A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK povsod na zalogi — tiskovine na zahtevo GONTHER WAGNER, WIEN X./1. MALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek Din 5"—. UPRAVA ZVONČKA ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše vezane a 60.— Din, navadno vezane a 45.— Din in nevezane a 30.— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh letnikov a 3.— Din komad na razpolago. ZGODOVINSKO UČNO SNOV, ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat: „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit. tiskarna v Ljubljani. Cena je 15 Din. MIZARSKO ORODJE, kompletno po 40 komadov ali posamezno, je na prodaj. Je neobhodno potrebno za rokotvorni pouk. Poizve se v upravi UJU Ljubljana. Noben ljubitelj in po« Naročila je nasloviti na speševatelj lepega mla» Cirila Pregelj, učitelja v dinskega petja ne sme Celju (samozaložba), biti brez najnovejših Pregljevih pesmaric NAGELJČKI«. Prva zbirka — za srednjo stopnjo osnovnih šol — vsebuje 66 ponajveč na» rodnih pesmi (18 eno-, ostalih 4£ lažjih dvoglas» nih), 49 strani, cena Din 20.—. Druga zbirka — za višjo stopnjo osnovnih šol, kai kor tudi za meščanske šole in za nižje razrede srednjih šol — vsebuje 61 tudi največ narodnih pesmi (49 dvoglasnih in 12 lažjih troglasnih), 73 strani, cena Din 26.—. | V zalogi je še tudi lani izišla zbirka: 30 trogl. mladinskih zborov. Cena 20 Din. i NOVI UČNI NAČRT ZA OSNOVNE ŠOLE zahteva, da se vrši domoznanski in zemljepisni pouk po sreskih okrožjih. Opozarjamo zato na zemljevid, ki obsega kamniški okraj, nekaj kranjskega okraja in ljubljanske okolice. Tovariši in tovarišice! Segajte pridno po njem. S tem koristite tudi Učiteljskemu konviktu, ki je zemljevid založil. SKOBELNIKI za obdelovanje lesa, v najboljšem stanju, pripravni za rokotvorni pouk, so po nizki ceni na prodaj. Oglase na upravo UJU Ljubljana. NOV ROČNI ZEMLJEVID SLOVENIJE izide v založbi Učit. doma začetkom oktobra, ker je Pirc-Dimnikova | izdaja docela .pošla. Cena mu bode precej nižja od sedanje.. Prednaročila1 sprejema že sedaj U. D. v Mariboru. UPRAVNIK ZA VINOGRAD IN MALO POSEST v bližini Maribora se išče. Ugodno za vpoko-jence po možnosti brez ali vsaj malo otrok, ki bi pa moral imeti veselje z upravo in poznanje dela v vinogradu in kletarstvu. Stanovanje v gosposki hiši (vodovod, elektrika) prosto, drugo po dogovoru. Ponudbe je poslati na upravo lista. ) ) Pravkar izšlo! ) ) NOVO! Pravkar izšlo! A. Novak: RISANJE s podrobnim učnim načrtom in navodilom za prvih osem šolskih let. Delo obsega v posebnih ovitkih predloge za I.—II., posebej za III., za IV., V., za VI.—VIII., posebej perspektivo za VI.—VIII. in naposled geometrijsko risanje za VI —VIII. šolsko leto. Na čelu predlogam je drobna 52 strani broječa knjižica s potrebnimi navodili in podrobnim učnim načrtom za vsa leta osnovne sole. — Cena v močni lepenki opremljeni zbirki z okusnim zunanjim napisom znaša Din 500'— Novakovo .Risanje" je odobreno od prosv. odd. za Slovenijo ter je neobhodno potrebno učilo za vsako osnovno in meščansko šolo. Da se omogoči nakup znamenitega dela, je založništvo pripravljeno dovoliti učiteljstvu plačevanje v 2—4 zaporednih mesečnih obrokih. sprejema KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI, Frančiškanska m. 6 T (