Mandoline za njen praznik
& Alenka Jereb
Ob dnevu žena so Prifarski muzikanti v vodiški dvorani vse matere, žene, dekleta in njihove spremljevalce nagovorili s pesmijo in poskočnimi vižami. Za praznik so jim tako podarili del svoje glasbe, ki slovi širom naše domovine.
Prifarci so tamburaška skupina, ki je svojo glasbeno pot začela pred 15 leti v Fari pri Kostelu, v dolini ob Kolpi, od koder prihaja tudi njihov vodja, Martin Marinčič. Z izbranim repertuarjem so nas z ljudskimi napevi popeljali v tiste davne čase, ko se je ob Kolpi od ponedeljka do nedelje siril prijeten vonj po dobrem domačem kruhu, ki so ga matere in žene pekle v krušni peči. Z njihovega prvega CD-ja so nam predstavili tudi kostelsko Pozimi, poleti sem hodil k dekleti. V nadaljevanju so nas z različnimi priredbami ljudskih pesmi popeljali skozi pokrajine nase Slovenije. Ob tej priliki so se spomnili tudi dolgoletnega prijatelja Milana Ferleža, ki jim je pripravljal priredbe - ena takih je tudi pesem, posvečena Kostelu in Kolpi, Jadra hrepenenja. Poseben čar so dali skupini tamburaski instrumenti, ki v sozvočju s harmoniko in violino
v poslusalcih vzbudijo pravo nostalgijo preteklosti, ki jo Prifarci skozi glasbo prenasajo v danasnji čas. Za svojo etno glasbo so si prislužili vrsto nagrad. Tako so leta 2001 prejeli Zlatega petelina za najboljši album "Dober večer, mam'ca" na področju etno glasbe, in sicer za skladbo Jaz bom pa ene citre kupo. Večina tokratnih prazničnih pesmi se je vrtela okoli mater in žensk. Med njimi je tudi Moja dekl'ca, s katero so leta 2005 zmagali na Festivalu narečnih popevk v Mariboru. V drugem delu večera so dokazali, da znajo tudi iz instrumentov, kot so brač, harmonika, violina, berda, bisernica in bugarija,
izvabiti večno znane zimzelene melodije-. dalmatinski Konoba in Vela luka, Poletno noč in vedno prijetno za uho, Mandolino. Odrezali so se tudi z irskimi napevi, na koncu pa smo uživali se v Mlinar'ci in tisti lepi kostelski, ki so jo njeni prebivalci prepevali ob slovesu od žena in deklet, ko so odhajali za kruhom v svet, Na pragu sem stal, poljubčka dajal.
Pričarali so nam čudovit večer, zato upam, da so bili zadovoljni tudi s poslusalstvom, ki jih je nagradilo z zasluženim aplavzom. Med obiskovalci pa smo opazili tudi prijatelja Prifarcov, evropskega poslanca, Lojzeta Peterleta.
Čudovito potovanje
S tem naslovom so učenci osnovne šole pod mentorstvom učiteljic pripravili prireditev v počastitev dneva žena in ob materinskem dnevu.
Vida Pire
Rdeča nit prireditve je bilo vprašanje, kako bi otroci na čim bolj nenavaden način presenetili in osrečili svoje mame za njihov praznik. Strinjali so se, da bi bila mama vesela tudi bonboniere, ampak hoteli so kaj bolj izvirnega. Toda kaj? Pa so jim prvo idejo dali mladi pevci pevskega zbora. "Jaz pa grem na zeleno trav'co, trgat rož'ce za mojo mam'co", je dobra zamisel. Le kateri mami se ne zasvetijo oči ob pogledu na pisan sopek drobnih cvetk, se toliko bolj, če jih nabere njen ljubi otrok.
Tudi plesna ideja je bila odlična. Eni so se spretno zibali v ritmu skladbe Mamma Mia skupine Abba, drugi pa na skladbo Čokolada. Z odra je odmevala glasba, gibčnost in
usklajenost mladih plesalcev pa je bila pasa za oči.
V naslednji točki je nastopajoča ugotavljala, da se znajo mame najbolje igrati, najlepše pravljice brati, a so neizprosne, ko morajo otroci spati. Čeprav so stroge, dosledne in nepopustljive, so vseeno najboljše mame na svetu.
Kako ponosna je morala biti šele mama fantov, ki sta s čudovito ubranima glasovoma pela o materini dobrotljivosti in razdajanju, in da se jim moramo kdaj tudi zahvaliti. Mame pogosto spregledamo napake svojih otrok. V kratki igrici je bila mama zgrožena, ko je učiteljica končno prišla do besede in ji povedala, da je njen zlati sinek genij za
"kozlarije". Ja, tudi to se zgodi! Najmlajši šolarčki so na oder prišli oblečeni v zvončke in trobentice. V pesmici so mamam prepevali, naj jim šopek rožic pove, kako zelo jih imajo radi. Seveda pa vse le ni tako popolno! Mama se zna tudi zjeziti, pa glasno zavpiti, tudi kakšno kosilo se prismodi in juha preveč osoli, med tem ko pozno kosilo kuha, po hiši glasno prepeva brez posluha! A če je dobre volje in se smeji, od očija najslajši poljubček dobi!
Otroci so se vprašali, kaj pa oči? Ja, tudi brez njega ne gre! Njegova vloga v družini je ravno tako nepogrešljiva kot mamina.
Razmišljanje so zaključili tako, da je ata glavni!
Tako kot na začetku je tudi ob koncu prireditve po dvorani odmevala glasba harmonike. Otroci so obiskovalcem zaželeli, naj si delček veselega razpoloženja odnesemo domov in naj v ušesih še dolgo odmevajo zapete melodije. Lepšega darila za praznik si res niso mogli izmisliti!
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. / Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice / Glasilo prejemajo vsa gospo dinjstva v občini brezplačno Izhaja mesečno v 1450 izvodih. / Odgovorna urednica: Alenka Jereb / Oblikovanje: Matjaž Ferenc / Ilustracije: Andrej Potrč / Slika na naslovnici: Marjana Mohorič / Tisk: Kubelj, d.o.o. / Datum natisa: marec 2009 / Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice / Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net, Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si
Sporočilo bralcem
Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.
Vsebina / Občinska uprava poroča
Uradne ure
Ob dnevu žena Uvodnik:
Besede in pesmi ob njenem prazniku
Občinska uprava poroča:
10. čistilna akcija občine Vodice, Ločujte in zmagujte!, Zemeljski plin bomo lahko kupovali pri najcenejšem ponudniku, Učinkovito upravljanje z javno razsvetljavo
Intervju:
Uspešna novinarka, ki se je učila ob velikih imenih malega ekrana
Družbene dejavnosti:
Iz roda v rod, Občni zbor Društva narodnih noš in kočijažev občine Vodice
Društva:
Lastniki dvokolesnikov tudi pozimi ne počivamo, Znajo si popestriti vsakdanjik, 5. tradicionalni zimski pohod na Kališče, Uspeh Neže Cankar
Zdravilne rastline:
Brin
Vrtnarjevi nasveti:
Viseče mačehe, Nasvet gojiteljem sadnega drevja
Črna kronika
Otroški kotiček
Oglasi in zahvale
Pustna povorka
Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Vodice
-	lokacija:
pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice-Bukovica);
-	odpiralni čas:
vsako soboto od 9. do 12. ure (razen če sobota pade na praznični ali dela prost dan);
-	več informacij na http>//www.vodice.si
ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane v Vodicah
-	lokacija:
občinska sejna soba nad pošto oz. trgovino v Vodicah;
-	naročanje strank:
vsak delovni dan med 8. in 15. uro na telefon (01) 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice);
-	uradne ure:
po medsebojnem dogovoru svetovalca s prijavljenimi strankami (obvezna predhodna prijava).
Petrol Plin, d.o.o.
-	informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsako sredo med 18.30 in 19:30 (vodja informacijske pisarne
Boštjan Zupančič, tel. (041) 577 813),
http>//www.petrol.si/index.php?sv_path
=122,246,260,400
-	dežurna terenska služba: tel.: (040) 679 344.
Zavod za gozdove Slovenije
- Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta, tel.: (041) 657 224).
Dimnikarska služba:
- Dimnikarstvo, Uroš Verač, s.p. telefon (041) 529 563.
Medobčinski inšpektorat:
uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro po predhodnem dogovoru na telefon (01) 564 47 20 (Medobčinski inšpektorat).
Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o.
-	poslovanje s strankami:
uradne ure v prostorih Javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), in sicer ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro;
-	dežurna terenska služba: tel.: (051) 622 282.
Elektro Ljubljana, d.d.
-	DE Ljubljana okolica, Nadzorništvo Črnuče:
uradne ure v prostorih nadzorništva, Cesta 24. junija 1, Črnuče, in sicer vsak ponedeljek med 8. in 11. uro ter vsako sredo med 8. in 10. ter 14. in 16. uro (tel.: (01) 537 14 55, fax: (01) 561 36 73);
-	dežurna terenska služba: tel.: (031) 319 956;
-	obvestila o načrtovanih odklopih električne energije: http>//www.elektro-
ljubljana.si/default.cfm?Jezik=Si&Kat=02
05
Upravna enota Ljubljana
-	Krajevni urad Vodice:
uradne ure v prostorih Krajevnega urada (Dom krajanov Vodice, Kopitarjev trg 1), in sicer ob sredah med 8. in 12. ter 13. in 17. uro in petkih med 8. in 13. uro; tel.: (01) 83 32 300
-	Izpostava Šiška:
Trg Prekomorskih brigad 1, Ljubljana;
-	uradne ure - Glavna pisarna
(tel.: (01) 306 33 01): ponedeljek, torek in četrtek med 8.00 in 15.00, sreda med 8.00 in 18.00 ter petek med 8.00 in 13.00;
-	uradne ure - Oddelek za okolje in prostor ter premoženjskopravne zadeve (tel.: (01) 306 33 16) in Oddelek za gospodarstvo, kmetijstvo in
občo upravo (tel.: (01) 306 33 46): ponedeljek in torek med 8.00 in 12.00 ter 13.00 do 15.00, sreda med 8.00 in 12.00 ter 13.00 do 18.00 in petek med 8.00 in 13.00.
Uvodnik
Besede in pesmi ob njenem prazniku
AlenkaJereb
Živimo v času, ko nem številne obveznosti v družini in na delovnem mestu narekujejo in oblikujejo naš vsakdanjik. Včasih se vleče od zgodnjih jutranjih do poznih večernih ur, spet drugič zdrvi kot bi mignil, odvisno od dneva, počutja, predvsem pa elana, ki ga premore posameznik. Način življenja se je v zadnjih desetletjih zelo spremenil. Nenehni razvoj na tehnološkem področju nas sili, da se stalno izobražujemo in izpopolnjujemo svoje znanje, če želimo, da sledimo spremembam, ki nam jih prinaša življenje. To je pomembno tako za moške kot ženske, zato tudi stereotipi o poslanstvu matere in očeta že davno ne drže več. Kljub vsemu pa po biološki plati še vedno ohranjamo tisto poslanstvo, ki nam ga je dala mati narava. Razlike med spoloma ostajajo, tako v razmišljanju kot čustvovanju, posamezniki pa se gibljemo od enega do drugega pola in skušamo kot življenjski sopotniki tvoriti uravnoteženo celoto. Otroci potrebujejo tako očetovo kot materino skrb in ljubezen, ki jih spremlja skozi življenje,
predvsem pa tisto nevidno nitko, ki jih kot popkovnica povezuje ne glede na čas in prostor. Vsako pomlad, ko ženske in matere praznujejo svoj praznik, besede ponesejo pesem in lepe želje do njihovih src. Tako prisrčno kot to znajo otroci, ne zna nihče.
Tako tudi mi poročamo o letošnjih voščilih, ki so bila namenjena nam, ženskam, materam in ženam. Ob dnevu žena smo prisluhnili prijetnemu petju Prifarskih muzikantov, dva dni kasneje so nas razveselili osnovnošolci. Besede in pesmi so prihajale iz otroških ust, našle pot do srca in spletale nevidne nitke ljubezni med otroci in njihovimi starši. Prav zanimivo pa bo tudi konec meseca, ko prijetno presenečenje obljubljajo mladi Zapožani. Pripravili smo tudi zanimiv pogovor z znano televizijsko novinarko, ki jo nekajkrat tedensko spremljamo preko televizijskih ekranov. Morda bo prav pogovor oblikoval drugačne predstave o delu novinarja, kot ga poznamo preko televizijskih oddaj.
Veseli smo, da nam je uspelo ponovno vzpostaviti rubriko vrtnarski kotiček. Tokrat smo k sodelovanju pritegnili znanega vrtnarja, ki vas bo razveseljeval z vrtnarskimi nasveti in predstavljal zanimive, nam laikom manj znane rožice. Vse predstavljene "lepotičke" boste v prihodnjih mesecih lahko zasledili v bližnjem vrtnem centru v Mostah. Poročamo tudi o občnih zborih in delovanju posameznih društev ter uspehih mlade šahistke, ki spretno premika šahovske figure po črno-belih poljih. Tudi občinska uprava je pripravila nekaj zanimivih člankov, hkrati pa že napoveduje dogajanje v prihodnjem mesecu. April bo predvsem okoljevarstveno naravnan, saj se bodo po vsej Sloveniji odvijale različne čistilne akcije v počastitev dneva vode in dneva Zemlje. O poteku akcije pa podrobneje v naslednji številki. Vabljeni tudi vi, da se pridružite ljubiteljem narave in čistega okolja.
Občinska uprava poroča
10. čistilna akcija občine Vodice
Naša občina bo spet cista in zelena!
V soboto, 18. aprila, bo v občini Vodice potekala skupna tradicionalna čistilna akcija za dan Zemlje, ki je sicer 22. aprila. Čez zimo se je kot vsako leto nabrala velika količina odpadkov ob cestah, v gozdovih, ob potokih in breznih, in sicer odpadni gradbeni material, pnevmatike, avtomobilski filtri, pločevinke, plastična embalaža ... Vse to lezi v naši okolici in čaka na nas! Čeprav je videti, da je udeležencev akcije vsako leto več, pa smeti tudi letos ne bo zmanjkalo ... S soudeležbo bomo vsi pripomogli k lepšemu in bolj zdravemu okolju!
Poleg čistilne akcije bo na območju občine Vodice ta dan potekala se akcija odvoza odsluženih vozil. Zato pozivamo vse lastnike odsluženih vozil, naj se pred čistilno akcijo sporočijo na Občino Vodice lokacijo in število vozil. Vse ostale občane, ki veste za zapuščene avtomobile po gozdovih in okolici, pa prosimo, da to ravno tako sporočite na Občino Vodice. Po koncu čistilne akcije so vsi udeleženci vabljeni na golaž v Klub Kubu.
Zbirna mesta:
-	Vodice (pred stavbo Občine Vodice);
-	Zapoge, Dornice, Torovo (pred gasilskim domom v Zapogah);
-	Repnje, Dobruša (pred gasilskim domom v Repnjah);
-	Polje, Skaručna, Povodje, Vojsko (pred gasilskim domom v Polju);
-	Utik, Bukovica (pred gasilskim domom Utik - Bukovica);
-	Selo, Koseze, Sinkov Turn, Vesca (pred gasilskim domom v Kosezah).
10. čistilna akcija v občini Vodice z geslom "poskrbimo za cisto okolje" naj se v soboto, 18. aprila 2009, ob 9. uri začne!
Vljudno vabljeni v čim večjem številu! župan Občine Vodice, Brane Podboršek
Stojan Tadej Smerkolj, univ. dipl. inž. geod.
Ločujte in zmagujte!
Snaga, d.o.o.
Z ločevanjem odpadkov do lepih nagrad
V	Ljubljani in okoliških občinah (tudi v občini Vodice) poteka nagradna igra Ločuj in zmaguj, s katero želi podjetje Snaga pozitivno vplivati na količino ločeno zbranih gospodinjskih odpadkov. Vsi, ki vestno in pravilno ločujete gospodinjske odpadke - to pomeni, da v posode za mešane odpadke ne odlagate papirja, embalaže, stekla, nevarnih odpadkov, bioodpadkov itd., ste v igri za bogate denarne nagrade.
V	Snagi vsakih 14 dni izžrebajo po tri naslove (odjemna mesta), na katerih preverijo, kako učinkovito tamkajšnji stanovalci ločujejo odpadke - zadnje žrebanje bo 5. 11. 2009. Izžrebani naslovi se po velikosti zabojnika ločijo v tri skupine:
-	odjemna mesta s skupno prostornino posod do 240 litrov (skupina A),
-	mesta s prostornino od 241 do 1.500 litrov (skupina B) in
-	mesta s prostornino, večjo od 1.501 litra (skupina C).
Če bo izžrebano vaše odjemno mesto, bo vaš zabojnik za smeti pregledala posebna komisija. Ta bo preverila, koliko je v njej odpadkov, ki sicer sodijo v druge zabojnike, kompostnike, zbirne centre. Če bo teh odpadkov manj kot polovica, če med odpadki ne bo nevarnih odpadkov, posoda pa bo zaprta in poleg nje ne bo drugih odpadkov, boste prejeli denarno nagrado.
In kolikšne so nagrade? V primeru še sprejemljivega ločevanja odpadkov plačniku računa izžrebanega odjemnega mesta pripada nagrada, in sicer:
-	200 eurov - skupina A,
-	450 eurov - skupina B in
-	1.000 eurov - skupina C.
Navedeni zneski predstavljajo bruto vrednost nagrad; pred nakazilom se bodo upoštevali ustrezni davčni oziroma dohodninski
predpisi. Če nagrad ne podelijo, se prenesejo v naslednji krog žrebanja (nagrada se tako povečuje!), kar se je doslej že večkrat zgodilo.
Več o nagradni igri si lahko ogledate na www.snaga.si/locujzmaguj.
Zdaj se ločevanje odpadkov pri nas dobesedno splača!
Občinska uprava poroča
Podobno kot pri električni energiji, a z manjšim časovnim zamikom, tudi prodaja zemeljskega plina postaja prosta tržna dejavnost - Občina Vodice je svoje akte prilagodila novelam Energetskega zakona in evropskim direktivam - Prodajna cena zemeljskega plina počasi pada
Zemeljski plin bomo lahko kupovali pri najcenejšem f	ponudniku
J[ Miran Sirc (Občina Vodice)
Po končanem izbirnem postopku je Občina Vodice 30. 3. 2004 podpisala koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim in drugimi energetskimi plini v omrežju v Občini Vodice z najbolj ugodnim ponudnikom Petrol Plinom, d. o. o. Novele Energetskega zakona prinašajo na področju oskrbe z zemeljskim plinom določene novosti, na novo definirajo pristojnosti posameznih udeležencev (koncedentov - občin, koncesionarjev, Javne agencije RS za energijo) ter posledično nalagajo uskladitev dotičnih občinskih in drugih aktov. Te spremembe in dopolnitve so v večji meri posledica prenosa novih zahtev Direktive 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom v naš pravni red in razveljavitvi Direktive 98/30/ES.
Energetski zakon tako na področju lokalnih javnih služb zemeljskega plina določa novo gospodarsko javno službo - dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, ki združuje dosedanje upravljanje omrežja in izvajanje distribucije. Ta javna služba se financira iz omrežnine, ki je najpomembnejši del cene za uporabo omrežij. Dobava, organiziranje ali prodaja samega zemeljskega plina odjemalcem je postala prosta tržna dejavnost, podvržena le licenci. Novela Energetskega zakona prinaša nov regulatorni okvir opravljanja distribucije zemeljskega plina. Tako so povsem na novo določene pristojnosti Javne agencije Republike Slovenije za energijo. Med drugim agencija izdaja naslednja soglasja:
-	k omrežnini sistemskega operaterja;
-	k njegovim sistemskim obratovalnim navodilom;
-	k njegovim splošnim pogojem za dobavo in odjem.
Bistveno so spremenjene oz. zožane pristojnosti občin - koncedentov. Podelitev koncesije je tako omejena le na dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (do sedaj tudi za dobavo plina). Poleg tega občina daje soglasje k splošnemu aktu sistemskega operaterja, ki ureja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina in soglasje k splošnemu aktu
sistemskega operaterja, ki ureja tarifni sistem za tarifne odjemalce. Na ceno plina, omrežnino in sistemska obratovalna navodila občine nimajo več nobenega vpliva.
Občinski svet Občine Vodice je, upoštevajoč zgoraj opisane novosti, ki jih prinaša Energetski zakon, na svoji seji dne 2. 3. 2009 sprejel nov Odlok o izvajanju javne službe na področju zemeljskega plina v naši občini. Skupaj z njim se razveljavljajo tudi drugi akti, ki so bili v neskladju s sedanjo zakonodajo (tarifni sistem, ceniki zemeljskega plina ...). Novela sicer ohranja vsa ostala dopustna določila dosedanjega Odloka ter smiselno povzema s koncesijsko pogodbo dogovorjene medsebojne obveznosti (npr. obveznost postopne plinifikacije praktično celotnega območja naše občine).
Že v decembru 2008 je občinski svet dal soglasje k predlogu Splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja, ki ga je za območja vseh občin, kjer izvaja koncesijo, pripravil Petrol Plin, d. o. o.. Splošni pogoji urejajo razmerja med sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja zemeljskega plina (koncesionarjem), dobavitelji zemeljskega plina, uporabniki distribucijskega omrežja zemeljskega plina in odjemalci zemeljskega plina. Med drugim obsegajo: - ukrepe varstva potrošnikov, ki se
nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem;
-	zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe ter podatkov o tarifi in cenah;
-	pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov;
-	postopke odločanja o pritožbah odjemalcev;
-	razloge za ustavitev distribucije zemeljskega plina;
-	postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja;
-	postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.
Splošni pogoji bodo stopili v veljavo, ko bo Petrol Plin pridobil soglasja vseh občin in agencije, objavljeni pa bodo v Uradnem listu RS ter na spletnih straneh Agencije za energijo www.agen-rs.si. Na že navedenih spletnih straneh Agencije si lahko ogledate tudi Akt o določitvi omrežnine in Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za območje naše občine, v izdelavi pa je primerjalnik ponudb za dobavo zemeljskega plina (za električno energijo že v polnosti funkcionira). Aktualen cenik dobave zemeljskega plina je našim občanom na voljo na spletnih straneh naše občine www.vodice.si ter Petrola www.petrol.si. V tabeli je ločeno prikazana cena omrežnine ter sama prodajna cena plina. Slednja je v zadnjih dveh mesecih padla za približno 12 %; trend padanja lahko pričakujemo tudi v bodoče, saj maloprodajne cene zemeljskega plina z nekajmesečnim faznim zamikom dokaj primerljivo sledijo cenam na naftnem trgu. Po zakonodajni in strukturni plati je tako (tudi v naši občini) vse že urejeno za demonopolizacijo trga zemeljskega plina. V praksi bo sicer preteklo še nekaj časa, da se bo trg ponudnikov dejansko oblikoval in začel opravljati svojo funkcijo - veliko bomo k temu pripomogli tudi sami uporabniki, s striktnim sledenjem cenam plina in odločanjem za najcenejšega ponudnika.
Učinkovito upravljanje z javno razsvetljavo
Treba bo omejiti svetlobno onesnaženje in porabo električne energije v občini!
t
A Stojan Tadej Smerkolj, univ. dipl. inž. geod.
V preteklosti se v Sloveniji nismo kaj dosti ukvarjali z rabo električne energije za javno razsvetljavo. Cena električne energije je bila nizka, o svetlobnem onesnaženju pa tudi nismo imeli pojma. Javna razsvetljava je kljub temu eden najpomembnejših segmentov zagotavljanja prometne in osebne varnosti v pogojih zmanjšane vidljivosti, ki pa je večinoma tudi velik porabnik električne energije.
Občinska uprava poroča / Seje
V Sloveniji se vse lokalne skupnosti spopadajo s problematiko javne razsvetljave, saj je velik del le-te tehnološko zastarel in zato energetsko neučinkovit. Veliko denarja se porabi za tekoče vzdrževanje javne razsvetljave, tako da ga velikokrat zmanjka za investicije v posodabljanje sistema. Pojavlja se tudi problem lastništva infrastrukture javne razsvetljave, saj je dostikrat lastnik infrastrukture hkrati tudi dobavitelj električne energije za javno razsvetljavo.
Septembra 2007 je Slovenija dobila Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja (Ur. l. RS, št. 81/2007; v nadaljevanju Uredba), ki med drugim določa tudi zgornjo mejo letne rabe električne energije za lokalne skupnosti. Ta ne sme presegati 44,5 kWh na prebivalca. Uredba dovoljuje le uporabo takšnih svetilk, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. To pomeni, da morajo biti svetilke zasenčene in primerno nameščene. Čeprav Uredba velja že več kot leto dni, pa je z denarjem, ki je na voljo vsako leto, nemogoče zamenjati in prilagoditi svetilke npr. v petih letih. Uredba pa ne predvideva nobenega prehodnega obdobja. S to Uredbo je Slovenija ena prvih evropskih držav, ki ima z zakonom določene omejitve osvetljevanja površin in objektov. "Nakopali" smo si izredno strog zakon, ki pa ga ne moremo izvajati, saj ni možno zagotoviti tolikšnih finančnih sredstev v naslednjih letih. Občina Vodice pristopa k temu resno. Letno namenja sredstva za redno vzdrževanje javne razsvetljave in tudi dodatna investicijska sredstva. Potreben
pa bo se korenitejši poseg, kot ga npr. poznajo v občini Cerklje na Gorenjskem, kjer v nočnem času del javne razsvetljave ne sveti. Na začetku bomo uveljavili nočno "mirovanje" javne razsvetljave ob cesti skozi Bukovico, kjer je to tehnično tudi izvedljivo. Hkrati bo treba zmanjšati osvetljevanje cerkva po občini Vodice, saj je energetsko potratno in v nasprotju z Uredbo. Namestitev reflektorjev, ki bi ustrezali Uredbi, bi bila izredno draga, zato bomo zmanjšali moč žarnic in uveljavili "mirovanje" v nočnem času. Povečati moramo energetsko učinkovitost javne razsvetljave, doseči moramo prihranke pri stroških porabljene električne energije za javno razsvetljavo in spremeniti miselnost uporabnikov v smislu učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter ekologije.
19. redna seja Občinskega sveta
2. 3. 2009
Alenka Jereb
Predlog proračuna je pripravljen, po mnenju nekaterih svetnikov bodo potrebne prerazporeditve na posameznih postavkah
Tako kot v prvem branju na predhodni seji je bil tudi v drugem brez razprave soglasno sprejet nov spremenjen Odlok o izvajanju lokalne gospodarske službe distribucije zemeljskega plina, o čigar spremembah smo že pisali v prejšnji številki glasila. Predstavljen je bil tudi Program ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2009. Predstavnik koncesionarja javnega podjetja Snaga, Jože Gregorič, je pohvalil vzpostavitev ločenega zbiranja komunalnih odpadkov v naši občini in opozoril na trend zmanjševanja števila večjih posod. Zmanjšuje se tudi ostanek mešanih komunalnih odpadkov, kar je posledica zbiranja organskih kuhinjskih odpadkov in večjega deleža odpadkov, zbranih v začasnem zbirnem centru. Podjetje Snaga bo tudi letos enkrat tedensko pobiralo posode z mešanimi komunalnimi odpadki, organiziralo tudi ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih in ob sobotah zbiranje odpadkov v začasnem zbirnem centru. Maja bodo izvedli odvoz kosovnih, julija in novembra pa odvoz nevarnih odpadkov. Finančni načrt Medobčinskega inšpektorata za leti 2009 in 2010 je v nadaljevanju predstavila vodja medobčinskega inšpektorata, Irena Karčnik. V tekočem letu predvidevajo okrepitev inšpekcijskih služb - te bodo povečale nadzor, ki je v njihovi pristojnosti, in uskladili posamezne občinske odloke z veljavno zakonodajo.
Seje / Družbene dejavnosti
19. redna seja Sveta šole
£ Alenka Jereb	9 3- 2009
Seznanitev z letnim in evalvacijskim poročilom za preteklo šolsko leto - S počitnicami nov Svet zavoda
Največ časa so svetniki namenili obravnavi Osnutka odloka proračuna za leto 2009, ki sta ga predstavila župan Brane Podboršek in računovodkinja Nataša Hribar. Po županovih besedah je velik del nerealiziranih investicij iz lanskega proračuna prenesenih v letošnjega, in sicer izgradnja čistilne naprave in krvavškega vodovoda, predvideno je tudi financiranje dveh OPPN-jev pod cerkvijo in v Polju ter odprodaja zazidalnih površin, ki je še niso realizirali v preteklem letu. Zaključila so se vsa rekonstrukcijska dela kot odprava posledic neurja v osnovni šoli, pridobiti pa nameravajo gradbeno dovoljenje za pridobitev novih prostorov, ki naj bi jih dokončno opremili v letu 2010. Za vse navedene investicije in druge postavke proračuna se bo morala Občina Vodice zadolžiti v višini 385.000 eurov . V razpravi, ki je sledila, smo slišali mnenja, da bi morali znižati stroške na postavkah tekoči odhodki za župana in podžupana, sejnine občinskih svetnikov in Nadzornega odbora, stroškov Občinske uprave in obveščanja občanov - Kopitarjev glas, omejiti nadstandardni program v vrtcu, zmanjšati stroške za pridobitev OPPN-ja v Polju in prerazporediti več sredstev na druge postavke. S tem zadolževanje ne bi bilo več potrebno. Slišali smo tudi mnenje, da naj se Občina zadolži samo za tiste projekte, ki bodo prinašali korist vsem občanom (izgradnja vodovoda in čistilne naprave) in ne za investicije, ki so namenjene samo delu prebivalstva. Po razpravi je župan poudaril, da bodo vse pripombe obravnavali posamezni odbori in komisije, Občinska uprava pa bo upoštevajoč le-te pripravila dopolnjen predlog proračuna. V nadaljevanju je predsednik nadzornega odbora, Franci Stanonik, podal poročilo o notranji reviziji poslovanja Občine Vodice, ki je po njegovih besedah dokaj ugodno, saj niso bile ugotovljene večje nepravilnosti. Direktor Občinske uprave, Ranko Stingl, pa je predstavil izvajanje priporočil za tista področja, kjer so bile ugotovljene manjše pomanjkljivosti. Sprejeti so bili tudi sklepi o oprostitvi plačila NUSZ, o prodaji zemljišč ob Kocljevi ulici in o vračilih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Podana je bila tudi informacija, da se zaenkrat še ne bo imenovala komisija za pripravo OPPN-ja središča Vodic.
Tokratna seja je bila namenjena potrditvi Letnega poročila Javnega zavoda osnovne šole za leto 2008, ki vsebuje splošni in poslovni del, inventuro in računovodsko poročilo. V preteklem letu je v prejšnjem zavodu prišlo do večje spremembe. S 1. 9. 2008 se je zavod ločil na dva zavoda - na OS Vodice in Vrtec Skratka Svita. Finančni del se je razdelil z 31. 12. 2008, tako da z novim letom zavoda poslujeta in delujeta samostojno. Po besedah ravnateljice Ivane Bizjak je pouk potekal v dveh oddelkih osemletne in v 19 oddelkih devetletne osnovne šole, kjer se je v 8. in 9. razredu izvajala zunanja, v ostalih razredih pa notranja diferenciacija. V tretjem triletju so bili učenci vključeni k pouku izbirnih predmetov. Učenci 9. razreda so opravili tudi nacionalno preverjanje znanja. Rezultati so prenizki zaradi neresnega pristopa učencev (rezultati ne vplivajo na vpis v srednjo šolo), kar velja tudi za druge osnovne šole na Slovenskem. V okviru razširjenega programa se je izvajal dopolnilni in dodatni pouk, različne interesne dejavnosti ter fakultativni pouk angleščine v 1. triletju. Sola je nudila tudi jutranje varstvo in podaljšano bivanje. Ravnateljica je pohvalila dobro sodelovanje z ostalimi društvi in organizacijami v občini, še zlasti pa se je zahvalila
ustanoviteljici, Občini Vodice, za pomoč pri sanaciji odpravljanja posledic neurja, ki je v veliki meri prizadelo prav šolsko stavbo. Hkrati je izrekla tudi zahvalo za potrpljenje vsem delavcem in učencem šole, ki so v obdobju sanacije delali v težkih in nezavidljivih pogojih. Pohvalila je tudi dobro sodelovanje s Svetom staršev in Svetom zavoda. V nadaljevanju je sledilo poslovno poročilo računovodkinje Marjete Hočevar, ki je poudarila, da je zavod posloval pozitivno. Podala pa je tudi predlog sodil za delitev skupnih stroškov po dejavnostih, ki so ga člani zavoda soglasno potrdili. Potrdili so tudi inventuro in novost v poročilu, to je evalvacijsko poročilo, v katerem zasleduje zavod en sam cilj, ki si ga zadane v tekočem letu. Evalvirala se je priprava in sprejetje Vzgojnega načrta šole, ki je bil le delno realiziran zaradi obsežne naloge (oblikovanje načel in vrednot šole, hišnega reda in pravil). Zastavljen cilj bo realiziran do junija 2009.
V nadaljevanju so člani zavoda potrdili učni uspeh v prvem polletju tekočega leta, sprejeli sklep za začetek postopka za razpis volitev novega Sveta zavoda in vseh aktivnosti okoli izpeljave volitev ter ocenili delovno uspešnost ravnateljice.
Obvestilo
V torek in sredo, 7. in 8. aprila, bomo v soli izvedli
akcijo zbiranja odpadnega papirja.
Občani lahko star papir odvržete v zabojnik, ki se bo nahajal pred kolesarnico. Papir naj bo zvezan ali zložen v kartonske skatle. V omenjenih dnevih bo akcija potekala od 8.00 do 18.00.
S svojim prispevkom boste pokazali pozitiven odnos do okolja. Izkupiček bomo namenili učencem pri pripravi valete in pomoči potrebnim.
Mentorica šolskega parlamenta Alenka Jereb
Uspešna novinarka, ki se je učila ob velikih imenih malega ekrana
Alenka Jereb
Na pogovor smo tokrat povabili uspešno novinarko, ki živi v naši neposredni soseščini. Le kdo ne pozna Rosvite Pesek, ki v Odmevih nekajkrat na teden gosti zanimive sogovornike, jim postavlja včasih tudi neprijetna vprašanja in želi od svojih gostov izvrtati čim več, kar bi zanimalo tudi poslušalce in gledalce pred televizijskimi sprejemniki. Njen delavnik je dinamičen in zanimiv in po pripovedovanju sodeč se zavleče pozno v noč, ko se že marsikdo od gledalcev odpravi spat. Njeno novinarsko delo se vsakodnevno vrti okoli dogodkov doma in po svetu, njeno veselje pa sta popis in raziskovanje dogodkov v procesu osamosvajanja Slovenije. Napisala je že dve knjigi in v prihodnosti lahko, kot sama zatrjuje, pričakujemo še tretjo.
Kako kot izkušena novinarka, katere delo spremljamo nekajkrat tedensko preko televizijskih ekranov, gledate na svoje prve novinarske izkušnje?
Imela sem enega redkih privilegijev, da so me v svet novinarstva vpeljali izkuseni novinarski "mački". S par besedami po prispevku ali oddaji so mi vedno znali povedati, kaj je prav in kaj narobe. Večina mojih mladih novinarskih kolegov ima to srečo danes le izjemoma. T. i. mentorstva je danes se zelo malo, praktično nič, in novinci so vrženi v delo, v katerem se morajo znajti po svoje.
Ste takoj zaceli na televiziji ali ste delali tudi pri tiskanih medijih?
Moje prve novinarske izkusnje so bile na Radiotedniku Ptuj, zatem na Radiu Slovenija, po diplomi pa je bila moja prva prava pripravniska služba na TV Ljubljana, danes Televizija Slovenija, in tu sem se danes. Imela sem priložnost, da sem gledala in se učila ob velikih imenih malega ekrana; Tomažu Terčku, Ladu Ambrožiču, Ljerki Bizilj, Branku Maksimoviču ...
Televizijski gledalci se vas spominjajo zlasti kot urednico notranjepolitične redakcije, kasneje tudi kot urednico informativno-dokumentarnih oddaj. Je to področje, ki vas je od nekdaj pritegnilo, zanimalo? Zakaj? Najprej me je zanimal Val 202 - moderiranje oddaj in glasba. Ampak takih "novinarčkov" je bilo takrat veliko in konkurenca prehuda, da bi opazili dekle z močnim stajerskim naglasom, za katerega so najprej rekli, da me je govorno preveč zaznamoval in da z mojim delom pred radijskim mikrofonom ne bo nič. Torej tudi s službo ne bo nič. Televizija Slovenija je prav v času, ko sem diplomirala, spomladi 1989, iskala nove moči. Najprej sem v redakciji dvigovala telefone in kuhala kavo, se učila izgovorjave knjižne slovensčine, potem pa je po dveh mesecih odsel na dopust en novinar, zatem drugi in tako sem vskočila - s poročili iz ZSMS-ja, izpred sol, iz bolnisnic, tržnice ... Nastajale so nove politične zveze oz. stranke, za katere starejsi kolegi niso kazali zanimanja, mene pa je prav na njihove seje in sestanke najbolj vleklo. Nastal je Demos, začela se je volilna kampanja, demokracija je bila na iztegu roke in obljubljali so samostojno Slovenijo. Zame je bilo to dovolj, da sem se spremljanju političnih struktur in sistemov zapisala vse do danes.
Vmes ste pripravljali tudi Polnočni klub, v katerem ste gostili zanimive sogovornike. So bili tema in gostje izključno vaša izbira?
Polnočni klubi so bili zame kazen in edino, kar so mi dopustili urednikovati, je bila ta oddaja. Z mesta urednice Aktualno dokumentarnega programa s 13 oddajami so me leta 2002 kar na dopustu razresili, brez posebnih argumentov, in edina oddaja, v kateri politike ni smelo biti, je bila Polnočni klub. Po 13 letih novinarstva na notranjepolitičnem področju so mi bili pripravljeni dovoliti urejati in voditi edino to oddajo. Izbire ni bilo velike - ali oditi ali pa poskusati iz Polnočnih klubov narediti, kar se da. Odločila sem se za drugo možnost, čeprav sprva s silno težavo in veliko mero pelina. Tako sem pristala v Polnočnem klubu. V glavnem sem pri pripravi oddaje imela povsem proste roke in tudi drugi voditelji oddaje so imeli z moje uredniške strani enake pogoje.
Lahko bi rekli, da se vaše delo vendarle vrti okoli dogajanj na notranjepolitičnem parketu. Prav zato so vam Odmevi tudi tako pisani na kožo. Naše bralce prav gotovo zanima tudi tisti del, ki ga na televizijskem ekranu ne vidijo. Tu mislim predvsem na priprave.
No, največja zmota, ki pri gledalcih gotovo obstaja, je misel, da si goste in teme izbiram sama. To naredi urednik in ne voditelj oddaje, zato imam na to bolj malo vpliva. Moja naloga voditeljice je le ta, da v okviru dane minutaže (tudi to določi urednik) izpeljem pogovor čim bolj korektno in da iz gostov izvlečem največ, kar je mogoče. Teme se izbirajo dopoldne istega dne, včasih urednik ne uspe
zagotoviti ustrezne strukture gostov (velikokrat naši udeleženci pogojujejo svojo udeležbo; v večini se ne želijo soočati ali pa terjajo povsem enakovreden nivo -recimo da morajo priti tudi drugi predsedniki strank, ne zadošča jim zgolj vodja poslanske skupine ali podpredsednik stranke itd.) in zgodi se, da temo potrdimo šele pozno popoldne. Moja naloga je, da sem toliko na tekočem z dogajanji, da lahko zvečer ob 22-ih izpeljem vsako temo> od bombnih napadov v Gazi, finančne krize, odnosov s Hrvaško, do zlorab mladostnikov. To od mene terja pravzaprav ogromno informiranost; poznati moram vsebino večine naših oddaj, redno prebirati več časopisov dnevno, imeti tudi svoje vire, ki jih lahko v uri, dveh pokličem in mi pomagajo razbistriti misli. Predvsem pa moram znati zapletene stvari vprašati tako, da jih gledalci razumejo in da zaznajo bistvo problema. Skratka, Odmevi terjajo od mene, da sem majhen filozof; vsega moram vedeti vsaj malo. Svoj car ima prav gotovo neposredno vodenje oddaje. Koliko adrenalina se sprosti pri takem vodenju? Kako voditelj doživlja trenutke, ko želi od gostov pričakovane odgovore, pa ne dobi ustreznega odziva? Adrenalin in njegova količina sta odvisna predvsem od gostov. Od tega, kako naporni so. Ali me lahko presenetijo s kakšno pripombo, opazko, ali me bodo skušali ignorirati in se izmakniti vprašanju. Največ adrenalina ima gotovo tista oddaja, v kateri v studio pride "krivec", tisti ki je nekaj zakuhal, ki je kršil pravila, zakonodajo, družbene norme, skratka grešnik. In tu je potreben, vsaj pri meni, še poseben premislek. Lahko na mojo trditev odgovori z vprašanjem, lahko me ignorira, lahko se izmika, lahko je žaljiv ... In teh situacij, do katerih v studiu gotovo pride, se ne da predvideti. Preprosto se zgodijo in v njih kot voditeljica nimam popravnega izpita. Ali zvozim ali pa padem. Moj napačen način vodenja pogovora lahko doseže povsem nasprotni učinek, da se ta t. i. grešnik gledalcem še nazadnje zasmili in se doma postavijo njemu v bran. Vsako dodatno vprašanje, vsako vztrajanje pri enakem vprašanju je treba še dodatno pretehtati, gotovo pa nam tudi spodleti. Verjetno vas take oddaje ne pustijo ravnodušne. Prav gotovo sledi analiziranje dogodkov. Se je težko po oddaji notranje umiriti in mirno
zaključiti delovni dan?
No, pri meni se ti zaključki dneva zgodijo enkrat ob drugi uri zjutraj. Prej se te dodatne količine adrenalina ne da izprati s sebe. Zelo pogosto si oddajo, ko pridem domov, še enkrat pogledam, s partnerjem prediskutiram in ocenjujem, kje je bilo dobro in kje ne. In potem se seveda tudi jezim. No, potem pogledam še zadnje večerne novice na spletu, morebitne forume, odgovorim na e-pošto naših gledalcev, ki je včasih lahko tudi zelo naporna. Včasih pa pomaga premagati tisto osebno nezadovoljstvo - ko sama vem, da bi lahko kakšne Odmeve naredila bolje -, ko me nekateri gledalci vzpodbudijo, da so razumeli poanto, četudi ni bila izrečena. Preidiva še na drugi del vašega ustvarjanja, to je pisanje. Pred leti ste doktorirali. Če se ne motim, ste proučevali potek osamosvajanja, ki je privedlo do samostojne Slovenije. Kaj vas je vodilo, da ste se lotili tega proučevanja?
No, najprej sem ugotovila, da sem iz časov demokratizacije in osamosvajanja na temelju novinarskega dela na terenu potegnila ogromno količino znanja, stkala zelo zanimive osebne kontakte in da o teh rečeh veliko vem, poznam gradiva, imam še svoje zapiske in imam na voljo izredno zakladnico televizijskega arhiva. Od tu do prijave teme za doktorat je bil le majhen korak. Ampak potem je to terjalo štiri leta nenehnega nabiranja virov, proučevanja, iskanja, branja, predvsem pa pisanja, da sem na nekaj več kot 500 straneh zajela celoten proces slovenske osamosvojitve. In seveda je to terjalo tudi veliko osebnega odrekanja. Zdaj pa, ko sem že toliko dela in energije vložila v to temo, je preprosto ne morem več izpustiti iz rok, toliko je še podrobnosti in stvari, ki niso zapisane, pa bi morale biti, da me ta privlačnost slovenske osamosvojitve še vedno ne spusti. Sicer pa, če sva odkriti, je to tudi tisto obdobje slovenske zgodovine, ki bo zapisano z zlatimi črkami in na katerega smo Slovenci in Slovenke upravičeno lahko ponosni.
Lahko na kratko strnete nekaj osnovnih misli? Kaj je bilo odločilno pri izboritvi samostojnosti Slovencev?
Odločilna je bila modrost in vizija nekaj posameznikov, ki so bili pripravljeni tvegati več kot drugi zato, da smo prišli do svoje države. Imeli so pogum, neizmerno dozo zaupanja v slovenski narod in poznali
so našo zgodovino. Prišli so do vzvodov oblasti za zelo kratko obdobje, izpeljali ključno dejanje - nastanek nove države, in se potem tudi umaknili. Res je, da so bile neke ugodne mednarodne okoliščine, a te so bile že večkrat, pa jih Slovenci nismo znali izkoristiti, oziroma smo se vedno odločili za povezave z drugimi narodi, dokler se niso pojavili ljudje, ki so rekli, da je tudi dvomilijonska skupnost sposobna svojega lastnega narodnega preživetja. Izdali ste tudi drugo knjigo z naslovom Skupščinski koraki k samostojni državi. Čemu? Kaj vas je vodilo k pisanju te knjige? Atraktivnost skupščinskih debat je bila tista, ki mi ni dala spati. Prebiranje skupščinskih dobesednih prepisov iz slovenske osamosvojitve je lahko zelo zanimiva stvar, predvsem pa veliko pove o ljudeh, ki krojijo slovensko politiko še danes. Vsi, ki danes nekaj štejejo, so sedeli v skupščini tudi takrat; od Pahorja, Školča, Janše do Mogeta in Potrča. In prav zanimivo je prebrati, kako so politiko razumeli takrat in kako ravnajo danes. Si v prihodnosti lahko obetamo še kakšno novo delo?
Verjetno bo res v tretje šlo rado. Prihodnje leto, ob 20-letnici prvih demokratičnih volitev, bom verjetno popisala slovensko demokratizacijo in prvo volilno kampanjo. Za konec pa še eno bolj splošno vprašanje. Kakšni se vam zdimo Slovenci in Slovenke v današnjem času? Smo še sposobni nastopiti tako enotno, kot smo v času osamosvajanja? No, to pa za konec ni čisto nič lahko vprašanje. Reciva takole. Slovenci in Slovenke smo svoj zrelostni izpit gotovo opravili, kot narod bomo, kot kaže, preživeli - mnogim velikim imperijem v zgodovini to ni uspelo. Enotnost je pa že drugo vprašanje. Izkazali smo jo v ključnem trenutku naše zgodovine, na dan plebiscita, 23. decembra 1990, ko smo z 88,5 % obkrožili ZA samostojno in neodvisno državo. Danes po enotnosti ni več tako velike potrebe, pa tudi dogodki niso več tako usodni. Nič hudega ni, če kdaj ne mislimo enako. Bolj pomembno pa je, da se znamo razumeti, poslušati, predvsem pa tudi slišati, ter da znamo živeti tako, da ne prizadenemo drugih in da se zjutraj zbudimo s čisto vestjo.
Družabne dejavnosti
Iz roda v rod
Spela Pipan, vodja PS Utik
V mesecu februarju smo v sodelovanju z Društvom upokojencev Bukovica - Utik pripravili delavnice za učence podružnične šole Utik. V zgornji učilnici smo pripravili štiri okrogle mize z različnimi dejavnostmi. Upokojenke so učencem predstavile in male prstke potrpežljivo učile spretnosti kvačkanja in pletenja, izdelovanja cvetlic iz krep papirja ter zanimivih figur in posodic iz oblikovalne mase ter gline. Učenci so si v dveh skupinah ogledali mizarsko delavnico gospoda Cveta Vrbovška, spoznali vrste lesa in orodje za obdelovanje, nato pa so samostojno ustvarili svoj izdelek iz lesa.
Novih veščin so se otroci učili z velikim zanimanjem in na koncu delavnice so navdušeno predstavljali svoje prve kvačkane in pletene izdelke, risbe na lesu in izdelke iz lesa, šopke unikatnih cvetlic ter skledice, zajčke, punčke iz oblikovalne mase in gline.
Članom Društva upokojencev se zahvaljujemo za sodelovanje in upamo, da se zopet srečamo na podobni delavnici v naslednjem šolskem letu.
:
Občni zbor Društva
t • t	^ •	-t	^ • • v
narodnih noš in kočijazev
občine Vodice
Nataša Suštaršic
Slovenska narodna nosa se je oblikovala v drugi polovici 19. stoletja. Lahko bi rekli, da je z olepšavami postala "uniforma" Slovencev vse do danes. Tudi mi želimo to tradicijo prenesti v naslednje rodove, saj s tem ohranjamo našo kulturno dediščino, ki pa je izraz ustvarjalnosti človeka in njegovih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj v posameznih obdobjih. Naš namen je zato prenos in širjenje kulturne dediščine, za kar pa je osrednjega pomena sodelovanje z vrtcem, osnovno šolo in drugimi društvi, ki ga bomo v prihodnje le še poglabljali. Da bi se ponovno sestali, se družili in modro načrtovali naše širjenje, smo se že petič, letos v veliki udeležbi, srečali v Kulturnem domu Vodice. Predsednik Martin Stanonik je z nagovorom pozdravil navzoče in predstavil poročilo o delovanju Društva ter program dela za letošnje leto. V preteklem letu so nekatere članice obiskale seminar o šivanju narodnih noš, od koder bodo znanje lahko prenesle med vse nas. Letos se bodo udeležile nadaljevalnega tečaja. S pridobljenim znanjem bomo v sodelovanju
z Osnovno šolo Vodice in Vrtcem Vodice pomagali najmlajšim folklornim skupinam sešiti pastirska oblačila. Mladi nadobudneži bodo v njih nastopili na prireditvi, ki jo bomo organizirali skupaj.
V	letu 2008 smo imeli občni zbor z gostjo Dušico Kunaver, se v velikem številu udeležili občinskih prireditev (odprtja ceste v Bukovici, prireditev ob državnih praznikih, blagoslova gasilskega vozila ...), izleta in povorke v Beljaku ter Dneva narodnih noš v Kamniku. Oblikovali smo prepoznavni znak, ki ga danes predstavljamo, štampiljko ter članske izkaznice.
V	letošnjem letu bomo obiskali vse prej omenjene prireditve. Poleg tega se bomo udeležili še Jurjevanja na Ljubljanskem gradu ter štiridnevne prireditve v Beltincih.
Letošnji občni zbor je potekal v sproščenem vzdušju, po koncu uradnega dela pa je sledila razdelitev članskih izkaznic ter zabavni del večera-, pogostitev z veselim pustnim rajanjem ob glasbi skupine s Svete Katarine.
Slika prikazuje naš znak, v katerem smo želeli povezati tri glavne simbole slovenske tradicije; pokrivalo, gorenjski nagelj in leseno kolo zapravljivčka.
Gorenjska narodna noša, ki jo zvesto nosi naša članica.
Franc Poglajen
Neža Cankar je zelo uspešno nastopila na 16. posamičnem državnem prvenstvu mladih, ki je potekalo od 22. do 28. 2. 2009 v Rogaški Slatini. V konkurenci deklet do 16 let je osvojila 3. mesto in si pridobila pravico nastopa na Evropskem prvenstvu mladih.
Svoj uspeh je dopolnila z osvojitvijo 5. mesta na 10. posamičnem državnem pospešenem prvenstvu mladih, ki je ravno tako potekalo v Rogaški Slatini 1. marca 2009.
Nastop so finančno podprli-, Factor banka, Občina Komenda, NLB. Neža Cankar je učenka osnovne šole Vodice in članica Šahovskega kluba Komenda in je z osvojitvijo 3. mesta dokazala, da sodi v sam vrh mladih slovenskih šahistk.
Uspeh NeZe Cankar
Lastniki dvokolesnikov tudi pozimi ne počivamo
Jernej
Od pozne jeseni, ko smo pospravili naše jeklene konjičke (najbolj vztrajni so se kljub hudemu mrazu na dan sv. Štefana udeležili že tradicionalne vožnje z motorji in prikoličarji okrog Šmarne gore), pa do sedaj, ko bo končno te kar predolge zime konec, smo člani Motocluba MAK čas izkoristili za druge društvene dejavnosti. Tudi preko zime smo organizirali sejme rabljenih motorjev, rezervnih delov in ostale motoristične opreme, ki so naleteli na res dober odziv. Če ne verjamete, drage bralke in bralci, pridite nas pogledat v Polje na avtobusno postajo, kjer bodo vsako prvo nedeljo v mesecu še naprej stale naše stojnice, in se prepričajte, da "sejem res je živ"!
Vsak drugi ponedeljek v mesecu se vsi člani zberemo v naših klubskih prostorih; opravili smo že z vsakoletnim občnim zborom, poravnali račune, potegnili črto pod uspešno lansko sezono in pripravili program aktivnosti za letošnjo. Nalog smo si naložili veliko, o njih pa vas bomo raje obveščali sproti, v naslednjih številkah Kopitarjevega glasu. Veliko truda bomo tudi letos vložili v vse oblike izobraževanja motoristov, predvsem mladine. Na prvo tako akcijo, ali še bolje - izobraževanje, vas vabimo že danes v posebni prilogi tega članka.
Člani našega kluba smo ponosni lastniki starih motorjev, prikoličarjev in avtomobilov, s tem pa ni rečeno, da smo tudi sami stari. Med nami so tudi mladenke in mladeniči,
drugi pa smo mladi vsaj po srcu. Najstarejši med nami, dobrodušni in šaljivi "Dolenjček" Jože, prav te dni praznuje okroglih sedemdeset pomladi. Dovolite mi, da ob čestitkah tokrat jaz njemu in vsem vam, seveda, povem en vic. Takole gre-. motorist se s svojim starodobnikom pripelje do gostilne. Ves vesel in odžejan se čez nekaj časa vrne in z grozo ugotovi, da o njegovem motorju ni ne duha ne sluha. Po opravljenih formalnostih o kraji reče policistu-. "Ko najdete lopova, ki mi je 'sunil' motor, ga najprej vprašajte, kako ga je vžgal, saj imam sam s tem prekletim vžigom vedno probleme!"
Čim več sončnih pomladnih dni in lep pozdrav!
MOTOCLUB MAK VODICE V SODELOVANJU S POLICIJSKO UPRAVO LJUBLJANA
organizira v nedeljo, 19. aprila 2009, ob 8.00 na parkirnem prostoru pred občinsko zgradbo prireditev
VARNO V PROMET: POLICIJSKA IZKUŠNJA KOT NASVET
Vožnjo na poligonu bodo najprej na motorjih prikazali policisti, potem pa se bodo v spretnostni vožnji preizkusili vsi prijavljeni motoristi. Pogoj za prijavo je tehnično brezhibno, registrirano vozilo in veljavno pripadajoče vozniško dovoljenje. Po končanem praktičnem delu si bodo vsi prijavljeni udeleženci in ostali obiskovalci ogledali materiale in opremo, ki jo policisti uporabljajo pri odkrivanju storilcev prekrškov, policist - reševalec na motorju bo prikazal nudenje prve pomoči poškodovanemu motoristu itd.
Za popestritev prireditve bomo člani Motocluba MAK pripravili razstavo starodobnih vozil, poskrbeli pa bomo tudi za hrano in pijačo.
Namen akcije je izobraževanje za čim večjo varnost vseh udeležencev v prometu, s posebnim poudarkom na motoristih.
Vabljeni vsi, posebno mladina!
:
Znajo si popestriti vsakdanjik
225 članov Društva upokojencev Vodice se je 6. marca udeležilo občnega zbora in prisluhnilo poročilu in načrtom, ki jih je pripravila že utečena ekipa upokojencev, ki za vse svoje člane skozi celo leto pripravlja zanimiv program, tako na športnem kot tudi kulturnem področju.
Alenka Jereb
Kot je v svojem uvodnem nagovoru poudaril predsednik društva, Janez Podgoršek, zelo dobro sodelujejo s sosednjimi društvi upokojencev: Medvode, Cerklje, Komenda in Bukovica -Sinkov Turn, s katerimi tudi vsako leto pripravljajo kulturno prireditev Skupaj se imamo fletno. Zgledno je tudi sodelovanje z ostalimi društvi in zavodi v občini, kot tudi z Občino Vodice, ki jim brezplačno odstopi dvorano, kadar koli jo potrebujejo. Njihovi člani se vsako leto v velikem številu udeležijo čistilne akcije in pomagajo pri organizaciji proslav. Skrbijo tudi za novoletno obdaritev starejših upokojencev, za vse pa pripravljajo zanimive dejavnosti, ki se jih lahko udeleži vsak upokojenec.
Poročilo o dejavnostih v preteklem letu so podali člani upravnega odbora, ki so zadolženi za posamezno področje, še večje zanimanje pa so namenili programu dela za leto 2009. Od aprila do oktobra obljubljajo 13 kolesarskih izletov in 13 pohodov, načrtujejo tudi avtobusne izlete po Sloveniji in v tujino, pripravljajo poletni piknik, martinovanje in prednovoletno srečanje. Ljubitelji balinanja lahko vsak torek in četrtek popoldne balinajo na balinišču Kluba Kubu, komur pa gredo bolj od rok ročne spretnosti, lahko vsako sredo dopoldne ustvarja v prostorih Društva upokojencev. Inštrumentalno-vokalna skupina Ropotavčki namerava posneti CD z manj znanimi ljudskimi napevi, aerobna skupina se želi učiti novega plesa, svoje spretnosti pa predstaviti v domovih starejših občanov. Načrtujejo tudi
Predavanje z zdravstveno vsebino, organiziranje letovanja v upokojenskem počitniškem domu v Izoli in vrsto drugih dejavnosti. Mednje sodi tudi povezovanje z Mestnim združenjem Društva upokojencev Ljubljana in Zvezo društev upokojencev Slovenije.
Da pa ne bi ostalo samo pri besedah, so za veselo razpoloženje poskrbeli aerobna skupina, Ropotavčki in pevski zbor, ki so z veselimi narodnimi napevi spravili v dobro razpoloženje vse udeležence občnega zbora.
Kot sami zatrjujejo, se imajo lepo. Načrtov in želja imajo še veliko, zato v njihovem imenu povabljeni vsi, ki še niste člani Društva upokojencev, ste si pa že prislužili pokojnino, da se jim pridružite in pomladite njihove vrste.
VABILO
Zapoška mladina je za materinski dan pripravila zabaven večer s petjem, imitacijo in igro. Z vami bo med drugim tudi "smetana slovenske in hrvaške estrade". Zatorej vabljeni na družabno srečanje, ki bo v soboto, 28. marca 2009, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Vodice.
Prisrčno vas vabimo na urico sproščenega srečanja, kjer ne bo manjkalo otroške iskrenosti, priložnosti za smeh ter prijetnih misli in besed.
Zapoška mladina
tradicionalni
zimski pohod na Kalisče
Vida Pirc
Čeprav se zdi, da smo šele pred kratkim sklenili, da ŠPD Gams vsako leto v mesecu marcu organizira zimski pohod na Kališče, je letos za nami že peti po vrsti. Vsak od njih je bil nekaj posebnega in na vsakega nas vežejo lepi spomini. Kakšno leto je bila tura prijetno pomladna, drugič ekstremno
zimska s poldrugim metrom snega ali pa pusta, meglena in celo deževna.
Letošnja bi med zgoraj naštetimi sodila ravno nekje vmes. Temperatura je bila prijetno pomladna, zgoraj pa še debela snežna odeja. Ker so vremenoslovci
napovedovali prvi res topel konec tedna, je bila udeležba temu primerna. Zbralo se nas je skoraj trideset članov, vsi v nestrpnem pričakovanju uvodne ture letošnje sezone. S parkirišča v Mačah smo v "gosjem redu" in zmernem tempu krenili našemu cilju naproti. Skupino je kot običajno vodil naš vodnik Franci. Med potjo smo se večkrat ustavili, se nekoliko odžejali ali slekli pretopla oblačila.
V	gozdu smo poslušali prijetno ptičje žvrgolenje, ob poti pa že tudi občudovali razcveteli teloh. Več kot prepričljivi znaki, da v deželo nezadržno prihaja pomlad.
V	zgornji polovici poti pa je bila situacija povsem drugačna. Prav potuhnjeno se je pod listjem začel svetiti led, ki ga je bilo z vsakim korakom več. Stopinja ni bila več zanesljiva, zato je Franci odredil namestitev derez. Prav vsi, od prvega do zadnjega, smo jih imeli s seboj, nekoliko težav je bilo le z nameščanjem.
Tako varno opremljeni smo grizli v vedno debelejšo snežno odejo in v dobrih dveh urah osvojili cilj. Čeprav je koča pohvalno vzdrževana, ta dan v notranjosti ni imela obiska. Zasedli smo mize pred kočo in uživali na toplem soncu. Čas malice in počitka je hitro minil in počasi smo se vrnili v dolino.
Če verjamemo v pregovor, da se po jutru dan pozna, potem upamo, da uspela uvodna tura pomeni dobre obete za nadaljevanje sezone.
Zdravilne rastline
Navadni brin je grm ali manjše drevo, ki je razširjen skoraj po vseh kontinentih sveta. Pri nas ga največ najdemo na Krasu in na Primorskem, raste pa na zapuščenih in neobdelanih tleh, pašnikih ali gozdnih jasah. Bodičasti listi so gosto posejani po rastlini in ščitijo nastajajoče jagode, ki dozorijo v dveh do treh letih. V zdravilstvu se uporabljajo zrele jagode, ki vsebujejo eterična olja, glikozide, smolo, čreslovine in organske kisline.
Eterično olje, ki ga vsebujejo zrele brinove jagode, deluje diuretično, saj draži sečne organe. V zdravilstvu se uporablja, ker žene na vodo, razkužuje, spodbuja izločanje želodčnih sokov, odganja vetrove in blaži revmo. Novejše raziskave pa kažejo, da zmanjšuje plodnost, povzroča splav, znižuje raven sladkorja v krvi, zavira vnetja in deluje protikužno proti nekaterim glivicam in virusom, tudi Herpes simplexu. Ne uporabljamo ga pri boleznih ledvic.
Po zaužitju se deloma izloča tudi preko pljuč, zato ga kot antiseptik uporabljamo pri prehladnih obolenjih. V kombinaciji z drugimi zelišči se zunanje uporablja za masažo pri revmi in artritisu, oziroma pri bolečinah v sklepih in mišicah.
Jagode uporabljamo v kulinariki kot dodatek k težko prebavljivim jedem, saj tako izgine napetost v trebuhu, spahovanje, pekoče bolečine v želodcu in vetrovi.
Ženske ga pogosto uporabljajo za izboljšanje menstruacije. Znan je dober vpliv hlapnega olja na živčne motnje (splošna utrujenost, glavobol, razdraženost, migrena). Zaradi ugodnega vpliva na presnovo se priporoča uporaba čaja diabetikom, kot dodatek k redni terapiji.
Zelišče si pripravimo tako, da jeseni naberemo zrele plodove in jih posušimo v senci. Poparek pa si pripravimo tako, da žličko
posušenih jagod rahlo stremo in prelijemo s skodelico vrele vode. Po petnajstih minutah čaj precedimo ter ga pijemo zjutraj in zvečer.
Zdravilna moč se pripisuje tudi brinovcu, saj pomaga pri pokvarjenem želodcu, količina alkohola pa seveda ne sme presegati razumne mere.
Kljub širokemu spektru pozitivnih učinkov na telo je brinove pripravke treba uživati previdno in ne predolgo. Dolgotrajno jemanje lahko draži in poškoduje ledvice, pojavijo se prebavne motnje, pogosto in boleče odvajanje vode, kri v seču itd.
Vrtnarjevi nasveti
Nasvet gojiteljem sadnega drevja
Rajko Vuga
Za vrtičkarje, ki imajo na svojem vrtu med drugim tudi breskve, je sedaj pravi čas za prvo škropljenje proti kodravosti listov. Škropljenje bi morali ponoviti še enkrat malo pred cvetenjem. Za to škropljenje uporabite Cuprablav v koncentraciji 80 gramov na 10 litrov vode. Opažam, da marsikdo škropi le s 40 grami na 10 litrov
vode, kar po navodilih velja za čas, ko je vegetacija že nastopila. To isto škropivo in koncentracijo uporabite tudi pri zaščiti ostalega sadnega drevja proti nekaterim glivičnim boleznim.
Zelo važno škropljenje, ki velja zlasti za koščičasto sadje, je zaščita pred cvetno monilijo. Ta bolezen je prisotna že
v vsakem sadnem vrtu, kjer naredi zelo veliko škode na cvetovih in mladih poganjkih, ki ovenijo in se posušijo. Sredstvo proti tej bolezni je Octave. Na 10 litrov vode zadostuje 4 grame sredstva. Čas škropljenja se suče okrog cvetenja, to se pravi, tik preden se cvetovi odpro in takoj zatem.
Viseče mačehe
Rajko Vuga, svetovalec v Vrtnem centru Gasperlin
Se ne tako dolgo nazaj so bile mačehe rože, s katerimi smo v jesenskem času krasili pokopališča. Velikost cvetov je bila v glavnem enaka. Po sedanjem videnju bi lahko rekli, da je šlo za srednje velike cvetove. Žlahtnitelji pa niso mirovali. Na tržišče so iz leta v leto prihajale vedno nove barve in velikosti cvetov. Po mojem opažanju so najbolj popularne prav malocvetne mačehe, ki so bolj odporne na vremenske vplive in tudi bujno cvetoče. V zadnjih letih pa so se pojavile prve viseče mačehe z malimi cvetovi. Prav raznovrstnost, kot je množica različnih barv, velikosti cvetov in oblik rasti, je pripomogla, da so mačehe postale tudi hišne jesensko-spomladanske lepotice.
V zadnjem letu so Japonci s serijo Friolino visečih mačeh naredili nov velik korak k njihovi popularizaciji. Gre za viseče mačehe, ki po dolžini prekašajo vse dosedanje sorte. V večini so malocvetne. Doslej je na tržišču sedem različnih barvnih odtenkov. Njihovo bujno rast v dolžino lahko primerjamo z nekaterimi rožami iz običajne letne ponudbe. Letošnjo zimo so prestale tako kot ostale mačehe. Pri nezaščiteni legi so pomrznili poganjki, ki so viseli preko posode. Z malo več pozornosti, tj. zaščite pred najnižjimi temperaturami, so se ohranile v celoti. Njihova lastnost, ki preseneča, pa je, da jih lahko gojimo tudi v poletnem času (tako trdijo dobavitelji).
To sposobnost bom letos preizkusil pri dveh obešankah, ki v začetku meseca marca merita v dolžino že lepih 50 cm. Naša sorta ima malo večje cvetove, ki jih je zato manj. Njena zanimivost je tudi možnost razmnoževanja s potaknjenci. In še zadnji napotek, ki velja za vse mačehe, da jih je treba redno dognojevati z gnojili, ki med drugim vsebujejo več kalija. Morda bom o tej viseči mačehi pisal še kdaj kasneje, ko bom izrekel končno sodbo. Pa še to. Bliža se mesec april, ko se prične sezona prodaje okensko-balkonskih rož. V Vrtnem centru Gašperlin, kjer nastopam kot svetovalec, obetajo množico različnih vrst in sort rož, ki nas bodo razveseljevale vse leto, kljub "grožnji o recesiji". Mene menda prištevajo k skupini ljubiteljev surfinij in milijon zvončkov. V tem je nekaj
resnice, vendar ne zanemarjam drugih sezonskih rož, ki so ravno tako lepe. Če ste bili v lanskem letu razočarani nad surfinijami zaradi bolj muhastega vremena, letos upajmo na drugačno klimo. To omenjam bolj zato, ker bo v ponudbi več kot 20 sort surfinij. Za tiste, ki prisegate na bršljanke, pa lahko povem, da je na vidiku nova barva.
V prihodnjem mesecu pa kaj več o rožah, ki bodo v letošnjem letu krasile med drugimi tudi vodiške in okoliške domačije.
Vabljeni v Vrtni center Gasperlin, Moste pri Komendi
Črna kronika
ČRNA KRONIKA
za obdobje 5. 2. do 14. 3. 2009
Kriminaliteta:
-	v Vodicah so obravnavali vlom v skladisče plinskih jeklenk, od koder je bilo odneseno 15 kosov io-kilogramskih jeklenk;
-	v Vodicah so obravnavali poškodovanje tuje stvari, in sicer je znan storilec popisal sakralni objekt;
-	v Sinkovem Turnu je bila odvzeta prostost po ZKP do izročitve preiskovalnemu sodniku - storilcu, ki se je nasilno vedel do okolice;
-	v Vodicah so obravnavali tatvino denarnice v osnovni soli;
-	v Polju so obravnavali poškodovanje tovornega vozila;
-	v Zapogah so obravnavali vlom v gostinski lokal, od koder je bilo odnesenih več tehničnih predmetov;
-	v Vodicah so obravnavali vlom z odpiranjem vhodnih vrat na vzvod v Kmetijsko zadrugo, vendar je storilec s kraja odšel praznih rok;
-	obravnavali so poskus tatvine denarja iz trgovine;
-	obravnavali so tatvino plašča in ključev v ambulanti na Kopitarjevem trgu;
-	v Repnjah so obravnavali vlom v gradbeni kontejner, iz katerega je bilo odneseno različno električno orodje;
-	v Bukovici so obravnavali poškodovanje osebnega avtomobila;
-	v Vodicah so obravnavali vlom v stanovanjsko hišo, iz katere sta bila odtujena denar in zlatnina;
-	v Vodicah so obravnavali tatvino opažnih lesenih elementov z gradbišča novogradnje;
-	v Vodicah so obravnavali vlom v skladišče, od koder je bilo odtujenih več predmetov.
Javni red in mir:
-	v Polju so obravnavali kršitev JRM v družini; kršitelj bo ustrezno kaznovan;
-	v Bukovici so obravnavali kršitelja, ki je preko telefona motil in grozil dežurnemu policistu na PP Domžale, ob prihodu na kraj pa je zaklenjen skozi okno pljuval na policiste in jih žalil. Za početje mu je bil izdan plačilni nalog;
-	na Novi ulici v Vodicah je bila izvedena intervencija zaradi spora med bivšima partnerjema;
-	v Polju je bila izvedena intervencija zaradi spora med možem in ženo.
Prometne nesreče:
-	v Utiku so obravnavali prometno nesrečo I. kategorije in so v skladu z določbami ZVCP odstopili od ogleda;
-	na CP Torovo so obravnavali prometno nesrečo l. kategorije, in sicer se je tujec zaletel v zapornico cestninske postaje in jo poškodoval;
-	v Vodicah so obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami in samoudeležbo enega voznika zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivom alkohola; povzročitelj je bil pridržan do iztreznitve;
-	v Vodicah so obravnavali prometno nesrečo zaradi neprilagojene hitrosti s pobegom. Naknadno je bil povzročitelj dobljen, vendar je odklonil preizkus, zato je bilo odrejeno pridržanje do iztreznitve, v postopku pa se je nesramno vedel do policistov;
-	na Skaručni so obravnavali povoženje srne;
-	na Kopitarjevem trgu 4 so na parkirnem prostoru obravnavali prometno nesrečo s pobegom neznano kam.
Ostalo:
- Na Kmetijski ulici sta bili najdeni krava in teliček, ki ju je lastnik kasneje prevzel.
Vabilo
Spoštovani!
Letos Vas še posebej opozarjamo na ponoven pojav stekline v Sloveniji. Pojavila se je med lisicami, okužen je bil tudi že pes ter nekatere druge vrste domačih živali. Zato Vas v skrbi za naše skupno zdravje in zdravje Vaših psov vabimo, da psa privedete na eno od mest po razporedu, v ambulanto Veterinarske postaje Ljubljana, Cesta v Mestni log 51a, Ljubljana (delovni čas ambulante je od ponedeljka do petka od 7.30 do 19.30 in v soboto od 7.30 do 14.00), ali na Veterinarsko postajo Ljubljana, Enota BTC, Šmartinska cesta 152, Ljubljana (ob delavnikih od 12. do 19. ure). Če psa ne morete pripeljati, lahko pokličete na telefonsko številko 420 56 30 in se dogovorite z veterinarjem za cepljenje psa na Vašem domu. Cena cepljenja na terenu znaša 34,89 evrov.
Zaradi spremembe zakonodaje potrebujemo EMŠO lastnika psa, zato Vas vljudno prosimo, da nam ta podatek posredujete ob cepljenju. Lastnik psa mora biti oseba, starejša od 16 let.
Če ste psa v letu 2009 že cepili proti steklini, štejte to vabilo za brezpredmetno.
Razpored cepljenja psov proti steklini
SREDA, 1. 4. 2009
-	ob 12.30 - pri zadružnem domu, Utik;
-	ob 13.30 - pri Ivanki Kosec, Selo 20;
-	ob 14.00 - pri Resmanu, Polje;
-	ob 15.00 do 15.30 - pri Vodetu, Skaručna 18;
-	ob 16.00 do 16.15 - pri Jermanu, Repnje 30 b;
-	ob 16.30 do 17.00 - pri Kalanu, Zapoge 11;
-	ob 17.30 do 18.00 - pri skladišču KZ Vodice.
:
Otroški kotiček
Nagrajenka iz prejšnje številke je Ajda Jenko iz Vodic.
Pomagajte deklici najti pot do babice. Pomagate si lahko
z reševanjem računov :)
Ste ugotovili za katero pravljico gre?	Na koncu vse skupaj lepo pobarvajte.
Zahvale / Oglasi
Vse življenje si garal, za dom , družino vse si dal, od dela tvojih pridnih rok sledi ostale so povsod. Žalost, solza te zbudila ni, praznina, ki ostaja, zelo boli.
ZAHVALA
26. februarja 2009 nas je zapustil naš dragi mož oče, ata, brat, stric, svak, tast in bratranec
Jože KIMOVEC iz Vodic.
Od njega smo se poslovili v nedeljo, 1. 3. 2009, v Vodicah. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Francu Mervar in g. Ivanu Vilfanu za doživet pogrebni obred. Hvala govorcem: Gregorju, Stanetu Banku in predsedniku DU Vodice, Janezu Podgoršku, za lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi pevcem, nosačem, praporščaku, zastavonoši, g. Henčku in pogrebnemu zavodu Navček. Hvala vsem, ki ste se tako številno poklonili njegovemu spominu in ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala pa gre sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem za nesebično pomoč v teh težkih časih. Zahvaljujemo se za darove za maše, darovano cvetje in sveče ter vsem imenovanim in neimenovanim za izraze sožalja.
Njegovi: žena Anica, hčerke Stanka, Zdenka in Jožica z družinami
VINSKA KLET PODGORŠEK - Polje
VINA VIPAVSKEGA VINORODNEGA OKOLIŠA Ponudba odličnih vin dolenjskega vinorodnega okoliša (Hrovat) in vinorodnega okoliša Vipava (Marc)!
Izredno ugodna ponudba odprtega vina CVIČEK, BARBERA IN CHARDONNAY!
Ponujamo tudi pester in inovativen DARILNI PROGRAM! Vinska klet je na lokaciji Polje 28, 1217 Vodice, tel.; 031/376 336 (Jože Podgoršek).
Veselimo se vašega obiska.
Nataši in Damjanu Stanonik se je 27. januarja rodil sin Ožbej.
Alenki Kimovec in Marjanu Debeliču se je 17. februarja rodila hči Julija.
:
Amerika in Rusija lahko le nemočno opazujeta ...
Jerneja Kimovec
MP
»
Tradicionalna pustna povorka šestih obcin
Kaj imajo skupnega Bush, Putin, krava Seka, Smrkci in kurenti? Prav gotovo ne kaj dosti drugega kot to, da so eni izmed glavnih akterjev na najbolj prismuknjeni povorki na svetu. Ta se vsako pustno soboto na svojem popotovanju skozi šest občin ustavi tudi v Vodicah in nas vedno znova spomni, da ideje, ki nastanejo v času nagajivega pusta hrusta, ne poznajo meja.
Voklo je v preteklem letu postalo svetovna velesila, saj so se Voklani naučili umetno delati otroke. Pa ne le enega - osem naenkrat. Jasno je, da so vsi že takoj po rojstvu začeli obiskovati osnovno šolo in tako še povečali cvet voklanske učenosti. Prav tako pa je nesporno tudi to, da so po rodu in poreklu vsi muslimani. Kako tudi ne? Saj so Voklani vendar prvi na svetu, ki so se domislili mobilne džamije. Če že nikjer ni pravega prostora zanjo, se bo pač vozila naokoli. Višina minareta pa bo odvisna od radodarnosti oziroma samoprispevka občanov. Hm, saj v Vodicah so pa ljudje kar naklonjeni novemu zvoniku, minaret raste in raste ... Če verjameš v Smrkce! In če ne verjameš, si lahko prepričan, da te bosta ata Smrk in
Smrketa odpeljala naravnost v roke zlobnemu Gargamelu! Če se seveda na poti ne bo na vas zrušil veleumni in "vele-dragi" šentviški predor. Ampak za trdnost zidu (in ometa) je Zidarju očitno bolj malo mar; raje sedi na gugalnici in binglja z nogami ... Kadar ne gleda izvirne voklanske oddaje Na zdravje po kravje z gostjo Tanjo Žagar in dvema teličkoma Jožetoma. No, pa smo popolnoma zašli! Hoteli smo razložiti, zakaj je Voklo postalo svetovno znano. Torej, med drugim tudi zato, ker se je ravno tu zgodil odmevni incident z Bushem in čevljem (no, dajte no, saj vsi vemo, da je bila tisto v Iraku že obrabljena "fora", skopirana po voklanskem izvirnem dogodku). Medtem ko je potekal uradni obisk na Brdu, si je namreč gospod George zaželel pristnega stika s prebivalci tega "koščka nebes". In ker je le v Voklem mogoče videti eno in edino kravo Šeko, je bila to seveda njegova prva izbira. A ni računal na visoko razgledanost in izobraženost voklanskega podmladka. Ta mu je v duhu zavednosti v glavo zmetal vse hišne ... copate! Zadevo je ekskluzivno prenašala TV Voklo, kjer je vse tudi dokumentirano in arhivirano - če morda dvomite v resničnost teh navedb.
A da ne bo pomote- če se Voklani upirajo Američanom, to še ne pomeni, da so se pobratili z Rusi. Tudi v Voklem je udarila plinska kriza. Vendar ne za dolgo - Voklani so udarili nazaj. Zgradili so svojo lastno plinarno, natančneje "prdularno" (je sploh mogoče kje dobiti več naravnega plina kot v od fižola in "ajmohta" sitih Voklanih?) in Putinu pokazali fige. Zdrava kmečka prehrana pa očitno koristi tudi voklanskim domačim živalim, saj je
Pustna povorka
krava Šeka s svojimi desetimi tonami že pregovorna velikanka v svojih vrstah. Poleg tega po potrebi daje tudi mleko v prahu. Edino, kar tudi v tem delu sveta ostaja enako, je mladina. Medtem ko so se včasih po lestvah skrivaj plazili k ljubicam in "kasirali" očetove "batine", danes prav nič sramežljivo poplesujejo po diskotekah ob "štancu" in fluorescentnih frizurah (zgornjih in spodnjih). Včasih pa so mlatili seno in ob spremljavi harmonike še kakšno odplesali. Ne pa te današnje "hitre afne". Ah, včasih je bilo res lepo ... POK, POK! Ni
časa za sanjarjenje. Treba je pregnati zimo, tako kot to skupaj s kurenti počnejo pokači iz Leskovca na Dravskem polju. In hkrati zaključujejo tudi povorko.
Ob cesti ostane še nekaj klovnov, čarovnic, pikapolonic in en tulipan. Zagotovo se sprašujejo, ali bodo res uvedli vinjete za kolesarje ... In ali bi tudi oni naročili pametne osmerčke iz epruvete? Ali pa bi se rajši odpravili na golaž in še kakšno pametno stuhtali skupaj z voklanskimi posebneži? Zakaj pa ne? Pust je samo enkrat na leto in takrat je vse dovoljeno. Pa naj Bush in Putin rečeta, kar hočeta. Jutri bo tako ali tako vse spet preveč resno.
*L.iflílt4 J.Tjffiaüi