GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
SSGLAS
CENA 39.000 din   — LETO XLII — št. 99
Kranj, torek, 26. decembra 1989
str. 5
ju****-
^9
DO IZRAZA BO LAHKO PRIŠLA GORENJSKA VARČNOST
STR 8 ^l||f|AVIMO SE NA ZADNJO VEČERJO
Po kongresu Zveze komunistov Slovenije
Beg pred zgodovinsko pozabo
Zveza komunistov Slovenije prihaja na svoj enajsti kongres kot edina komunistična stranka na oblasti, ki se je brez pritiska demonstracij in množičnega gneva svojih sodržavljanov odločila za strankarski pluralizem in napovedala demokratične volitve, je dejal v uvodu svojega govora 11. kongresu Zveze komunistov Slovenije sedaj že bivši predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan, poosebijenje novega duha v slovenski partiji in človek, ki je vnesel nemir v okostenelo jugoslovansko partijo. Ta korak je mogoče oceniti z več zornih kotov. Nedvomno je ta korak posledica spoznanja, da je socializem starega kova poguben, da je zapravil vse svoje adute, če jih je kdaj sploh uresničil, in se je znašel na meji svojega obstanka kot sistema in dela svetovne politične stvarnosti. Prav tako je priznanje klasične demokracije s strankarstvom (ob poudarjanju, da strankarstvo ni višek demokracije, je pa najboljše, kar svet ta hip premore) zadnja priložnost ujeti revolucionarno vrenje v evropskem socializmu, vendar brez boljševiškega nasilništva, predvsem pa trdno stoji, da bi zgodovina kruto sodila partiji in partijcem, če tega ne bi naredili. _ u__.-x u a r    *     r    J           *                                                                                           Demokratične in svobodne
volitve bodo, se je odločil kongres. Mislimo resno, tudi za ceno poraza, vendar volitev ni mogoče dobiti pred volitvami. Slišali smo predlog za predčasne volitve, takoj po sprejemu volilne zakonodaje., da bi odstranili očitke o nelegitimnosti skupščine. Opozicija, čeprav njen del prav to nelegitimnost zagovarja, nad tem predlogom ni navdušena, saj je partija ta hip v volilnih pripravah močnejša in dlje od nje. Svojih moči nočemo trošiti za poraz nasprotnikov, ampak za družbeni napredek, je dejal Kučan in zrelo pozval h kulturnemu predvolilnemu boju. V tem mu je treba pritrditi, saj so znaki nasprotnega početja zelo očitni.
In bistveno vprašanje za konec. Bo Zveza komunistov brez Kučana v vrhu zmogla ohraniti kapital, ki ga je dobila? Seda: nja garnitura je res opravila veliko delo, vendar je do vrha še nekaj strmih stopnic. Dediščina je sicer boljša, varovati pa jo bo treba v težjih razmerah. Niso redki, ki pravijo, da bodo v primeru drugačne politike Zveze komunistov Slovenije ali kakor se bo že slej ali prej imenovala, kot je bila grajena zadnja štiri leta in sprejeta na kongresu, vrnili knjižice. Organizacija, ki bi zgubljala članstvo, pa ne more računati na somišljenike in simpatizerje, na njih pa je tudi grajena nova partijska politika.
J. Košnjek
Slovenska partija se je odločila soditi tudi svoji preteklosti. Iz političnega, družbenega in poklicnega življenja je izobčila mnogo poštenih in ustvarjalnih ljudi, jih trajno zaznamovala, diskvalificirala in jim vzela dobro ime. Mnogim vzetega dostojanstva ne bo mogoče več vrniti, nekaterim pa se je še mogoče opravičiti in odpraviti človeške in materialne posledice samopašnega oblastniškega početja. Nam, ki upamo, da
Praznik na Jezerskem
bomo kdaj bolje in svobodneje živeli, pa mlajšim, ki prihajajo, pa največ pomeni zaobljuba, da se kaj takega v slovenski partiji ne bo več ponavljalo.
Zveza komunistov je v preteklih štirih letih pridobila na tekmovalni kondiciji. Kar nekajkrat je v Zvezi komunistov Jugoslavije dobila odpadniški žig in tudi po tem kongresu ga bo še dobivala. Opredelitev, da je združevanje Zveze komunistov Slovenije v Zvezo komuni-
stov Jugoslavije prostovoljno in da na kakršnokoli prisilno enotnost ne pristaja, bo razbes-nela zagovornike enotne ZKJ. Vendar je slovenski sklep logičen: ni mogoče doma sejati demokracije, v Jugoslaviji pa po njej teptati. Sklep je logičen tudi zato, ker vedno več slovenskih komunistov odklanja članstvo v ZKJ, v organizaciji, ki je Zvezo komunistov Slovenije in njene člane že tolikokrat postavila na sramotilni oder.
Neži smo ščipali bodice
Jezersko, 23. decembra - Jezer-jani so zdaj bogatejši še za novo dvorano, ki so si jo dolga leta želeli. Tokrat prireditev, ki smo jo pripravili, ni bila samo Novinarski večer, na katerem smo podelili naše priznanje za delo in uspehe v zadnjih letih (na sliki), marveč pravi praznik. Med prelistavanjem časopisa v živo in kulturnim programom je bodeča neža, ki so si jo zapomnili, vse bolj izgubljala bodice. Na desettisoče delovnih ur, ki so jih naredili, je hkrati tudi prepričljiv dokaz o "jezerski trmi", ki se je potrdila nenazadnje tudi skozi vztrajanje v prepolni dvorani kljub dobre tri ure dolgi prireditvi. Bilo je slovesno, zanimivo, in tudi še po prireditvi vese-
lo pozno v noč... Kako je bilo, pa boste videli in prebrali v pe-
tek v zadnji letošnji številki. A. Ž. - Foto: F. Perdan
Ustanovni zbor obrtniške stranke
Kranj, 22. decembra -
Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v stavbi kranjske občinske skupščine (soba 14) ustanovni zbor Slovenske obrtniške stranke za Gorenjsko in za občino Kranj. Stranka, ki bo združevala obrtnike, podjetnike, državljane svobodnih poklicev in druge, se bo zavzemala za njihove stanovske probleme, za izenačevanje zasebnega gospodarstva z ostalimi dejavnostmi, za poslovno svobodo in za nastop na volitvah. Iniciativni odbor za ustanovitev zveze sprejema pristopne izjave v tajništvu Obrtnega združenja Kranj na Liko-zarjevi 1 v Kranju.
C. Z.
JJUBUANAi
ŽITO Ljubljana
TOZD PEKARNA KRANJ
Poskusite naš novi proizvod GRAHAM PREPEČENEC
Po štiridesetih letih je bil Božič spet praznik. Polnočnico iz Betlehema je prenašala slovenska radiotelevizija, številni verniki pa so tudi po Gorenjskem prišli v cerkve k polnočnici. Bilo jih je veliko več kot minula leta, saj je bil 25. december dela prost dan.
- Foto: Franc Perdan
Razstava Partizanski obrazi
Kranj - Ob letošnjem prazniku JLA je bilo konec minulega tedna še posebej slovesno v kranjski in škofjeloški občini. Osrednji svečanosti sta bili v Kranju v četrtek, v Skofji Loki pa v petek zvečer, kjer sta bila slavnostna govornika predsednika občinske skupščine Kranja oziroma Škofje Loke. Slovesno pa je bilo v petek dopoldne tudi v vojašnici v Kranju, kjer je bila pred postrojenjem planinske brigade osrednja proslava. Ob tej priložnosti pa so v spominski sobi vojašnice odprli tudi prvo posmrtno razstavo Božidarja Jakca z naslovom Partizanski obrazi. V Kranju pa bodo letošnje praznovanje dneva JLA sklenili danes, 26. decembra, ko bo ob 12. uri predsednik občinske skupščine Ivan Torkar sprejel okrog 170 mladih vojakov. A. Ž.
Kardiovaskularni center v Ribnem?
Ribno, 22. decembra - Ker na Bledu niso najbolj navdušeni, da bi Kompas skupaj s tujimi sovlagatelji zgradil kardiovaskularni center na Pristavi, so začeli razmišljati o tem, da bi ga postavili v Ribnem. V krajevni skupnosti Ribno so zato, da bi dobili odgovore na nekatera vprašanja, sklicali zbor krajanov, ki bo jutri, v sredo, ob 18. uri v zadružni dvorani v Ribnem.
C. Z.
@(PJgSKyj©3EIIGLAS : 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 26. decembra 1989
/ MIHA NAGLIC /ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Romunski božič
V dneh pred letošnjim božičem je bila pozornost vsega krščanskega sveta usmerjenana dve, med seboj sila oddaljeni politični prizorišči: v Panamo in Romunijo. Prvo so namreč okupirali Američani, v drugi pa se v smrtnem plesu končuje Ceausescujev tiranski režim. Kljub razdalji, kiju loči , imata ti dogajanji tudi nekaj skupnega: sodita v tisti civilizacijski tok, kije po svojem izvoru evropski in krščanski. Romunija je postala njegov del že v drugem stoletju, za časa rimskega cesarja Trajana (provinca Da-cia), Panama pa v začetku šestnajstega, kmalu po odkritju Amerike. Kulturnopolitično gre torej za en in isti svet, čeprav je v sebi 'azdvojen na vzhodni in zahodni del. Ko sta se nedavno na Malti, kjer sta se stoletja križala in srečevala ta dva svetova, sestala M. Gorbačov in G. Bush, smo upali, da se bo njuno ponovno zbliževanje nadaljevalo hitreje in v miru. A brez krčev, v katerih se staro upira novemu, očitno ne gre. V Romuniji, eni zadnjih trdnjav vase zaprtega stalinizma, se ta podira v krvavi ljudski vstaji. Za Američane pa se zdi, da se evropsko in po novem obnašajo le v Evropi, v Latinski Ameriki, ki jo imajo za svoje dvorišče, nastopajo še naprej po kavboj sko. Nihče jim ne odreka pravice, da zaščitijo svoje državljane na tujem in svoje interese v strateškem območju Panamskega prekopa ter da potrgajo niti kokainske mafije, s katerimi je prepredena in zasvojena vsa Amerika. Vendar niti vse to skupaj ni opravičilo za žandarsko znašanje nad celim narodom, za pošiljanje kazenskih ekspedicij, nasilne menjave vlad in kar je še takega. Tudi »rdeča nevarnost« ni več argument za samovoljno in objestno ravnanje. Kuba in Nikaragva imata v nemirni Panami svoje račune, ki pa niso preveliki, saj »rdeči vrag« ni več tisto, kar je bil; če bi bil, bi najprej obvaroval svojega romunskega varovanca.
Krščanskima narodoma Panamcev in Romunov letos ne bo dano, da bi praznovala božič v miru. Sicer pa je vprašanje, kaj je bolje: mir, ki ga na silo vzdržujejo domači ali tuji samozvanci ali pa nemirna svoboda?! Romunov vrh tega niso zatirali le lastni žandarji. Kri jim je pil tisti, ki je sebe imenoval »genija Karpatov« in katerega se tudi legendarni grof Drakula ne hi sramoval: rdeči vampir Nicolae Ceausescu, ki mu po količini popite in prelite krvi ne bo kmalu para.
V Karpatih, v Transilvaniji in sploh med balkanskimi narodi je razširjeno verovanje, da je vampir mrtvec, ki ponoči vstaja iz groba, da bi davil ljudi in jim pil kri; zgodaj zjutraj, ko zasliši petelina ali jutranji zvon, pa se naglo vrne v grob; svetlobe namreč ne prenaša. V prenesenem smislu je vampir vsakdo, ki muči in izčrpava soljudi ali lasten narod. »S prestola tirani, v grob vampirji!« je nekoč zaklical Victor Hugo. Izčrpano romunsko ljudstvo zdaj vzklika in zahteva to isto. Dolga noč stalinistične tiranije je minila in vampir Nicolae mora v grob!
Čas, ko se vse to dogaja, je prav simboličen. Božič je namreč v bistvu prastari praznik novega sonca. Ob zimskem sončnem obratu so ljudje od nekdaj veselo praznovali ob dejstvu, da se dan neha krajšati in bo poslej spet daljši. Božič je torej praznovanje novega življenja, kije še posebej dragoceno zato, ker je porojeno sredi zime.
Romunom prinaša božiček svobodo in obet rojstva nove demokracije. Upamo, da njeno porajanje ne bo pretežko in da od trpinčenega ljudstva ne bo zahtevalo še več krvi. Zato zaželimo vsem in Romunom še posebej: Mir ljudem na zemlji!
P. s.: Pričujoče besedilo je bilo napisano v soboto popoldne, od zadnji vesti, da so predstavniki romunskega ljudstva zaprosili za pomoč Sovjetsko zvezo. Ta utegne biti tokrat dobrodošla in bratska v pravem smislu, pravi božični dar. Romuni so povečini pravoslavni in praznujejo božič šele 7. januarja. Takrat bo tudi pri njih mir.
Skupnih šolskih vozovnic ne bo več
Kranj, 21. decembra - Iz tržiškega dela ljubljanskega Integrala so nam danes sporočili, da po novem letu na njihovih avtobusih ne bodo več veljale enotne mesečne vozovnice za srednješolce in študente, kupljene pri Alpetouru. Dodajajo še, da bodo od 25. decembra dajali na mesečne vozovnice, kupljene pri njih, 30-od-stotni komercialni popust.
Pomeni, da je nepreklicno konec "zakona" med Integralom in Alpetourom. Z ločitvijo so pri Integralu zagrozili že pred mesecem dni, ko so na republiški komite za promet in zveze naslovili ultimat; pristajajo na skupne vozovnice za študente in srednješolce, če bodo lahko pobrali polovico njihove cene. Dogajalo seje namreč (in se očitno še), da so šolarji karte kupovali pretežno pri Alpetouru (kije uspešno kasiral), gnečo pa povzročali na lntegralovih avtobusih. Usklajevanje prek republiškega ministrstva ni uspelo.
Pred časom smo že zapisali, zdaj še enkrat ponavljamo: škoda, ker se kopja dveh konkurentov, ki se ne znata ali ne moreta prav zmeniti, lomijo na že tako osiromašenih žepih šo-
. larJev- H. Jelovčan
[GLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
I/daja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Naročnina za IV. trimesečje plačljiva decembra: 580.000.- din.
Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Le a Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sede j (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija). Danica Zavrl Žlebir (socialna politika, Tržič), Dušan Humer (šport). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Trdna odločitev 11. kongresa Zveze komunistov Slovenije
Socializem po meri Evrope,
Ljubljana, 23. decembra - Soglasna podpora programskemu dokumentu 11. kongresa Zveze komunistov Slovenije "Za evropsko kakovost življenja", večinsko prepričanje, da bi kontinuiteta sedanjega socializma in boljševiško misleče partije na oblasti pomenila lahko tudi krvav konec socializma in partije, priznanje političnega pluralizma, tudi strankarskega, čeprav ta ne sme biti edini način ustvarjalne in politične promocije človeka, enakopravno sodelovanje slovenskih komunistov na spomladanskih volitvah, ki morajo biti čim prej po sprejemu volilne zakonodaje tudi zaradi očitkov o nelegalnosti sedanjega slovenskega vodstva s skupščino na čelu, obramba suverenosti, enakopravnosti in samostojnosti Slovenije v Jugoslaviji in slovenske partije v jugoslovanski ter socializem po sodobnih evropskih merilih, tudi s samoupravljanjem kot temeljno človekovo pravico so bistvene sestavine programa slovenske partije in srž volilnega programa.
Enajsti kongres, zadnji med kongresi jugoslovanskih republiških in pokrajinskih partij, izjemno odmeven doma in v tujini, organiziran drugače od dosedanjih, veliko bolj demokratičen v razpravah, predlogih in opredeljevanju do njih, ni prinesel bistvenih sprememb politične usmeritve Zveze komunistov Slovenije, začete pred štirimi leti na 10. kongresu s sloganom o sestopu z oblasti in socializmom po meri človeka, in nadaljevane pred dvema letoma na konferenci, ki je demokratični obraz še utrdila. Politika, ki ji je štiri leta dirigiral Milan Kučan, je v petek in soboto v Cankarjevem domu v Ljubljani dobila potrditev, kljub nekaterim "oporečnikom", ki so tudi na kongresu opozarjali na pretirano drznost slovenske partije, na prehitro pozabljanje njenih korenin in gesel, ki se žal niso uresničila, na jugoslovanski pomen partije in na delavsko, avantgardno in revolucionarno vlogo partije.
Vseeno pa utegne iti ta kongres v zgodovino slovenske in jugoslovanske partije. Prvi je bil po odločitvi, da partija pristaja na strankarstvo in na enakopravni volilni boj za sedeže v parlamentu, pa lahko tudi zadnji, ko je bila Zveza komunistov Slovenije še član papirnato enotne Zveze komunistov Jugoslavije. Prav slednje ute-
gne biti v prihodnjem dogajanju v Jugoslovanski partiji, na januarskem 14. izrednem kongresu, pred njim in po njem, vroča tema z mogočimi hudimi pritiski.
Zveza komunistov imena tokrat ni spremenila. Ostaja Zveza komunistov Slovenije. Spremenila je statut, ki je postal sodobnejši in demokratičnejši, upošteva člana in njegovo prostovoljnost združevanja, pou-
darja samostojnost ZKS v ZKJ, daje večji pomen manjšini, glede organizacijske strukture bo najverjetneje dopolnjen skladno z zakonom o političnem združevanju, kjer je še vedno nedorečeno delovanje ZK v podjetjih in ustanovah. Kar precej pogosta ocena je bila, da satatut ne sledi novi vsebini delovanja, da je nejasen glede odnosa do ZKJ in dileme, ali je član ZKS tudi nujno član ZKJ, pod katere krinko se
skrivajo tudi napadi na Slovenijo in Zvezo komunistov Slovenije, kar nekaj razpravljalcev pa je dvomilo, ali vloga Josipa Broza - Tita sodi v statut, ker je to stvar presoje zgodovine.
Enajsti kongres je sprejel več posebnih resolucij, med njimi tudi dve, s katerima je obsodil ameriški napad na Panamo in nerazumljivo zločinsko znašanje Ceausescujevega režima nad ljudmi, ki umirajo za svobodo in demokracijo. Romunija je krvavela prav v času kongresa in drama je naredila na delegate globok vtis v upanju, da njihove občutke deli sedaj, ko se drama odvija pred očmi sveta, tudi kdo, ki bi tudi v Jugoslaviji še dal roko v ogenj za takšno ali podobno tiranstvo.
Programska izhodišča, strnjena v 16 točk so bila sprejeta. To so demokracija za državljanske svoboščine, politični pluralizem za demokratično družbo, Jugoslavija, federacija po meri človeka in enakopravnih narodov, gospodarstvo naj bo kos izzivom razvitega sveta, za ekološko kultivirano družbo, politični sistem naj služi človeku, ne državi, socialna politika pomoč za samopomoč, kultura je kultura, razgibajmo življenje, izobraževanje za ustvarjalnost in razvoj, znanost, ključ razvoja, pravica do različnosti in družbene veljave, obveščanje - svoboda, javnost
Kaj menijo o kongresu komunisti in nekomunisti, člani uradnih in alternativnih političnih zvez _
Po mirni poti v večstrankarski sistem
Ferdo Bern, član ZK iz Rado-vljice: "Kongres je izpolnil mo ja pričakovanja, saj je o političnih problemih, predvsem o demokratičnem centralizmu in o odnosih med slovensko in jugoslovansko ZK, zavzel stališča, ki odražajo mnenje večine komunistov pa tudi nekomuni-stov. Med stališči se mi zdi zelo pomembno tisto, ki pravi, da je treba temeljito reformirati federacijo in da jugoslovanska komunistična organizacija lahko obstaja le kot zveza (republiških) zvez. Kongres je bil v senci romunskih dogodkov in tamkajšnjega prelivanja krvi. Mislim, da bi se lahko nekaj podobnega zgodilo tudi pri nas, v Jugoslaviji, če ne bi temeljito spreminjali totalitarnega enostrankarskega sistema v večpartijskega in demokratičnega. Romunski dogodki so tudi zadnji opomin tistim silam v Jugoslaviji, ki se zavzemajo za enopartijski sistem, za centralizacijo in za politiko trde roke."
Jože Novak, podpredsednik kranjskega odbora Slovenske demokratične zveze: "Zame je bil kongres ZKS razočaranje: veliko zvenečih besed in malo konkretnih dejanj. Kdo nam daje jamstvo, da se volilni spiski ne bodo spremenili v naloge za aretacije? ZK kot stranka na oblasti bi morala zagotoviti do volitev sodelovanje opozicije pri oblasti, sicer pa tudi enakopraven dostop strankam do sredstev javnega obveščanja. Brez demokratičnega vzdušja ne bo svobodnih volitev, ker bodo volilci glasovali pod pritiskom. ZK bi morala odpoklica-ti vohljaČe, ki budno spremljajo delovanje opozicijskih zvez, poleg tega pa bi morala poskr-
beti za javni sežig policijskih arhivov in raznih "karakteristik"."
Jože Dežman, član ZK iz
Lesc: "Kučanovo izhodišče, da bomo poskušali preiti iz enostrankarskega v večstrankarski sistem na miren način in brez prelivanja krvi, mi ugaja. Mislim, da je tak način avantgard-nosti zveze komunistov, zelo pozitiven. Ob dogodkih, ki smo jih v teh dneh spremljali iz Romunije, se mi zdi slovenska pot zelo človeška, še predvsem zato, ker partija, ki je na oblasti, sama sodeluje pri ustvarjanju možnosti, da bi si ponovno, tokrat v konkurenci z drugimi političnimi organizacijami, izbojevala svoj delež oblasti. Upam in si želim, da bi sestopanje partije z objasti minilo brez prelivanja krvi; sicer pa bo s partijskim korakom k novi politični tehnologiji morala enako odgovornost za razmere v družbi prevzeti tudi opozicija. Že zdaj je več kot očitno, da bodo učna leta demokracije za zvezo komunistov in tudi za druge politične organizacije še zelo dolga. Kako se bodo izvajale kongresne usmeritve, je sicer težko napovedati, vendar pa se mi zdi, da izbira prvega moža slovenske ZK ni najboljše jamstvo, da se bo Kučanova "linija" nadaljevala. Kot je znano, je bil dr. Ciril Ribičič zagrizen kardeljanec, nekateri pomisleki pa izhajajo tudi iz njegovih družinskih okoliščin. Romunski dogodki, ki so po medijski plati zasenčili kongres, izražajo tragiko in heroi-zem. Po eni strani so nas opozorili, da se moramo pri "prelomu" izogniti nasilju, po drugi so pokazali, da moramo biti v zahtevah še pogumnejši."
Vitomir Gros, član iniciativnega odbora Slovenske obrtniške stranke: "Besede komunistov, razen nekaterih, ki so jih izrekli stari dogmatiki, so sicer spodbudne, še zlasti tiste o opravičilu za storjene krivice, vendar ob tem ne morem mimo grobih očitkov, predvsem o ra-pirjih in prepirih po morebitni zmagi opozicije ter o dokazovanju, odgovornosti in preteklosti. Moti me, da Zveza komunistov Slovenije ni začela prenove že nekaj let prej oz. tedaj, ko je že bilo jasno, da se bo sistem moral spremeniti. Ker je prenovo začela z zamudo, človek ne more "uiti" razmišljanju, da si zdaj tako rešuje svojo kožo, še posebej, če ima v novem vodstvu ljudi, ki so še pred dvema desetletjema pomagali dušiti svobodomiselnost študentov, kot je to počel takrat moj sošolec Janez Koc-jančiČ. Moti me tudi pretirani blišč kongresa, predvsem zato, ker vsi skupaj lezemo v bedo... Sicer pa - obrtniki, podjetniki in državljani s svobodnimi poklici, ki se bomo v kratkem organizirali v Slovensko obrtniško stranko za Gorenjsko, se bomo za oblast potegovali z delom in bomo stranka graditve, ne pa rušenja, kot je to v mnogočem počela ZKS in kar ji zdaj dela silovite moralne probleme. Ob morebitni zmagi opozicij bomo zahtevali, da se opravi "inventura" družbe, in sicer zato, da se bo vedelo, kdo je in bo za kaj odgovoren."
Jože Klemenčič, nekomunist iz Kranja: "Čeprav sem v sredstvih javnega obveščanja, predvsem po radiu in televiziji, bolj spremljal dogodke v Romuniji kot pa kongres slovenskih komunistov, se mi ob vsem zdi
najpomembnejše, da je kongres priznal strankarski pluralizem, pristal na sestopanje partije z oblasti in na to, da bo zveza komunistov na prihodnjih volitvah le ena od političnih organizacij, ki se bo potegovala za oblast. Če bo to sestopanje dejansko minilo brez prevratov, bo to redek primei v zgodovini, ko se je stranka na oblasti sama odrekla oblasti in se odločila, da se ponovno "legitimira" na svobodnih, tajnih, demokratičnih in poštenih volitvah in da sama preveri, koliko ima še zaupanja med ljudmi. Zdi se mi, daje precej zaupanja zapravila v preteklosti, ko se je zavzemala za eno resnico in koje uporabljala nečloveške metode, in da ji bo na prihodnjih volitvah kljub razmeroma dobremu programu, v katerem si postavlja za cilj evropsko kakovost življenja, precej težko."
Branko Grirns, predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije za Gorenjsko: "Kongresu nisem posebno veliko sledil, ker se mi bolj kot kongres zdijo pomembne vsakodnevne politične odločitve, v katerih se najbolje kaže obraz ZKS. Jaz bi ji veliko bolj zaupal, če bi bila odločnejša pri sprejemanju zvezne ustave in Markovičevih ukrepov, s katerimi je Slovenija izgubila velik del suverenosti. Zdi se mi, da se ZK ne bi nikdar sama odločila za sestop z oblasti, če ne bi bila med nakovalom lastne politično prebujene javnosti in med nakovalom unitarističnih teženj, ki jih je čutiti iz nekaterih delov države."
C. Zaplotnik
Torek, 26. decembra 1989
NOVICE IN DOGODKI
3. stran . ^msmmMGLAS
svobode in demokracije
in strokovnost, za mir, za varno družbo in učinkovito obrambo, za prevrednotenje naše zunanje politike in ZK za demokratični socializem.
Kongres je soglasno sprejel še naslednje, izredno pomembne sklepe in pobude: novi centralni komite in predsedstvo morata takoj oblikovati volilni program Zveze komunistov Slovenije, kongres pooblašča delegate Zveze komunistov Slovenije na
14. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, da glasujejo za Zvezo komunistov Jugoslavije, ki bo temeljila na svobodi povezovanja njenih delov, drugačni sklepi pa ZKS ne zavezujejo, CK ZKS mora dati takoj v razpravo načrt kadrovske, organizacijske, teoretične in informacijske sheme delovanja, vključno z možnostjo upoštevanja civilno družbenih pobud, kongres daje pobude za prekinitev gospodar-
Milan Kučan: z volitvami mislimo resno
Objavljamo nekaj misli iz uvodnega govora sedaj že bivšega predsednika predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milana Kučana. Govor je dobil na kongresu podporo, bil pa je v središču pozornosti gostov kongresa in poročevalcev.
Zveza komunistov Slovenije prihaja na svoj enajsti kongres kot edina komunistična stranka na oblasti, ki se je brez pritiska demonstracij in množičnega gneva svojih sodržavljanov odločila za strankarski pluralizem in napovedala demokratične volitve. Spodbujali in soustvarjali smo slovensko pomlad in lastno spreminjanje iz sile oblasti v gibanje za evropsko kakovost življenja. Socializem oziroma to, kar se je predstavljalo za socializem, ni izpolnil dveh velikih obljub, s katerima je stopal v zgodovino: več svobode, več demokracije ter pravičnejšo zadovoljitev celovitih človekovih potreb. Prvi in nujni korak v premagovanje lastne dogmatizirane zavesti je odpoved ustavno zavarovanemu avantgardizmu ZK ter priznavanje in razvijanje političnega pluralizma vključno s strankarstvom, ki ga ZKS sprejema kot lastno spoznanje in ne kot vsiljeno nujnost. Politični in ideološki monopol je več kot vsi sovražniki skupaj prispeval k idejnopolitičnemu, pro-gramskoteoretičnemu, akcijskemu in kadrovskemu razvrednotenju ZK. Predlagam kongresu, da se kritično izreče do vseh tragičnih in sramotnih dejanj ter žalostnih posledic tri-umfalističnega političnega in miselnega vzorca "kdor ni z nami je proti nam". Predlagam, da takšno prakso, ki je prizadela mnoge ljudi in dostojanstvo naroda in ljudstva v celoti, pa tudi dostojanstvo KPS in ZKS kot njene naslednice, obsodimo in ji za naprej odrečemo domovinsko pravico v naši organizaciji. S pisanjem novih ustav smo pred nekaterimi daljnosežnimi odločitvami. Ustavo je treba pisati suvereno. Zato je CK ZKS nedavno predlagal, da ultimativno stopnjevanje pritiskov na legitimne organe SR Slovenije zamenja argumentiran razgovor, kaj je mogoče skupaj storiti za zavarovanje demokratičnih reform v Sloveniji in Jugoslaviji. Glede pritiskov opozicije glede sporne legitimnosti skupščine Slovenije in zahteve po njenem vstopu v skupščino brez volitev, predlagamo, da se takoj po sprejemu volilnega zakona ta legitimnost preveri s predčasnimi svobodnimi volitvami. Naš cilj na volitvah je podpora uresničevanju družbenih sprememb. Škoda se nam zdi energije, ki bi jo morali vlagati zgolj v pripravo poraza naših nasprotnikov. Oni so svoj cilj jasno formulirali in povedali: gre nam za to, da spravimo komuniste z oblasti! Opozicija je normalna politična pozicija. Toda njena otroška bolezen je, če misli, da potem, ko bo najprej obračunala s komunisti kot skupno nevarnostjo, ne bo izdrla rapirja za medsebojno politično obračunavanje. Politični obračun in revanšizem ni smisel demokracije in pluralizacije družbe. Prvi cilj, ki ga predlagamo in se mu nismo pripravljeni odpovedati za nobeno ceno, je izvedba napovedanih demokratičnih, svobodnih in poštenih volitev. Ko bodo izvoljeni poslanci zasedli svoja skupščinska mesta, bo suverenost Socialistične republike Slovenije dobila svoj državljanski pomen in demokratični smisel. Seveda je jasno, da na volitvah lahko tudi zgubimo. Toda prav pripravljenost na demokratične volitve, pri katerih obstaja tudi možnost poraza, je zmaga Zveze komunistov Slovenije. Pomembno za nas je, da veČino na volitvah dobijo tiste politične sile, ki so nosilke novega premišljenega vzorca socialistične družbenorazvojne usmeritve na Slovenskem. Naša prva zmaga je v nedvoumnem sporočilu 11. kongresa: volitve bodo! Z njimi mislimo skrajno resno in ne iščemo opravičila za morebitni vnaprejšnji poraz, kot to kar naprej kujavo počne del opozicije. Na volitvah ni moč zmagati pred volitvami. Nekaj pa je gotovo. ZKS ne more biti istočasno udeleženec demokratičnih volitev, na katerih se podreja . izraženi volji državljanov v svoji lastni republiki in obenem partner v monopolni delitvi oblasti mimo državljanov. Zato je odmik ZKJ z monopola oblasti naš minimalni program za kongres Zveze komunistov Jugoslavije.
ske blokade Slovenije ter ukrepanje zoper pobudnike, saj to škodi Jugoslaviji in je nasprotna ustavi, slovenski komunisti pa se bodo 14. kongresa ZKJ udeležili in menijo, da ga je treba izpeljati v predvidenem roku. ZKS zagovarja ponovno ocenitev dejanj in krivic preteklosti, posebej kar se tiče nekaterih procesov in za popravek krivde, če je to seveda mogoče. Posebej pa so bile sprejete resolucije o Mari-
Gorenjski tisk na kongresu
Lepak za 11. kongres Zveze komunistov Slovenije je izredno kakovostno, na osnovi najsodobnejše tehnologije, stiskal Gorenjski tisk iz Kranja. To je štiridelni lepak. Litografija je bila narejena na najsodobnejših napravah magnascan in chromacom, kjer so bile odpravljene tudi vse napake na diapozitivih. Lepak je oblikoval in nadzoroval pripravo za tisk Studio marketing (Jani Bavčar) iz Ljubljane.
boru in starih slovenskih industrijskih središčih, o razvoju slovenskega podeželja, o ekološki sanaciji Zasavja ter Šaleške doline. Kongres je tudi zavrnil anonimno pobudo iz Domžal, da bi ob ZKS v Sloveniji ustanovili še organizacijo ZKJ. Prvič to ni potrebno, je bil odgovor kongresa, saj je ZKS še član ZKJ, razen tega pa o anonimnih pismih in pobudah ne razpravljamo.
J. Košnjek slike F. Perdan
Dr. Ciril Ribičič novi predsednik
Kongres ZKS je izvolil nov 65 članski centralni komite, novo predsedstvo ter novega predsednika iz sekretarja. Med vsemi kandidati za ceka je dobil največ glasov Milan Kučan, ki ostaja samo še član cekaja. Po odstopu Francija Pivca sta bila kandidata za predsednika predsedstva CK ZKS dva: dr. Ciril Ribičič in Boris Muževič. Za predsednika je bil izvoljen Ciril Ribičič, rojen leta 1946, član Zveze komunistov od leta 1966, član predsedstva CK ZKS in doktor pravnih znanosti. Za sekretarja predsedstva pa je bila izvoljena dosedanja izvršna sekretarka predsedstva SONJA LOKAR, rojena leta 1948, članica ZK od leta 1965, po poklicu pa profesorica francoščine in sociologije.
Mnenje delegatov
JANEZ SMOLE iz Radovljice: "Zame je srečanje v Cankarjevem domu dejansko že drugi del 11. kongresa, ker so prvega sestavljale predkongresne seje občinskih konferenc in je bil programski dokument že na teh precej dopolnjen. Zdi se mi, da je Zveza komunistov sposobna za strankarski boj, razen tega pa ima po organizacijski plati in aparatu določene prednosti. Če jih ne bo znala izkoristiti, je zanič."
DR. DUŠAN BAVDEK iz Kranja: "Prav je, da na kongresu poudarjamo suverenost in enakopravnost Slo-f in venije v Jugoslaviji, tako v političnem
/ kot ekonomskem pogledu. Menim,
da je politika Zveze komunistov Slovenije dobro zastavljena in je treba vztrajati glede tega na stališčih slovenske skupščine in partije. Glede volitev sem optimist, posebej če bo Zveza komunistov dovolj široka in če bo znala prisluhniti pobudam, zlasti iz vrst nekomunistov. Partijski program je, če trezno razmislimo, še vedno najbolj realen v slovenskem političnem prostoru. Glede odnosov v ZKJ pa mislim tole: če bo pamet prevladala, potem mora slovenski pogled v ZKJ uspeti."
IGOR MEŽEK z Jesenic: "Če se bo kongres samo izrekal za pluralizem, je premalo. Pomembno se mi zdi, da mora kongres izkoristiti svojo priložnost in program še temeljiteje prikazati javnosti. Program je dober, vendar precej načelen. ZKS čaka druga težka naloga: poiskati ljudi, ki bodo ta program uresničevali, konje, ki A 'l&sr' ^ * °odo vlekli voz. Mislim, da jih kar * nekaj že imamo. V volilni boj mora-
BBBk Jhlfev 4f i mo iti in ne čakati, da bomo res pripravljeni, ker resnično popolno pripravljeni ne bomo nikoli."
ALENKA KOVŠCA iz Kranja: "Mislim, da bo morala Zveza komunistov Slovenije ob ustavnih spremembah in področnih zakonih, ki bodo nastajali prihodnje leto, jasneje definirati vlogo posameznika, krajevne skupnosti in občine, njihove pristojnosti in organiziranost, predvsem v vertikalnem smislu pa zagotoviti take mehanizme, da se bo človek še videl kot subjekt, samoupravljalec, soupravljalec z možnostjo vpliva na spremembo razmer, v katerih živi. V novih sistemskih predlogih se namreč bistveno oži prostor lokalnih skupnosti in vplivanja o našem lastnem standardu."
LTH tri mesece po štrajku
Namesto odpuščanj ljudi več dela zanje
Škofja Loka, 24. decembra - Pred okroglo tremi meseci so delavci LTH na Trati terjali novo vodstvo podjetja, ki jim bo sposobno ponuditi perspektiven in socialno varen program razvoja. Takratna v.d. direktorja mag. Tatjana Nastran je sestavila obetavno vodstveno ekipo, po 1. decembru, ko je na pobudo sindikata prevzela direktorsko mesto, pa je v grobem nakazala tudi perspektivo 1200-članskega kolektiva. Direktorica seje med dvema variantama - prva zožitev proizvodnega programa in odpuščanje delavcev, druga iskanje novih izdelkov in trgov brez odpuščanj - odločila za humanejšo drugo pot. Ali je smer prava, bo pokazal čas, saj preobrat na bolje ni mogoč čez noč.
Tatjana Nastran je dejala, da je povečanje izvoza za LTH (doslej izvoz v strukturi predstavlja 31 odstotkov) nujno, ker se domači trg zapira; ne samo zaradi blokade Srbije, ampak preprosto zato, ker ljudem manjka denarja za tovrste nakupe. Prav proizvodnja zamrzovalnikov je v LTH že vse leto najbolj problematična; nadomestilo bodo iskali v bolj tržnem profesionalnem hladilstvu, ki je tudi izvozno zanimivo, glavna pogoja pa sta okrepitev komerciale in razvoja. Z nastavitvijo novega vodje razvojnega sektorja so ponovno povezali niti z razvojnim inštitutom Zoran Rant, ki so ga pred leti nepremišljeno spustili na svoje.
Devetmesečje so v LTH sklenili z malenkostnim dobičkom. Kaj jim bo prinesel konec leta, je težko reči, gotovo pa bilanca ne bo blesteča, saj je zadnje trimesečje že po tradiciji "mrtvo". V posameznih delih proizvodnje delavci ostajajo doma s 60-odstotno plačo.
V proizvodnji je približno 50 delavcev preveč, rezerve pa so tudi v režiji, je povedala Tatjana Nastran. Kratkoročneje vidijo zaposlitev zanje v vračanju kooperantskega dela v tovarno. Njihovi delavci, pretežno nekvalificirani, namreč nimajo nikakršne možnosti zaposlitve drugje, postaviti jih na cesto pa bi bil res le skrajni izhod. Torej gre za kompromis med socialo in podjetništvom. Veliko starejših delavcev se zanima za odkup delovne dobe. a čeprav je podjetje pripravljeno, dejanje onemogoča zakonodaja, ki zaostaja za problemi življenja. Zaenkrat velja le dogovor, da delavcem za določen čas ne bodo podaljševali pogodb, pripravnike pa bodo za stalno sprejemali samo v izjemnih primerih. Nekvalificirane delavce, med katerimi so nekateri (i/, drugih republik) celo nepismeni, čaka težavna pot prekvalifikacij in dokvalifikacij.
Predsednik tovarniškega sindikata Davorin Rugelj je dejal, da delavce zelo skrbi, kaj bo z njimi. Zaenkrat je sindikat uspel doseči dogovor, da delavec ne ostane doma s 60-odstotno plačo, če je njegov zakonec hkrati v podobni situaciji bodisi v LTH ali kakem drugem slabo stoječem podjetju (Tekstilindus). Tudi nakup cenejših živil, kije bil pogosto tarča poroga, postaja vse bolj aktualen. Sicer pa pred sindikalnim občnim zborom posvečajo veliko pozornost dobri sestavi novega izvršnega odbora, ki bo imel posluh za težave delavcev in bo tudi strokovno sposoben za dialog z vodstvom podjetja. Njihova zadnja izkušnja, da je boljša sprotna "opozicija", kot da problemi naenkrat izbruhnejo z vso silo, je stara komaj tri mesece... .... »
H. Jelovčan
Karavanško poslovno skupnost čaka še veliko dela
Carinarnica se seli na Plavski travnik
Jesenice, 25. decembra - Karavanška poslovna skupnost bo tudi v prihodnjem letu nadaljevala z izgradnjo primarne infrastrukture od Jesenic do karavanškega predora na Hrušici. Infrastruktura mora biti končana do oktobra prihodnjega leta. Počivališča na Lipcah, izgradnja trgovsko turističnega centra v Lescah in gradnja objekta Carinarnice na Plavškem travniku. Na platoju se že danes precej gradi, gradnja pa bo še bolj intenzivna v prihodnjih dveh letih.
V letošnjem letu so potekala intenzivna pripravljalna in gradbena dela v jeseniški občini predvsem pred karavanškim predorom, na mejnem platoju in pri programu opremljanja avtoceste. Pri karavanški poslovni skupnosti, ki jo vodi direktor Srečko Mlinaric, so si intenzivno prizadevali, da bi dela potekala v skladu s programom, ki gaje sprejela skupščina karavanške skupnosti. Kljub številnim problemom je zdaj gradnja v taki fazi, da bodo objekti in vsa infrastruktura zaključeni ob otvoritvi karavanškega predora.
Letos so skoraj v celoti zaključili in oddali projekte za visokograd-njo na mejnem platoju H ruši ca. Zaključujeta se samo še projekta tehtnice in cestninske postaje, gradnja vseh mejno kontrolnih objektov že poteka. Prav tako je skupnost za ceste Slovenije kot investitorka zaključila nasipavanje in utrjevanje platoja, postavili so tudi vse kolektor-je za razvod sekundarne infrastrukture na platoju.
Pripravili so glavne projekte za posamezne vode primarne infrastrukture od Jesenic do Hrušice, razen za elektriko, kjer so pri idejnih projektih. Od Jesenic do predora so obnovili posamezne odseke tras.
Položili so tretjino celotne trase vročevoda, polovico trase kanalizacije in zgradili dva velika vodovodna rezervoarja z zmogljivostjo 150 kubičnih metrov. Nemotena vodna oskrba je potrebna predvsem za objekte ob trasi avtoceste in za industrijsko cono na Plavškem travniku.
S financiranjem ni večjih težav, problemi so le pri pridobivanju sredstev za sofinanciranje primarne mreže za zemljišče, ki so še vedno brez investitorja in so v lasti družbenopolitične skupnosti.
Naslednji plato, za katerega skrbi karavanška poslovna skupnost je servisni plato, za katerega so letos uskladili program in začeli s projektiranjem. Na carinsko - špediterskem platoju so že v začetku leta odprli nov objekt za špedicije. Pripravili so ustrezne študije za kontrolne objekte carine z upravnim poslopjem. Studije so služile za pripravo zakona za zagotovitev sredstev. Po uskladitvi idejnih projektov seje začelo projektiranje glavnih projektov visokogradnje in prometne ureditve na tem delu Plavškega travnika.
Pet projektantskih organizacij pa je sodelovalo z idejnimi zasnovami za območje trgovsko - turističnega in servisno - informativnega centra V Lescah. Po idejnih zasnovah bodo izdelali prostorsko ureditvene načrte za to območje, skupaj z investitorji.
V naslednjem letu jih čaka predvsem dokončna izgradnja komunalne infrastrukture za mejni plato. Ob vročevodou. vodovodu, kanalizaciji, elektriki in PTT bodo začeli z izgradnjo prvih spremljajočih objektov na trasi avtoceste in na drugih platojih, obenem pa se bodo intenzivno začeli pripravljati na organizacijo kadrovskega dela projekta Karavanke.
2e do konca oktobra prihodnje leto morajo priključiti infrastrukturo na mejni plato, skupaj s skupščino občine pa bodo morali zagotoviti sredstva za površine na trasi Plavškega travnika, kjer investitorji še niso znani. Na mejnem platoju Hrušica bo delovna organizacija Cestni inženiring nadaljevala z izgradnjo in opremljanjem platoja Hrušica ter mejno - kontrolnih objektov obeh držav in objekta avstrijske špedicije. Začeli bodo graditi objekt Kompasovega mejno - turističnega servisa in jugoslovanske špedicije ter Kompasove proste carinske prodajalne.
Medtem ko so letos špediterji dobili svojo poslovno stavbo, želijo dobiti investitorja, ki bi bil pripravljen odpreti gostinsko - trgovski lokal v tem objektu.
Dolgo so čakali zvezni zakon o zagotovitvi sredstev za izgradnjo mejno kontrolnih objektov države SFRJ in zdaj je končno sprejet. Tako bodo prihodnje leto v neposredni bližini operativnega centra špedicij začeli z izgradnjo carinske izpostave s carinarnico ter kontrolnimi objekti in dokončno prometno in komunalno uredili Plavški travnik. Na njegovem zahodnem delu je industrijska ali prosto-carinska cona, na servisnem platoju pa se začenja izgradnja uslužnostnih in komercialnih objektov. Vzporedno z izgradnjo avtoceste in servisnega platoja se v Lipcah gradi obojestransko počivališče. Za turistični in trgovski ter servisno informativni center v Lescah pa bodo v skladu z zasnovami iskali soinvestitorje.
Karavanško poslovno skupnost kljub precejšnjemu delu, ki ga je opravila v minulem letu, čakajo prav v naslednjem letu in v letu 1991 še precejšnje naloge in obveznosti, da bo plato pred predorom in ob avtocesti povsem urejen, z objekti, ki so nujno potrebni ob novi prometni povezavi z zahodno Evropo. D. Sedej
GLAS 4. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 26. decembra 1989
/     KRATKE Z COOTNISlg__^
Presenečenja bodo še v Živilinem Marketu Storžič na Kokrici -Market Storžič Živila Kranj na Kokrici že kar lep čas slovi po dobri založenosti, pestri ponudbi, različnih akcijskih prodajah in podobnih posebnostih in zato seveda tudi po precejšnjem obisku. Poslovodkinja Milena Cuderman nam je pred dnevi, ko so imeli na Kokrici tako imenovano akcijsko prodajo mleka in mlečnih izdelkov Mlekarne Kranj, mesnih izdelkov Jurij iz Šentjurja pri Celju, poskušnjo vin Avia Slovin, Uni piva Union Ljubljana in južnega (eksotičnega) sadja (kokos, mango, kivvi) ter pomaranč, mandarin in banan v darilnih zavitkih po znižani ceni, povedala, da je tudi ta akcija uspela. Sicer pa bodo v Marketu Storžič na Kokrici, kjer kar dve tretjini kupcev ni domačinov, v prihodnje še pripravljali podobna presenečenja za kupce. - A. Ž.
Prek 30 tisoč obiskovalcev
Kranj, 26. decembra - Prireditelji letošnjega 30. Novoletnega sejma v Kranju, ki so ga zaprli v petek minuli teden, si na začetku niso upali napovedati, da bo tudi ta prireditev najbrž dobro obiskana. Bolj so v pogovoru z novinarji poudarjali, da bo treba v prihodnje pri nas nasploh drugače gledati na sejme in njihovo opredelitev. Ugotovitev prav gotovo drži, vendar pa je potem zadnja letošnja sejemska prireditev v Kranju po svoje vendarle vseeno presenetila. Sejem je namreč obiskalo več kot 30 tisoč obiskovalcev in okrog 150 razstavljalcev in prodajalcev je bilo tudi tokrat zadovoljnih. Celo vreme, ki je na začetku prireditve ponovno opozorilo, da streha ni več kos dežju, ni skalilo predprazničnega nakupovalnega razpoloženja. Torej še vedno velja po eni strani tradicija, po drugi pa Sejem, kot velika trgovina, kjer, če že ne vse, pa veliko in marsikaj dobiš na enem mestu.
Dedek Mraz v Adergasu
Adergas - KUD in Krajevna skupnost Velesovo prirejata v soboto, 30. decembra, v dvorani v Adergasu srečanje z dedkom Mrazom. Na sporedu bo predstava Zakaj živijo kokoši na zemlji. Za otroke iz vasi Velesovo in Praprotna polica bo predstava ob 14.30 uri, ob 16. uri pa za otroke s Češnjevka, Trate in Adergasa.
Praznik v Bohinju
Telefonsko omrežje za 325 telefonov
Bohinjska Bistrica, 22. decembra - Praznik, ki ga vse krajevne skupnosti v Bohinju slavijo vsako leto sredi decembra, si bo letos prav gotovo še posebej zapomnilo tistih 325 telefonskih naročnikov v krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica, ki jim bodo kmalu zazvonili novi telefoni. Sicer pa se z delovnimi uspehi lahko pohvalijo prav v vseh krajevnih skupnostih v tem delu radovljiške občine. Osrednja pro- / slava ob krajevnem prazniku, združena s praznovanjem dneva JLA, pa je bila v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici v petek zvečer, kjer je bil slavnostni govornik predsednik občinske skupščine Radovljica inž. Marko Bezjak.
Da so v petek na svečanosti proslavili eno največjih delovnih akcij v Bohinjski Bistrici oziroma v Bohinju, gre zasluga bohinjskemu združenemu delu, občini, Sisu za PTT promet in seveda krajevni skupnosti oziroma gradbenemu odboru ter krajanom. Ko so v Bohinjski Bistrici najprej dobili novo avtomatsko telefonsko centralo z 800 priključki, so v krajevni skupnosti imenovali tudi gradbeni odbor za izgradnjo omrežja.
"Za akcijo oziroma za telefon se je v naseljih Bistrica, Bitnje, Lepence, Log, Nomenj, Nemški rovt-Lome in Ravne odločilo 325 krajanov oziroma družin," je pred proslavo praznika razlagal predsednik 10-članskega gradbenega odbora Niko Taler. "Do roka smo poravnali vse obveznosti in omogočili gradnjo primarnega in sekundarnega telefonskega omrežja. To je prav gotovo velika pridobitev za celoten Bohinj in še posebej za turizem v tem delu. Ocenjujemo, da bo akcija veljala okrog 7 milijard
Na svečanosti v petek so podelili tudi priznanja in sicer gradbenemu odboru za izgradnjo telefonskega omrežja (Niko Taler, Srečko Benigar, Alojz Strgar, Janez Rozman, Franc Repinc, Milan Gantar, Janko Odar, Janez Medja, Rado Zakrajšek; predsedniku IS občine Radovljica Pavlu Žerovniku; strokovnemu svetovalcu pri gradnji Tomažu Pintarju; direktorju PTT Radovljica Janezu Jan-harju; Zavarovalni skupnosti Triglav Kranj; Rajku Benediku, Gradbenemu podjetju Bohinj in Tegradu ter za dolgoletno aktivno delo v krajevni skupnosti tudi Francu Langusu. Gostje v kulturnem programu pa so bili tudi člani kulturnega društva Jugovinil iz Splita.
Lq$cq
O*
Staneta Žagarja 47
Krani - Primskovo
Ne delajte si zalog, kajti naša trgovina je odprta tudi med novoletnimi prazniki v soboto, 30.12. od 8. do 18. ure v nedeljo, 31.12. od 8. do 14. ure v ponedeljek, 1.1. in v torek 2.1. od 8. do 12. ure
Franc Repinc
dinarjev (brez centrale), točen obračun pa bomo dali, ko bo končana."
Ob tem, ko naj bi kmalu zazvonili telefoni, pa je že tako rekoč vse nared tudi za drugi del akcije. Za 600 telefonskih priključkov je povečana tudi telefonska centrala Bohinj-Jezero. "Tudi za to razširitev je denar zbralo poleg širše pomoči in PTT podjetja bohinjsko združeno de-
lo," je poudaril podpredsednik gradbenega odbora Franc Repinc. "Tako bo akcija prihodnje leto stekla v krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica tudi v vaseh Brod, Savica, Kamnje, Polje, Ribčev laz in Ukane ter v krajevnih skupnostih Stara Fužina in Srednja vas. Pri dosedanji akciji pa velja še posebej poudariti veliko razumevanje krajanov, saj so le-ti denar v glavnem nakazali že na začetku akcije. Tako smo lahko nabavili material in izpolnili vse obveznosti do roka. Pravzaprav bi telefoni žef lahko zazvonili, če bi vsi, ne le mi, spoštovali dogovore."
Vseeno pa v krajevni skupnosti ugotavljajo, da je gradbeni odbor zares dobro gospodaril in zato zaslužil tudi priznanje. "Telefonija pa ni bila edina letošnja pridobitev v krajevni skupnosti," ugotavlja predsednik sveta KS Ivan Cerkovnik. "Prenovljeni so bili letos poštni prostori, odprt av-tokamp Danica, dobili smo novo Mercatorjevo trgovino Železnina, asfaltirali cesto Žlan, razširili most preko potoka Belce in peš poti. Dokončan je bil S kanal in priključen na čistilno napravo in
prenovljeno je bilo električno omrežje. Bogatejši pa smo tudi za nekaj malih obrtnih delavnic in zasebnih trgovin. V prihodnje pa nam med drugim ostaja glavna naloga sanacija Bohinjskega jezera in skrbno varovanje dragocene zemlje. Niti kvadratnega metra ne bomo več dali za slabe programe..."
Ivan Cerkovnik
Pa še nekaj si v Bohinju želijo: to je avtobusno postajališče v Bohinjski Bistrici in boljši TV pretvornik na Voglu, kjer so naprave že dotrajane...
A. Žalar
Srečanje upokojencev
Kranj - Ta mesec so se vrstila tudi srečanja z nekdanjimi-upokojenimi člani kolektivov na Gorenjskem. Upokojenci Planike Kranj so se na takšnem srečanju zbrali sredi tega meseca. Ogledali so si posamezne obrate, pripravili pa so jim tudi pogostitev in jih obdarili. Upokojenci Planike se za prisrčen sprejem zahvaljujejo, članom koletiva pa želijo prihodnje leto čimveč uspehov, (fp)
Praznično v Gorjah
Gorje - Praznično razpoloženje se bo v Gorjah začelo v četrtek, ko bo ob 16.30 v Domu TVD Partizan dedek Mraz, ob 17. uri pa potem še v vrtcu. Že dopoldne ob 11. uri pa bo v šoli v Gorjah koncert skupine ATL iz Radovljice. V petek, 29. decembra, ob 20. uri pa bo v dvorani Doma TVD Partizan novoletni koncert pevcev iz Bohinja in iz Gorij. Iz Bohinja bodo prišle tudi predice in se predstavile s svojimi šalami, (ja)
Vincarji postajajo četrto odprto prostorsko-ekološko žarišče Škofje Loke
Prek 900 podpisov proti novi tlačni livarni
Škofja Loka, 24. decembra - Tisočletna Škofja Loka postaja, če se izrazimo v prispodobi, zakleto mesto. Karkoli se zadnja leta tu dogaja v zvezi s prostorskim načrtovanjem, naleti pri ljudeh na trden zid. Ne samo oziroma toliko zaradi drobnih lastninskih interesov kot zaradi bojazni pred zadušitvijo, počasnim umiranjem narave in ljudi. Spomnimo se dolgotrajnih in še vedno ne končanih bojev krajanov s Termi-ko pa neuspele stanovanjske pozidave Kamnitnika pa propadle zamisli o puštalski cestni smeri v Poljansko dolino. LTH-jeva Orodjarna in livarna v Vincarjih zdaj Škofji Loki odpira četrto veliko prostorsko-ekološko rano, ki se ji sosedje odločno postavljajo po robu. Zbrali so tudi že več kot 900 podpisov somišljenikov, ki nasprotujejo gradnji nove tlačne livarne na ozkem pasu med Soro in grajskim pobočjem. Gradnja je sestavni del projekta tehnološko-ekološke sanacije livarne.
Do preloma tisočletja popoln umik iz Vincarij!
»V podjetju so se s projektom, o katerem smo se pogovarjali na zboru krajanov konec oktobra, potrudili, vendar menimo, kljub pozitivnim mnenjem komisije SEPO, da livarska proizvodnja dolgoročno ne sodi v tisočletno mesto,« pravi "predstavnik ljudstva" Slavko Gaber. »Naše zahteve, izoblikovane na zboru krajanov, so jasne. Razumemo, da se proizvodnja ne more čez noč umakniti izpod gradu in zato podpiramo sanacijo tovarne v Vincarjih, čimveč-jo možno omejitev negativnih vplivov na okolje. Nismo pa za to, da bi z izgovorom sanacije v Vincarjih gradili novo tovarno, saj nam je jasno, da bi v tem primeru tam ostala. Zato terjamo od podjetja in odgovornih občinskih mož, da čimprej najdejo novo lokacijo in
do leta 2000 proizvodnjo povsem umaknejo iz Vincarij.«
Kot rečeno, je s svojimi podpisi podprlo takšna stališča že več kot 900 ljudi, od teh jih je seveda največ (185) iz najbližnjega sosedstva, iz Novega sveta, Podlub-nika. Stare Loke. Partizanske ceste pa tudi iz bolj oddaljene Pod-plevne, Frankovega naselja in drugod. Akcija podpisovanja še traja. In kaj potem, kakšna bo naslednja poteza krajanov?
Turizem boljša alternativa industriji
»Skupščini občine bomo hkrati z našimi stališči predlagali, naj se izdela projekt dolgoročnega razvoja turizma v Škofji Loki. Industrija v Škofji Loki se ustavlja, prepričani smo, da to ni več prava smer razvoja, tudi v okviru združene Evrope 92 ne (čeprav bo na-
ureja ANDREJ ZALAR
prednejši sever želel čimveč umazane industrije preseliti na jug). Menimo, da je prav turizem velika neizkoriščena alternativa razvoja Škofje Loke, ki pa terja premišljen, načrten, strokoven pristop. Od kvalitetnega turizma bi mesto lahko bolje živelo kot od umazane industrije. Seveda pa se mesta ne da prodajati niti s topilnico oziroma livarno, niti s katero drugo motečo proizvodnjo. Iniciativa občanov skupščini se bo s tem predlogom končala. Odločno pa se bomo uprli, če bodo v Vincarjih skušali karkoli postaviti na novo,« je dejal Slavko Gaber.
Gaber obsoja tudi podtikanja iz tovarne, češ da krajani s svojim zoperstavljanjem ogrožajo delavce in da dajejo na kocko sanacijo obstoječe proizvodnje. »Sanacija v vsakem primeru mora biti, sicer bi inšpekcija tovarno lahko zaprla. Grožnje pa niso le na meji dobrega okusa, ampak tudi nedovoljenih sredstev za dosego
cilja, meni Slavko Gaber.«
Dve lokaciji sta že propadli
Direktorica LTH-jeve Orodjarne in livarne Mirjam Jan-Blažič pravi, da razume hotenja krajanov in jim do neke mere celo pritrjuje. Sedanji tehnološko-ekolo-ški projekt sanacije livarske proizvodnje je nastajal dobra tri leta. Pred tem so se v podjetju šest let zaman trudili dobiti novo lokacijo za selitev. Obe idejni zasnovi, prva ob Termiki in druga med železniškimi tiri na Trati, sta propadli. Tako so se odločili, da ostanejo v Vincarjih. razvoj in tehnologijo pa podredijo prostorskim omejitvam.
»Poseben poudarek v razvoju dajemo rasti orodjarske proizvodnje, kjer v končni fazi načrtujemo 250 delovnih mest. Livarske proizvodnje ne bomo povečevali v kilogramih, ampak bomo kilograme bolj oplemenitili z znanjem in delom. Tlačno litje, na katero smo pred leti prešli predvsem zaradi
prostorsko-ekoloških omejitev, je v livarstvu "lekarna", eno najbolj čistih tehnologij. Meritve izpuhov v okolje, ki smo se jih pred štirimi leti samoiniciativno lotili, kažejo, da ne presegamo dopustnih mej, s projektom plinifikacije Škofje Loke, ki je v pripravi, pa bomo še dodatno zmanjšali škodljive emisije v zrak. Naj še povem, da smo fekal-ne in meteorne vode že speljali na mestno čistilno napravo; po izgradnji lastne čistilne naprave bomo nanjo lahko odvajali tudi industrijske vode. Protihrupno ogrado proti naselju Vincarje smo zgradili, upoštevali pa bomo tudi pritožbe nekaterih krajanov glede nočnega hrupa. Skratka, čeprav se nimamo za nič hujše onesnaževalce od individualnih kurišč v naselju, bomo v novi tlačni livarni kar-seda upoštevali prostor, v katerem smo.«
Če selitev, potem kam in s čigavim denarjem
»Na zboru krajanov ni bilo govora o tem, ali lokacija v Vincarjih da ali ne,« pravi direktorica Mirjam Jan-Blažič. »Zato tudi ne sprejemam akcije zbiranja podpisov. V naši družbi res lahko vsak izrazi svoje mnenje, vendar pa v
tovarni menimo, da smo projekt dovolj strokovno obdelali in lahko z vso odgovornostjo trdimo, da proizvodnja v Vincarjih ne more biti problematična.«
Blažičeva pravzaprav tudi ne vidi drugačne rešitve. Tovarna namreč ni in tudi v prihodnje ne bo ustvarjala tolikšne akumulacije, da bi lahko sama prenesla selitev na drugo lokacijo, občina oziroma občani pa je najbrž tudi niso sposobni sfinancirati. »Ostati moramo na realnih tleh,« pravi direktorica. »Če bomo v Škofji Loki zbirali podpise, ali želimo čist zrak, potem bo padla vsa industrija. Naša ima vsaj to prednost, da je ekološko obvladljiva. Menim, naj bodo pripombe argumentirane in naj jih oceni stroka.«
Mirjam Jan-Blažič v zvezi z zahtevo krajanov po izselitvi tovarne iz Vincarij do leta 2000 poleg finančnega vidi še en dvom: ker se Ločani na sploh zopersta-vljajo vsakršnemu sosedstvu z industrijo, potem je res vprašanje, kje bi bilo mesto novi Orodjarni in livarni. Po njenem je tudi zato edino možno sožitje na sedanji lokaciji. Končno odločitev o novi livarni pa prepušča občinskemu parlamentu.
H. Jelovčan
Gorenjska banka je postala delniška družba
Do izraza bo lahko prišla gorenjska varčnost
Program Optima za spodbujanje podjetništva v kranjski občini
Kranj, 22. decembra - Tri dni po ustanovitvi Ljubljanske banke -matere so v Kranju ustanovili eno od njenih dvanajstih hčera: Gorenjsko banko Kranj, delniško družbo. Njen ustanovitveni sklad po stanju 30. junija znaša 909 milijard dinarjev, kar jo po moči uvršča na tretje mesto v Sloveniji in 15. v Jugoslaviji. Z novim letom bo Gorenjska banka razpisala 13.000 novih delnic, ki jih bodo lahko kupila podjetja in posamezniki, vplačila bodo začeli sprejemati takoj po novoletnih praznikih.
Gorenjska banka bo po novem letu poslovala delniška družba, kar so njeni delničarji, ki imajo trenutno 85.870 glasov sklenili na petkovem ustanovnem zboru, ki so se ga udeležili več kot 94 odstotno. Sklenjene so torej petmesečne priprave na reorganizacijo Ljubljanske banke, vanje so se gorenjski bančniki aktivno vključevali in med prvimi v sistemu Ljubljanske banke pripravili vse potrebne dokumente in pri Narodni banki Jugoslavije vložili zahtevek za ustanovitev Ljubljanske banke — Gorenjske banke Kranj d.d., ki je pravna naslednica Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske.
Na ustanovnem zboru so delničarji brez pripomb sprejeli ustrezne sklepe, ustanovitev Gorenjske banke delniške družbe je bil pravzaprav slovesen trenutek, ki bo zapisan v zgodovino našega bančništva, kakor je dejal Zlatko Kavčič, ki so ga delničarji izvolili za v.d. direktorja Gorenjske banke ter hkrati imenovali komisijo, ki bo izvedla razpis za imenovanje direktorja. "Prevzemamo odgovornost za vodenje banke na nov način, ki je bolj podoben pravemu bančništvu, prepričani smo, da so kljub težkim in nemara še težjim časom izpolnjeni pogoji za drugačno delo kot doslej, za vodenje bančnih poslov na novih temeljih. Ponosni smo, da je Gorenjska banka vključena v sistem Ljubljanske banke, ki je po moči na 282. mestu v svetu in 46. v Evropi. Gorenjska ban-
ka pa je po merilih letošnjega leta na 15. mestu v Jugoslaviji in na 3. mestu v Slovenji, kar je dober temelj za bodoče delo," je dejal Kavčič.
Spregovoril je tudi o ciljih poslovne politike Gorenjske banke v prihodnjem letu. "Želimo biti banka, ki bo ustvarjala dobiček, vendar ne samozadostno, temveč v smislu delovanja gorenjskega gospodarstva, predvsem naših delničarjev, katerih cilj je prav tako dobiček. V vmesnem razdobju do tega cilja bo poslovna politika Gorenjske banke temeljila na načelih rentabilnosti, rizičnosti in likvidnosti," je dejal Kavčič in napovedal polovico večji dobiček, kot bodo obresti za enoletni depozit v banki, vrednost delnic pa naj ne bi padla, saj bodo temelj rizičnosti bančne rezerve. Likvidnost pa bo glede na razmere, ki se obetajo, vsekakor temeljna zahteva.
Zlatko Kavčič pa je potrkal tudi na gorenjsko varčnost, "ni prave banke brez varčevanja, Gorenjci smo znani kot varčni ljudje, v banki računamo na to. Hitro bomo morali doseči ohranjanje realne vrednosti hranilnih vlog, ukrepi Markovičeve vlade dajemo pomembno osnovo za uresničitev tega cilja. Živeti brez inflacije, pa bo tudi za banko težko, saj bo popolnoma drugačno. Profesionalno se do ukrepov opredeljujemo pozitivno, mislimo, da so osnova in naložba za boljši jutri. Vendar nas izjemno zaskrbljujejo, ko dobivamo prve informacije o izvedbenih
V izvršilni odbor so bili izvoljeni: Franc Balanč (predsednik) iz Save Kranj, Miro Pinterič (namestnik) iz Šeširja Škofja Loka, Janez Bedina iz Kranja, Franc Grašič iz Peka Tržič, Peter Kobal iz Kibernetike Kranj, Pavel Koder iz Elana Begunje, Janko Peternel iz Krope, Tomaž Ramuš iz Železarne Jesenice, Brane Selak iz Marmorja Hota-vlje, Gorazd Trček iz Iskre Gommerce Kranj, Brane Verhunc iz LIP-a Bled, Metod Rotar iz Ljubljanske banke Ljubljana ter Marija Gašperšič, Zlatko Kavčič in Marjan Jerala iz Gorenjske banke Kranj.
Ustanovitveni sklad LB-Gorenjske banke d.d., Kranj znaša po stanju 30. junija 909,26 milijarde dinarjev, razdeljen je na 44.707 navadnih in 46.219 prednostnih delnic, njihova nominalna vrednost pa je po stanju 30. junija 10 milijonov dinarjev. Njen največji delničar je jeseniška Železarna, ki ima 5.203 delnice, sledi kranjska Sava s 5.117 delnicami, kranjski Tekstilindus s 1.713 delnicami, begunjski Elan s 1.583 delnicami, kranjski Merkur s 1.141 delnicami itd.
dokumentih Narodne banke Jugoslavije, ponovno je omenjen limit za naložbe, res previdno in na zadnjem mestu, toda vendarle, pri primerni emisiji pa skozi zadnja vrata krediti predvsem za kmetijstvo. To so ostanki preteklosti, zato pa govorim o prehodnem razdobju.
Kredit pa bodo lahko dobili vsi, ki imajo dobro nalož-
JnJtAAOJUhbfUt, KOPER
FILIALA KRANJ FILIALA JESENICE POSLOVANICA LJUBELJ
Vsem poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno leto 1990
bo, predvsem tisti, ki nas bodo s svojim osebnim nastopom in tveganjem prepričali, da so jo sposobni uresničiti, v ospredje torej prihajajo managerji, ljudje, ki vodijo posel. Z zahtevami po sanaciji in z 'ne' smo že razburkali razmere, že smo to rekli, ne želimo se s tem ponašati, vendar, kadar bo potrebno, bomo to rekli. Ob 'ne' se zastavlja tudi vprašanje social-
Delničarji so na ustanovnem zboru sklenili, da bo Gorenjska banka z novim paketom delnic povečala ustanovitveni sklad, razpisala bo 13.074 novih imenskih delnic v višini 130,74 milijarde dinarjev po stanju 30. junija, razdeljene bodo na 6.443 navadnih in 6.631 prednostnih delnic. Takoj po novoletnih praznikih jih bodo lahko vplačala podjetja in posamezniki, vplačila pa bodo potekala, dokler ne bodo dosegla razpisane vsote. Ustanovitveni sklad Gorenjske banke se bo tako povečal na 1.040 milijard dinarjev po stanju 30. junija.
ne varnosti in preživetja. Solidarnost do kolektivov v težavah nam ni tuja, toda vsi naj se zavedajo, da ne more biti adut v rokah," je dejal Kavčič in ob koncu omenil še kadre. "Banko bomo reorganizirali v smislu novih poslov, banka naj bi postala tudi solastnik podjetij, imeti bomo morali sposobne ljudi za svetovanje in finančni inženiring. Tudi v banki brez dobre vodilne ekipe ne bo šlo, prešteli se bomo med sabo, 'sortiranje' bo prineslo na vrh najboljše, dogovorili pa smo se, da bo vodilna ekipa v prehodnem obdobju do konca junija delala v sedanji sestavi, ko bo imenovan direktor pa bo izbral svojo ekipo."  M. Volčjak
Vodilni pravijo, da nimajo časa
Kranj, decembra - V Kranju so spomladi letos začeli izvajati program Optima, s katerim želijo spodbuditi ustanavljanje majhnih in srednjih podjetij in podjetniško miselnost. Veliko so si obetali, vendar pa začetek ni tako spodbuden, saj so vodilni obremenjeni s tekočimi problemi in se največkrat izgovarjajo, da nimajo časa. Anketa in razgovori v večjih kranjskih podjetjih so pokazali, da je premalo zanimanja za notranje podjetništvo, kakor pravimo izločanju manj donosnih programov v obliki novih, manjših podjetij in spodbujanju donosnejših podjetij znotraj obstoječih.
V okviru programa Optima so za analizo in odkrivanje podjetniških skupin in podjetnikov za začetek izbrali štiri podjetja: Ikos, Iskro ERO, Kokro in Komunalno obrtno in gradbeno podjetje, kjer so študije že izdelali, prihodnji mesec pa bodo napravili poslovne načrte.
Komite za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti pa je napravil anketo in ob obiskih v štirinajstih večjih kranjskih podjetjih opravil tudi razgovore v zvezi s projektom Optima. Nič kaj spodbudna ugotovitev pravi, da za razvoj notranjega podjetništva ni večjega zanimanja. Vodilni in strokovnjaki pravijo, da so zelo obremenjeni s tekočimi težavami in problemi poslovanja in nimajo časa za razmišljanje o novih zamislih. Tako ob pomanjkanju pomembnejših spodbud iz okolja ni moč pričakovati, da bi se velikost podjetij kmalu bistveno spremenila oziroma da bi dobili več majhnih in srednjih podjetij, ki bi napolnila socialistično "črno luknjo".
Zanimivo pa je, da seje v Kranju zelo razmahnilo ustanavljanje zasebnih podjetij, zato je moč pričakovati, da bodo za odpiranje novih podjetij primerni kadri iz družbenega sektorja odšli, ker sedaj prave spodbude nimajo.
Anketa je pokazala, da imajo v šestih od devetih vprašanih podjetij del strojev oziroma opreme nepopolno izkoriščene, načrte za njihov boljši izkoristek pa imajo le v treh podjetjih, vendar pa so le v dveh pripravljeni svojim delavcem prepustiti del proizvodnje in strojev. Program novega podjetništva pa so pripravljeni izvesti le v treh podjetjih, v treh pa so to zamisel zavrnili. V šestih podjetjih so odgovorili, da imajo njihovi delavci koristne in uporabne ideje, v dveh pa, da jih je le nekaj.
M. V.
Usposabljanje na mojstrskih kmetijah
Kranj, 25. decembra - Kmetijski strokovnjaki so na pobudo Republiškega centra za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije, Višje agronomske šole Maribor in Slovenske kmečke zveze izbrali v Sloveniji 300 kmetij, na katerih naj bi se praktično usposabljali študentje Biotehniške fakultete in Višje agronomske šole ter dijaki srednjih kmetijskih šol. Gre za najboljše kmetije, ki naj bi po vzoru Zahodne Evrope dobile status mojstrskih kmetij. Študentje in dijaki bodo v času, ki ga bodo preživeli na kmetijah, spoznali delo ter vse lepote in težave kmečkega življenja. Prva skupina študentov je odšla na mojstrske kmetije 4. decembra.
C. Z.
TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE p.o. TRŽIČ
DELOVNIM LJUDEM
IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1990
Kemična tovarna
EKOTERM
Kranj
j ugoslavija
Poslovnim prijateljem ^w in občanom želimo srečno novo leto 1990.
vezenine bled
Poslovnim prijateljem in občanom želimo srečno in uspehov polno novo leto 1990
mira
mizarstvo RADOVLJICA
Poslovnim prijateljem in občanom želimo veliko sreče in uspehov v letu 1990!
<@mmwMmGLAs   6- stran
OGLASI
Torek, 26. decembra 1989
Predelava mesa
Alojz Konc
Podreber 24, Naklo tel.: (064) 48-693
Al®*
m
Našim odjemalcem in drugim občanom želimo srečno novo leto 1990 in se priporočamo.
Triglav
konfekcija Kranj
Poslovnim prijateljem in delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto 1990.
OBRTNO PODJETJE TRŽIČ
Telefon 50-774, 50-765, 50-760
Mizarstvo, zidarstvo, tesarstvo, ste-* klarstvo, slikarstvo, pleskarstvo, črko-slikarstvo, polaganje vseh vrst podov, izdelovanje lesne galanterije
Bralcem Gorenjskega glasa in poslovnim prijateljem želimo zdravo in uspešno novo leto 1990 in se še naprej priporočamo s svojimi storitvami!
GOSTILNA BEGIČ MATO
Delavska 21, 64000 KRANJ,
STRAŽIŠČE
Telefon: 23-992
Cenjenim gostom, vsem občanom ter poslovnim prijateljem želimo prijetno praznovanje in uspešno novo leto in se priporočamo za obisk.
i Cenjene goste obveščamo, da bo lokal od 30.12.1989 do vključno 9.1.1990 zaprt.
SILVESTROVANJE
od 29. 12. 89 do 2. 1. 90 v BLANSKEM - ČSSR, samo 180 DEM, plačljivo v dveh obrokih, še nekaj prostih mest;
SMUČANJE
TURRACHERHČHE - AVSTRIJA in NOVE MESTO - ČSSR;
nudimo vam odlog plačila (trije obroki) PANORAMA KRANJ, Trg Prešernove brigade 8, tel. 36-960. Prijave, informacije in programi tudi pri: Aipetour škofja Loka — TP, Alpetour Potovalna agencija Tržič in Radovljica.
TOKOS TRŽIČ
Želimo vam zdravo, srečno in uspešno novo leto
in obilo zadovoljstva ob uporabi naših izdelkov, ki so vam na voljo tudi v naši trgovini na DETELJICI!
mmmmmmmm
Obrtno podjetje
TEHTNICA
Kranj
Vsem poslovnim partnerjem in občanom želimo veliko sreče in uspehov v letu 1990,
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC V Kranju
ORGANIZACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Želi slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam srečno in uspehov polno novo leto 1990.
KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o.
»LEPENKA« TRŽIČ
SLAP 8
DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM
ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1990.
Kmetijska zadruga Bled
p. o. Bled
64 260 Bled, Prešernova 11
Članom zadruge in občanom srečno novo leto 1990
Razen reprodukcijskega materiala za kmetijstvo
prodajamo tudi gradbeni material. V naših vrtnarskih obratih in cvetličarni na Bledu nudimo vse vrtnarske in cvetličarske storitve.
SE PRIPOROČAMO!
DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ
Zupančičeva 4, tel.: 35-100
želi strankam, poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspešno novo leto 1990.
Nudimo vam naslednje usluge:
— mehansko čiščenje dimnih vodov in prezračevalnih naprav,
— kemično in mehansko čiščenje plamene strani kurilnih naprav in termogenov,
— meritve dimne emisije
— servisiranje vseh vrst in tipov gorilcev na tekoča in plinasta goriva, ventilacij ter klima naprav.
GOSTILNA BENEDIK Straiišče
MAJA M1HELIČ
64000 KRANJ, BENEDIKOVA 21 Tel.: 064/28-030
Cenjenim gostom in občanom želimo srečno novo leto 1990 in jih obveščamo, da bomo po novem letu imeli odprto tudi ob nedeljah. Se priporočamo!
AGR0C00P - AIK NOVI SAD
z enotami:
T0ZD T0ZD NE0PLANTA T0ZD FARMAC00P
želi občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1990.
V skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, (tel.: 064/25-268) in 25-267 nudimo: sveže meso, mesne izdelke, mesne konzerve, sveža jajca in perutnino.
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ
želi občanom Gorenjske srečno in zadovoijno novo leto 1990
CESTNO PODJETJE KRANJ, p. o.
Kranj, Jezerska cesta 20.
tel.:064/26-861
telex: 37720 CP KRN YU
Projektiramo, rekonstruiramo in gradimo ceste in ostale objekte nizkih gradenj. Upravljamo in vzdržujemo vse kategorizirane ceste na Gorenjskem. Nudimo vam gramozne in druge kamnite materiale. Opravljamo svetovalni inženiring za gradnje in obnove promotnih objektov.
Vsem občanom in poslovnim sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1990.
Knjige v težkih časih
SE BODO IZHAJALE, SE BOMO
BRALI
Ob zaključku koledarskega leta je pač bolj prijetno zvedeti kaj spodbudnega za naprej; obet, da se recimo prihodnje leto slovenski knjigi vendarle ne bo pisalo bolj črno, kot se je doslej, je v teh časih prav gotovo vreden kar precej. Nekaj tega je na predstavitvi svojega prihodnjega knjižnega programa ponudila tudi založba Mladinska knjiga.
Kar nekako smo se že navadili refrena "v teh tako težkih časih za slovensko knjigo"; poslušamo ga že kar nekaj let in ne da bi kdo podcenjeval težkih časov za knjigo, že skoraj
ne pričakujemo še kaj hujšega. To pa bi seveda bilo kaj takega kot na primer povsem porušeno ravnotežje med izvirno in prevodno literaturo oziroma prevlada slednje in s tem doce-
WILLOW
Gl. vloge: Worvick DAvis, Val Kilmer Režija: Ron Howard
Iz pravljičnih delavnic Georga Lucasa prihaja Willow kot osvežujoč predah med velikim projektom Vojne zvezd (posneti trije od zamišljenih devetih delov), ki je začel utrujati tako ustvarjalce, kot gledalce.
Lucasov svet, voden s čvrsto roko »najetega« režiserja Rona Howarda, je mešanica različnih svetovnih pravljic, legend, dogaja se »nekoč« in »nekje«, kar osvobaja domišljijske, predvsem vizualne spone. Kralji, vile, palčki, čarovnice, dobre in slabe, vojske, zmaji, gradovi, dobro in zlo, se nam kažejo predvsem kot spektakel tehnične dovršenosti, razkošni spekter barv in oblik, šele nato pa kot zgodba, kompozicija nizanja včasih bolj, včasih manj shematskih dogodkov.
Mogoče je še najzanimivejši moment opisne narave (o vizualnemu je tako ali tako brezpredmetno pisariti, treba ga je videti), izbira glavnega junaka, oziroma dilema, kdo glavni junak sploh je. Na eni strani Willow, palček iz vasi pritlikavcev, ki se glede na svojo fizično inferiornost le težko kosa z mnogoternosti-mi nevarnimi, vendar to nadomešča s svojo dobroto, humanostjo in pravičnostjo, na drugi pa je Val Kilmer, kot poosebljenje fizične in borbene popolnosti, brez posebnih vrlin, koristoljuben, skratka moralno majhen. In glede na to, da ostajajo borilne veščine do konca filma konstanta, se spreminjajo ravno psihološke. Mali Willow velikega Kilmerja vces čas moralno krca, kritizira, svetuje, usmerja, dokler se le-ta resnično ne popravi in se prelevi v viteza pravice. Očitna osebnostna premoč postavlja Willowa na pozicijo glavnega junaka, za razliko od tedanje prakse podobnih filmov, kjer so bile fizično nepopolne osebe le simpatične opore glavnemu junaku, katerih naloga je predvsem zabavati gledalca.
Film vsebuje še veliko drobnih domislic, ki diskretno nadgrajujejo okostenelo predvidljivost dramaturgije pravljic, toda glavni in najpomembnejši je še vedno vizualni užitek, ki ga v omenjenem filmu video ne more posredovati, ampak edino in samo kino.
Ocena: 3
Z. S.
la spremenjeni programi slovenskih založb. Le-ti so se zadnja leta seveda spremenili, saj je založbe pritisnila v primež neizprosna ekonomska logika, ki žal narekuje drugačen knjižni program za preživetje. Toda ta kajpak rešuje založbo, kako pa bo ob tem preživel bralec? To pa je posebno vprašanje.
Toda ko je treba ob koncu leta potegniti črto pod letno bero knjižnega programa, kot je to pred kratkim naredila Mladinska knjiga s tiskovno konferenco, stvari vseeno niso tako črne, kot bi morda sklepali na ta stalni refren malodane vseh urednikov slovenskih založb. Tudi uredniki pri Mladinski založbi se mu niso izognili, ob tem pa so seveda povedali kar spodbudne številke iz letošnjega uresničenega programa. Stosedemdeset naslovov knjig, točneje dvesto sedem z učbeniki vred je letos izšlo pri tej založbi v skupni nakladi milijon sedemsto petdeset tisoč izvodov, od tega približno četrtina učbenikov.
Toda ob vsakem izteku programa je treba pogledati tudi novega. Ponujeni knjižni program za leto 1990 ni le, kot so poudarili uredniki, nekakšen knjižni obet, potem pa bo kar bo, pač pa dokaj trden tudi finančno ovrednoten program. Ne nazadnje je že kar polovica knjig iz prihodnjega programa v tiskarni, saj naj bi spomladi že prispela v knjigarne in med bralce. Težko bi bilo našteti in tudi izdvojiti posamezne knjige iz preobsežnega programa. Zato raje povejmo, da se v tej za-
GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI — GRADITE Z NAMI
Trgovina z gradbenim materialom — Kranj — Primskovo
Cement, apno, maltit, salonit, betonski Izdelki vseh vrst
najsodobnejša strešna kritina Iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANAOESE strešniki vseh vrst
izolacijski materiali - lendapor, novoterm, perlit, stiropor, tervol, bitumen, Ibitol in drugi zaščitni premazi vseh vrst
keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev in uvožene, sanitarna keramika fasade razne - opaž in furnirane stenske in stropne obloge ladijski pod - parketi in talne obloge
stavbno pohištvo - gradbene opazne plošče - okenske marmorne police In ploščica betonski mešalci, samokolnice in drugo zidarsko orodje reprodukcijski material za lesno obrt (vse vrste furnirjev lesa in plošč)
Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 Pri nakupu vam pomagamo z nasveti.
Delovni Čas: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
kVSEM OBČANOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO
1990
wm		
		i
KRANJ		
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE
Kranj, Koroška c. 53
Projektira in inštalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka.
Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave.
Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno.
Servisira izdelke priznanih firm: ISKRE, Ei, Riz, Čajevec, Grundig in Sever
želi poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspeha polno novo leto 1990
ložbi daljša tudi seznam knjig, ki jih tiskajo za vse širši krog Knjižnega kluba na sosednjem hrvaškem govornem področju.
Te dni je založba predstavila tudi likovno monografijo Biblija v slikarstvu, ki sta jo iz nemščine prevedli Tatjana Vuzem in Iris Rupnik. Knjigo bodo vzeli v roke predvsem ljubitelji znamenitih slikarjev, saj vsebuje kar 296 barvnih reprodukcij svetopisemske vsebine. Z njimi se je mogoče sprehoditi po vseh najznamenitejših evropskih za zgodovino in kulturo pomembnih in znamenitih hramih. Slike dopolnjujejo odlomki iz Svetega pisma Stare zaveze in. Nove zaveze.
S tem nastaja tudi nova možnost hitrejšega prodora slovenske izvirne literature na hrvaški knjižni trg. To velja tudi za prevode otroške in mladinske literature, poljudno znanstvene literature in drugega. Vsekakor pomemben premik za slovensko literaturo, katere prevodi v druge jugoslovanske jezike so bili doslej vsekakor bolj naključni, sporadični kot pa načrtno seznanjanje s tem, kar je slovenska literatura.
Lea Mencinger
ELITA KRANJ Prodaja z
odloženim plačilom na več obrokov od 26. decembra naprej!
BOŽIČNE PESMI NA KASETI
Ljubljana - Jutri, v sredo, ob 20.30 bo v ljubljanski frančiškanski cerkvi koncert in promocija kasete Noč božična, sveta noč, ki jo je posnel zbor Slovenskih madrigalistov z dirigentom Janezom Boletom. Na kaseti je štirinajst slovenskih in tujih božičnih pesmi za mešani zbor, posnetki zvonov pa so s plošče Pritrkavanje na Slovenskem. Pevci pa že pripravljajo novo kaseto zdravljic - izšla naj bi februarja - z naslovom Pr'jatli, obrodile so trte...
L. M.
BOŽIČNI KONCERT APZ FRANCE PREŠEREN
Kranj - Danes, v torek, ob 20. uri bo v kranjski župnijski cerkvi Akademski pevski zbor France Prešeren ponovil ljubljanski božični koncert. Z njim so se Komorni orkester Slove-nicum, APZ France Prešeren Kranj, sopranistka Maja Faga-nel, altistka Dragica Kovač, tenorist Marjan Trček, basist Mar-cos Bajuk in dirigent Tomaž Faganel v nedeljo predstavili v veliki dvorani Cankarjevega doma.
Koncert obsega dve deli primerni za božični čas: kantato za orkester, zbor in tri soliste Historia der Geburt Jesu Christi Heinricha Schiitza (1585-1672) ter del božičnega oratorija Jo-hanna Sebastiana Bacha (1685-1750), ki vsebuje kantate za prvih šest božičnih dni. Bachovo skladbo bodo predstavili orkester, zbor in štirje solisti.
Mija Mravlja
VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV
Cerklje - Na osnovni šoli Davorin Jenko iz Cerkelj bodo ta teden uprizorili zanimivo lutkovno igrico Volk in sedem kozličkov. Pri izvedbi sodelujejo učenci četrteka razreda pod strokovnim vodstvom Cirila Mrgoleta, ki je sam izdelal lutke, pa tudi režiral predstavo.
J. Kuhar
KULTURNI KOLEDAR
Kranj - Jutri, v sredo, ob 20.15 bo v dvorani kina Center tradicionalni novoletni koncert Pihalnega orkestra Kranj.
V galeriji Gabi, Vodopivčeva 3, še do konca tega tedna razstavlja akad. slikarka Dora Plestenjak.
V vinoteki hotela Creina je vsak dan od 12. ure dalje na ogled prodajna likovna razstava priznanih slikarjev. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta prodajna razstava usnjenih izdelkov oblikovalke Mojce Graj. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši razstavlja akad. slikarka Melita Vovk.
V mali dvorani Knjižnice A.T. Linhart bo v četrtek, ob 19.30 ob otvoritvi dvorane predstava Županove Micke A.T. Linhart v izvedbi ŠKUD A.T. Linhart Radovljica.
V galeriji Kamen je odprta novoletna prodajna likovna razstava.
V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava črno belih fotografij domačih avtorjev.
KAMNIK - V razstavišču Veronika je odprta razstava likovnih del Roka Zelenka in Lee Bernetič - Zelenko.
V veliki dvorani kina Dom Kamnik bo danes, v torek, ob 20. uri tradicionalni novoletni koncert, na katerem sodelujejo Simfonični orkester Domžale-Kamnik, Mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš in Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik ter solisti, dirigent je Tomaž Habe.
Elita z vami, vi z nami na vsakem koraku v starem delu mesta Kranj tudi v naslednjem desetletju!
m^
SREČNO 1990
RANJ
domplan
Kranj, Cesta JLA 14
T0ZD INŽENIRING
T0ZD STANOVANJSKA DEJAVNOST
T0ZD URBANIZEM
DSSS
POSLOVNIM SODELAVCEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO, VELIKO USPEHA IN SODELOVANJA V LETU 1990
I
delavci delovne organizacije DOMPLAN Kranj
NUDIMO VAM STORITVE S PODROČJA URBANIZMA, UREJANJA STAVBNIH ZEMUIŠČ, INŽENIRINGA IN STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA.
(GLAS
8. STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI
Torek, 26. decembra 1989
Morda niste vedeli
Najstarejše hišne številke v Evropi, vsaj kolikor so lahko doslej odkrili, izvirajo iz leta 1463, ko so začeli opremljati s številkami hiše na mostu Notre Dame v Parizu.
Kaj pričakujem ob prazniku
Silvestrovo ali prehod iz starega v novo leto je zame dan kot vsak drug. Res je, da smo vsi v družini skupaj, da imamo svečano večerjo in da neučakano čakamo polnoč. Toda zadnje čase nam novo leto ne prinaša nič lepega. Ljudje se vse bolj preprirajo, vedno več ljudi je brez dela. Vem, da tudi drugo leto ne bo nič lepše. Hudo mi je, ko niso brez skrbi niti odrasli niti otroci.
Ne razumem, da nam odrasli ne omogočijo lepega in mirnega otroštva. Prav zato se leta 1990 ne veselim.
Nina Balant, 4. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka
Skrita beseda
Če vstavite manjkajoče črke in jih berete navpično, boste dobili ime šolskega glasila, v katerem smo našli tale "vozel". Izdajajo ga učenci OŠ Luciiana Seljaka v Stražišču. O —RAZ
S-CE    MO-T        VRA-A      SA-E J-SEN
Moja želja
Tudi jaz imam svojo skrito željo. Ta je, da bi dobil kolo na pet prestav. Tako mi ne bi bilo treba s ponijem v breg hoditi, lahko bi se peljal. Ko bi šel skozi vasi ali mesta, bi mi večina zavidala. Čeprav vem, da mi mamica in očka želje ne moreta izpolniti, verjamem, da se mi bo uresničila.
Druga skrita želja je, da bi postal igralec. Kot Tom Cruise bi rad dobil oskarja za najboljšega igralca. On je moj najljubši igralec. Na drugem mestu je John Wayne, ki igra v kavbojskih filmih. Želja, da bi postal filmski igralec, se mi lahko uresniči.
Marko Kovačevič, 6. c r. OS heroja Bračiča Tržič
REZERVIRANO ZA ZVEZDE
Živjo!
Tokrat začenjam novičke s štiridesetletnim rockerjem Bruceom Springsteenom, ki se po krajšem premoru pripravlja na novo ploščo in turnejo.
Zadnje čase poslušamo pravi "bum" na glasbeni sceni. Seveda, Lambado (na sliki), ki jo izvaja skupina Kaoma. Skupina pridno obiskuje evropske države in privablja "vse živo".
Phill Collins (38) je pred kratkim izdal novo LP ploščo za naslovom But serioslv, na kateri je že znana skladba Another day in Paradise.
Alice Cooper, stari dobri glasbenik trdega ročka, je z LP ploščo Trash doživel velikanski uspeh. Najprej s skladbo Poi-son, ki se prav tako kot Lambada vrti vsepovsod in zmeraj, zdaj pa naskakuje lestvice z novo uspešnico Bed of Nails.
Madonna spet slavi, in sicer z mirno balado Oh, father.
Michael J. Fox je posnel drugo nadaljevanje filma Back to the future (Vrnitev v prihodnost). Marjeta
Lep novoletni pozdrav, J
Pripravimo se na zadnjo večerjo v letu
Saj ni treba, da je bogata, več je vredno, da je miza praznično okrašena, da je v hiši domače, prijetno vzdušje. Recepti, ki nam jih je za silvestrovo pripravil zdaj že naš dobri znanec Jože Zalar, vodja kuhinje v hotelu Creina v Kranju, vam bodo morda dali malo več dela, vendar pa ni treba, da vse te jedi pripravite za en večer. Morda kakšno od njih pustite za ostale praznične dni. Količine so večje, pripravljene za 10 oseb, kajti za ta večer imamo radi družbo, če pa smo sami, bomo pač imeli pripravljeno jed za naprej. Boste videli, kako prav
bo prišlo.
Takle silvestrski menu nam je pripravil Jože;
- nadevana jajčka s sardelnim nadevom,
- jetrna kremna juha,
- goveja bržola v burgundski omaki,
- krompirjevi ocvrtki,
- črna redkev v solati s koruzo,
- orehovi štruklji.
Nadevana jajčka s sardelnim nadevom
Pripravimo francosko solato za 5 oseb z običajnimi sestavinami, za temeljni nadev pa vzamemo: 12 do 15 dag masla ali margarine, 3 dag majoneze, ščep soli, ščep popra, limonin sok, noževo konico gorčice, 5 trdo kuha-
^-SALON   POHIŠTVA DETELJICA-^
SEDEŽNIH GARNITUR IN OSTALEGA POHIŠTVA PO IZREDNO UGODNIH CENAH DO 29.12.1989 ODPRTO :PO-PE 8.30-19 SOBOTA 8-13
VABLJENI
nih jajc, nekaj kaper, zelen pe-teršilj za dekoracijo in 5 sardel-nih filetov.
Francosko solato naložimo v obliki pravokotnika za 2 cm na debelo na krožnik.
Trdo kuhana jajca prerežemo po dolgem ali počez, odstranimo rumenjake, polovičke beljakov položimo na francosko solato in jih nabrizgamo z nadevom. Na sredino nadevanega jajčka damo cvet kapre in peteršiljev list, lahko pa po svoje dekorirate.
Temeljni nadev za jajčka: maslo ali margarino penasto umešamo, dodamo majonezo, sol, poper, limonin sok, gorčico in pretlačene rumenjake. Vse skupaj dobro zmešamo. V našem primeru dodamo še sardelne file-te, dodajate pa lahko po lastnem okusu še na primer nariban korenček, mleto papriko, sesekljane gobice, sesekljano šunko in podobno.
Jetrna kremna juha
8 dag olja, 15 dag čebule, 5 dag suhe slanine, 60 dag govejih jeter, 10 dag kruha, poper, lovor-jev list, 2 1/2 l kostne juhe, muška t ni orešček, l dl belega vina, 1 dl kisle smetane.
Na maščobi prepražimo na kolobarje narezano čebulo, dodamo na rezine narezana jetra. Prepražimo, dodamo strt česen in na rezine narezan kruh. Vse skupaj prepražimo in zmeljemo v
multipraktiku ali mikserju.
Prilijemo kostno juho in začinimo z naslednjimi začimbami: muškatov orešček, poper, ingver, bazilika, lovor, timijan.
Juha naj vre deset minut in jo nazadnje okisamo z vinom ali
kislo smetano.
Kot jušni vložek lahko na kockice narežete kruh in ga v ponvi opečete.
Goveja bržola v burgundski omaki
1,25 do 1,50 kg govejih bržol (goveji hrbet), sol, poper, 3 dag moke, 12 dag maščobe, 12 dag jušne zelenjave, 10 dag čebule, lovorjev list, vino burgundec po okusu.
Bržole rahlo potolčemo, posolimo, popramo, pomokamo in opečemo, nato jih preložimo v drugo posodo in postavimo na toplo. Na ostali maščobi prepražimo na rezine narezano jušno zelenjavo. Še preden zarumeni, dodamo narezano čebulo, prepražimo in pomokamo, da moka zarumeni in zalijemo z mrzlo vodo. Ko zavre dodamo bržole in dušimo. Ne smemo zaliti z veliko vode!
Ko so bržole mehke, solimo in popramo ter to omako pretlačimo, ponovno zavremo in zalijemo z vinom po okusu.
Krompirjevi ocvrtki
1 kg kuhanega krompirja, 3 cela jajca, 8 dag ostre moke, 10 dag šunke, sol, poper, zelen pe-teršilj, muškatov orešček, olje za cvrenje.
Še topel kuhan krompir olupimo in pretlačimo, dodamo mu jajca, moko, sesekljano šunko in začimbe. Vse skupaj dobro zmešamo, z dvema žlicama oblikujemo ocvrtke, postopoma jih polagamo v vročo maščobo in rumeno ocvremo.
Črna redkev v solati s koruzo
1,50 kg črne redkve, 10 dag olja, sol.
Olupljeno črno redkev drobno naribamo, pridamo olje in sol ter zmešamo. Lahko dodamo tudi malo kisa.
Prav tako lahko naredimo tudi solato iz korenčka, samo da mu umešamo še malo majoneze.
V našem primeru bomo dodali redkvi še koruzo, ki je zelo poceni in jo lahko kupite tudi v vaših trgovinah.
Orehovi štruklji
25 dag zmletih orehovih jedrc, 10 dag masla ali margarine za pokapanje, 4 dag margarine, 3 jajca, 14 dag sladkorja, limonina lupina, 1 zavitek vanilija, 4 dag drobtin, 2 dl kisle smetane.
Iz moke, olja, mlačne vode in soli naredimo vlečeno testo in ga po polurnem počivanju razvleče-mo na mizi.
4 dag margarine umešamo, dodamo rumenjake, pol sladkorja, naribano limonino lupino, vanilin, zmlete orehe, drobtine, smetano in trd sneg iz beljakov, ki smo mu vtepli še drugo polovico sladkorja - vse rahlo zmešamo, namažemo s tem testo, zvi-jemo in v prtičku kuhamo.
v trgovinah
lip 4& bled
je DANES CENEJE KOT VČERAJ!*!
NOVOLETNI POPUST DO 30 %
do 15. januarja za gotovinska plačila za vrata, okna, obloge, ladijski pod, opaže in pohištvo!
KVALITETNO BLAGO -
NAJCENEJŠE BLAGO
Izkoristite enkratno priložnost.
Informacije telefon:
064-77-161 S 069-22-941
Srečno 1990!
Torek, 26. decembra 1989
/RAZVEDRILO,
9. STRAN i mSSmSSSSSSOLAB
Če hočemo v Evropo zdaj, bi bilo silno koristno, ko ne bi cincali tudi pri odločitvah o dela - prostih dneh. Zdaj je Božič, z enim dnem počitka, medtem ko vsa zahodna Evropa praznuje tja do svetih Treh kraljev. Kaj ne bi tudi v tem posnemali Evrope, če jo že v vsem hočemo tu in zdaj?
Ne gre za to, da nam je blagonaklonjena frontna oblast ponudila prst, mi pa jo hočemo zagrabiti za roko. Povsem iz racionalnih razlogov bi bilo dobro, da bi jo posnemali: ukinili večino republiških praznikov in od božičnega večera do novega leta zaprli štacune.
Bogokletno? Žaljivo za tradicijo in revolucionarno zgodovino? Kaj pa še! Spominje spomin, proslava je proslava, kole-ktivističnega romanja k spomenikom je konec. Sploh pa negovanje tradicij nima popolnoma nič opraviti s prostim dnem, kajti ljudje, če ne čutijo v sebi, tudi tedaj, če ne bodo delali, ne bodo zato nič bolj čuteči in zazrti v zgodovino. In obratno: tistim, ki jim zgodovina res kaj pomeni, se bodo poklonili v vsakem primeru.
Tako pa jc dandanašnji vsa poslovna zahodna Evropa že domala sredi decembra doma. Posla za naše izvoznike, ki so veseli vsake tone, ki jo lahko izvozijo, pol meseca pač ni. Zahodni kupci niso tako neumni, da bi nam »šli na roko« in tvegali, da jim roba leži v skladiščih vse do začetka januarja. Če nič drugega, bodimo vsaj praktični in poslovni.
TEMA TEDNA
Božič
V novi Jugoslaviji smo imeli »evropske« božične praznike samo prvo leto po vojni. Tedaj agitprop še ni utegnil zbrisati Božiča in jaslic z obličja te zemlje! Je pa naslednja leta toliko bolj veselo padalo po Miklavžu in polnočnici! Lokalni aktivisti so nas vlačili v velike domove kulture in telovadnice, pred ogromne novoletne jelke, kjer je stal dedek Mraz z zajčki in srnicami. Nikdar si nismo mogli prav predstavljati, od kod je ta mož in kam gre, a bil je na moč prijazen. Zelo zelo drugače pa je bilo s sv. Miklavžem, ki se je po domovih ilegalno tudi še pojavljal. Zanj smo otroci presneto dobro vedeli, od kod priha-
ja, še bolj pa za njegovo spremstvo - parkeljne. Teh smo se na smrt bali. Bili so naši vrstniki, ki so v preobleki parkeljnov izjemno uživali: tako strahovito so ropotali z verigami, nas vlekli za ušesa in strahovali, da je včasih moral pomirjajoče intervenirati tudi sam Miklavž.
Ne vem, kaj bo z dedkom Mrazom, saj mu na ulice spet prihaja stara in trdoživa Miklavževa konkurenca. Mlade družine Miklavža ne poznajo, zato se Miklavžu še dolgo ne bo povrnil nekdanji blišč. Kot bo preteklo še precej Save, preden bomo zlezli iz ideoloških dogem, ki so nam bile položene v zibel. Teh pa je, čisto vsakdanjih in čisto preprostih, še na stotine. Samo poglejmo, kako nam je težko voščiti Božič. Od vsepovsod slišimo le »pa prijetne praznike in srečno novo leto«; vesel, srečen ali celo blagoslovljen Božič gre presneto težko z jezika. Koliko bo še zadreg, preden bomo prešli s tovarišev in tovarišic na gospe in gospode in se nehali vsevprek tikati. Tudi z vikanjem se izkaže nekaj omike in osebnega spoštovanja do ljudi, ki so tega vredni. Malo drugače pa se le sliši, ako rečeš: ti, tovariš Drnovšek ali Vi, gospod predsednik. Z vsakim pa res nismo krave skupaj pasli...
Evropa zdaj je tudi tovrstna kultura. Mi bomo še cincali, se psovali in se šli balkanizem, naslednjim generacijam pa se morda obeta le več resničnega medsebojnega dostojanstva, osebne kulture in božičnega miru.. D. Sedej
Taki smo Inventura
Za gospodarsko blokado, ki jo je napovedafa Srbija, vemo. Blokada se tudi več ali manj uresničuje: ponekod bolj, ponekod manj dosledno. Da pa niti približno ne bi mislili, da blokade Srbi niso resno vzeli, vam posredujemo nekaj simpatičnih podatkov.
Znano je, da je nekaj slovenskih občin pobratenih s srbsko občino Valjevo. Stiki so bili v minulih letih pristni in na obeh straneh so zagotavljali, da bolj prisrčni in prijateljski ne bi mogli biti. Nato pa se je vse skupaj podrlo. Podrlo do temeljev...
Slovenske občine, ki so pobratene s tem mestom, so po blokadi med prvimi prejele telegram, da prekinjajo vsako sodelovanje. Še več: v telegramu je pisalo, naj si Slovenci...»zataknejo prst na čelo, se po čelu potrkajo in ko jih bo srečala elementarna pamet, potrkajo na vrata Srbije in Valjeva«. Ne bi razglabljali o tem, kako je vse skupaj kulturno - v občinah so si pač svoje mislili in ignorirali taka otročja pisanja.
Bivši bratje pa si še vedno izmenjujejo nekatere materiale, tudi za seje raznih zborov in izvršnih svetov. Tako so tudi iz Valjeva prejeli gradivo za naslednjo sejo njihovega izvršnega sveta in - ostrmeli nad točko dnevnega reda. V njej je namreč natančen popis vseh valjevskih delovnih organizacij, ki sodelujejo ali ne sodelujejo s slovenskimi gospodarstveniki. Valjevčani so napravili pravo inventuro, kdo, kdaj in kje sodeluje s sovragi, natančno inventuro, po kateri je, denimo, razvidno, da valjevska trgovina proda 2 odstotka slovenske robe. Ukrep: takoj jo nadomestiti! Da Mašinostroj tudi trguje s separatisti. LIkrep: takoj nadomestiti, tudi uvažati, če je treba! In v tem smislu naprej, vse do valjevske POŠTE.
Kaj bi lahko našli na pošti slovenskega, živi duši ne bi padlo na pamet. Pisma morajo pošiljati, znamke niso slovenske, pisma tudi ne. Opla! Zvesti inventurniki, ki so strašili po Valjevu, se niso dali kar tako odgnati. Pokukali so še v telefonsko centralo na pošti in ugotovili, DA JE SLOVENSKEGA IZVORA! Jojmene!
Ukrep vrlih Valjevčanov: telefonsko centralo v valjevski pošti je treba čimprej NADOMESTITI!
Integralov sprevodnik nad študenta
Skrajni čas je, da se Integral in Alpetour dogovorita,kaj je s skupnimi vozovnicami, kajti na avtobusih, ki vozijo od Rateč do
Ljubljane se dogajajo prave grozljivke, ki niso v čast našima dvema prevoznikoma.
V petek, 22. decembra, je na Integralov avtobus, z registrsko številko LJ - 526-918, na Laborah, ob 17.45 uri vstopil študent, ki se tudi sicer redno vozi z avtobusi v Ljubljano. Ko mu je pokazal Alpetourjevo vozovnico, je sprevodnik naravnost pobesnel, Češ da vozovnica ne velja in je vožnjo treba plačati. Potnik mu vožnje ni hotel plačati, zato ga je besno začel porivati proti vratom tako. da mu je strgal bundo... Potniki so onemeli in strmeli v pobesnelega sprevodnika, ki je od študenta terjal denar za vozovnico. Oglasila se je potnica (menda dela na dermatološkem oddelku jeseniške bolnišnice in ji je ime Milana) ter se ponudila, da sama plača študentu karto. V Ljubljani je vso stvar začel umirjati voznik avtobusa, ki se je celo opravičil...
Študentje se ne vozijo v Ljubljano za hec in kar tako. Prav ta dan so imeli kolokvij, ki ga je zamudil tudi najboljši študent letnika, ki je vstopil v Lescah. Sprevodnik istega avtobusa je uprizoril pravo dramo in ga v Radovljici vrgel dol.
Dokler prevozniki na javnih mestih, tudi na avtobusih, ne objavijo, da Alpetourjeve vozovnice ne veljajo za vse avtobuse, naj se Integralovi sprevodniki vsaj malo zadržijo.
Zanima nas tudi, ali bo Integralov sprevodnik z avtobusa LJ - 526-918 povrnil škodo študentu? Ali pa bo Integral še naprej dopuščal izživljanja svojih sprevodnikov nad potniki?
PRIJAZEN NASMEH
SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NE VEDNO
DRAGICA POPOVIČ
/keramika
LT^o^iMora
NOVO MESTO
25% popusta za izdelke keramike v vseh industrijskih prodajalnah
od 23. 11. do 28. 12. 1989
brezplačna izdelava načrta za oblikovanje in dimenzioniranje peči, - kaminov in kmečkih peči
dobava vsega matehaia in montaža peči
INDUSTRIJSKE PRODAJALNE PIONIR:
Keramika, Slakova 5, Novo mesto tel.: 068/21-201, 24-298, 26-016 Vošnjakova 7, Ljubljana, tel.. 061/317-984 Kur/voprodaja, Letališka 1, Ljubljana, tel.: 061/441-582 Marko Miklošič, Maribor, Lesjakova 52, 62341 Pekre — Limbuš, tel.. 062/631-375 telefax: 068/23-213
»V Radovljici, pri avtobusni postaji, stoji nova trafika. V njej je zaposlena prijazna prodajalka Dragica. Njena postrežba z obveznim nasmehom te resnično spravi v dobro voljo. Zasluži si, da jo predstavite v vaši rubriki Prijazni ljudije...«, nam je pisala naša zvesta sodelavka Marija iz Radovljice.
Oglasili smo se v novi trafiki Tobaka v Radovljici in naleteli na Dragico Popovič, ki res prijazno streže številnim kupcem.
»Predvsem sem vesela, da smo dobili tako lepe prostore, kajti povsem drugače je prodajati za prodajnim pultom kot za okencem. Tu lahko veliko več pokažeš, se s kupci pomeniš in jim lažje ustrežeš.
Včasih me res hoče kdo razjeziti, pa se ne dam. Nekako v krvi imam, da je bolje, da ohraniš mirno kri. Včasih se zatakne pri cenah, saj je vse tako
drago, a poskušam razložiti, da je drago za vse, tudi zame, ki prodajam. Še vedno pa je precej zmešnjave zaradi dinarjev, saj številni ne vedo, koliko kaj pravzaprav stane. Ob taki draginji je pač res, da je kakšen izdelek lahko deset ali pa sto milijonov dinarjev.
Zdaj, pred novim letom, prodam največ voščilnic, zelo radi pa kupujejo kartice Podarim - dobim, saj so najcenejše. Sicer pa gre tudi precej galanterije pa cigaret in časopisov.«
D. S.
KOP
KOVINSKO PODJETJE KRANJ
KOP
KOVINSKO PODJETJE KRANJ
Šuceva 27
Delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1990.
SGP
GRADBINEC KRANJ
Kolektiv splošnega gradbenega
podjetja s PE v občinah Jesenice, Tržič, Kranj, Kamnik in Ljubljana Šiška
želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1990!
■■•■.■■!!'■)-GLAS 10. STRAN
Torek, 26. decembra 1989
LTH zmagovalec
Občni zbor košarkarskega kluba Kranj      Zaključek škofjeloških sindikalnih iger
Jože Lesar novi predsednik
Kranj, 24. decembra — Pred desetimi dnevi je bil redni letni občni zbor ženskega košarkarskega kluba Kranj, na katerem so poleg ostalega izvolili tudi novega predsednika kluba Jožeta Lesarja.
V lanski sezoni je članska ekipa Kranja nastopila v prvi B zvezni košarkarski ligi.Iz lige je izpadla in v letošnji sezoni 1989-90 prešla v prvo republiško žensko košarkarsko ligo. Izpad iz B zvezne lige igralk ni potrl in sedaj v tej republiški ligi igrajo spet svojo igro in so trenutno tretje na lestvici. Vodi Ilirija Mavrica, druga je ekipa Odeja Marmor iz Škofje Loke in tretje so Kranjčanke. To so te tri ekipe, ki bodo v končnici prvenstva tekmovale za prvaka. Tak je tudi cilj članic Kranja. V sezoni 1990-91 bo prišlo do reorganizacije prve B lige. Ustanovile naj bi se ponovno druge zvezne lige, v katero Kranjčanke tudi sodijo.
Seveda pa tu ne smemo pozabiti na ostale ekipe v klubu, od pionirk, kadetinj in mladink. Prav mladinke so bile druge v republiki. Tudi podmladek v klubu je dosegel že dobre uspehe. Enako velja za kadete. Cilj kluba je bolje poprijeti za delo z najmlajšimi, ki nato prehajajo že med kadetinje, mladinke in k članicam.
d. H.
Štiriindvajseta razglasitev najboljših slovenskih športnikov
Škofja Loka, 20. decembra -
Za razliko od prejšnjih let so letos skromneje, brez običajne družabne prireditve na Podnu, zaključili 9. sindikalne igre škofjeloške občine. Ta skromnost pa ne velja za udeležbo, ki je bila letos presenetljivo dobra, saj je tekmovalo v balinanju, ekipnem teku, kegljanju, kolesarjenju, košarki, malem nogometu, namiznem tenisu, odbojki, pikadu, plavanju, streljanju in šahu 297 ekip iz 37 os-
Vaterpolo
novnih sindikalnih organizacij, skupno pa je tekmovalo 1146 zaposlenih iz škofjeloških kolektivov. Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Škofja Loka Sandi Bartol se je na zaključku tekmovanja zahvalil organizatorjem rekreacije in še posebej vsem nastopajočim ter vodstvu tekmovanja. Marjan Kalamar, eden glavnih pri tehnični izvedbi tekmovanja, pa je poudaril, da je potekalo tekmovanje v redu brez večjih
Andrej Jelene, Mateja Svet, NK Olimpija in kajakaši
Zreče, 23. decembra — V kulturni dvorani v Zrečah so slovenski športni novinarji proglasili najboljše športnike Slovenije za leto 1989. Pri moških je to kanuist Andrej Jelene, pri ženskah Mateja Svet, pri ekipah NK Olimpija in najboljše moštvo v t. i. posamičnih športih kajakaši 3 x K-l, slalom. Najbolje pripravljeno tiskovno središče je bilo na svetovnem veslaškem prvenstvu na Bledu.
Tako so najboljši športniki SR Slovenije za leto 1989 pri moških kanuist Andrej Jelene, pri ženskah alpska amučarka Mateja Svet. Mateja Svet je tako kar trikrat letos najboljša športnica. Poleg slovenskih športnih novinarjev so jo za športnico leta izbrali tudi v anketi Sportskih novosti, še prej pa Oslobodjenje i/ Sarajeva. Pri ekipnem športu je bila najboljša NK. Olimpija, v tako imenovanih posamičnih ekipnih športih pa je letošnji slovenski naslov pripadel kajakašem. 3 x K-l slalom. Najbolje organizirano tiskovno središče je bilo na svetovnem prvenstvu na Bledu.
Resnično je bila to prava prireditev za najboljše športnike Slovenije. Dveurni pisani spored je v dvorani v Zrečah začel predsednik skupščine Avgust Šporjal, najboljše pa je razglasil predsednik DŠN Slovenije Bori-voj Kerš. Pogovore sta popestrila mešani pevski zbor Zreče in ansambel Unior 6.
Najboljše slovenske športnice:
1. Mateja Svet 441 glasov, 2. Tončka Škafar (kegljanje) 161, 3. Veronika Šareč (alpska smučarka) 202. najboljši športniki: I. Andrej Jelene (kanuist) 342, 2. Tomo Česen (alpinizem) 266, 3. Tomaž čižman (alpsko smučanje) 207 najboljša moštva v t. i. posamičnih športih: 1. kajakaški. 3 x K-l. slalom (Abramič, Štrukelj, Čižman) 161, 2. Blejski dvojec s krmarjem (Kra.šovec. Janša, Slivnik) 129, 3. Kanuista Masle-Grobiša, C-2, spust 123, 4. EMO Celje 72, 5. mladinska smučarska reprezentanca v smučarskih skokih 26. 6. blejski mladinski dvojec brez krmarja 9, najboljša slovenska moštva v športnih igrah: 1. NK Olimpija 142, 2. Smelt Olimpija 105,3. HK Jesenice 99, 7. VK Triglav (Kranj) 8.
D. Humer
Končan prvi del ekipnega republiškega prvenstva v kegljanju
Ženska ekipa Triglava prva
Kranj, 24. decembra - Z devetim kolom republiške ženske in moške kegljaške lige se je končal prvi del prvenstva, v katerem so največ pokazale kegljačice kranjskega Triglava. Z zmago nad Konstruktorjem iz Maribora so postale prvakinje jesenskega dela prvenstva. V moški ligi je prvak Donit iz Medvod, kranjski Triglav pa je šesti.
Konstruktor (Maribor) : Triglav (Kranj), 2286 : 2328. Tak je bil izid tekme v Mariboru med dvema najboljšima ekipama v republiški kegljaški ligi. K njima sodita tudi ekipi Gorica (Nova Gorica) in Fužinar (Ravne). Vseeno lahko rečemo, da sta Konstruktor in Triglav ekipi, ki se bosta od 27. januarja 1990 naprej borili med še osmimi ekipami za republiškega prvaka.
Tekma med Konstruktorjem in Triglavom je bila v devetem kolu pravi republiški derbi dveh enakovrednih ekip. Vsekakor za uspeh čestitke z željo, da bi tudi v drugem delu igrale tako zrelo, da bi osvojile tudi laskavi republiški naslov, česar so zmožne, čeprav imajo nekaj mladih igralk. Za ekipo Triglava so igrale: Cej, Flajšman, Šorn, Cof, Gašperin, Zaje, Zupan in Pirc.V ekipi sta bili najmočnejši starejši igralki Cejeva in Zjče-va, poleg njiju pa tudi mlada Zdenka Gašperlin, ki je v tem delu tekmovanja pokazala res veliko.
Moški Emo Celje : Triglav 5032 : 5070. Tudi pomlajena moška ekipa Triglava se je v devetem kolu iz Celja vrnila z zmago. Trener ekipe Šimnovec ima še mlajšo ekipo, kot je ženska. Že pred letošnjo sezono je moška ekipa Triglava ostala brez šestih izvrstnih kegljačev. Toda ostali so mladi in s šestim mestom so dokazali, da se ne bodo tako zlahka predali, da bi iz lige izpadli.
D. Humer
Usodni zadnji del tekme
Dubrovnik, 23. decembra - V tretjem kolu I. zvezne vaterpolske lige je kranjski Triglav gostoval pri Jugu v Dubrovniku in izgubil s 23 : 13 (5 : 4, 8 : 6, 5 : 1, 5 : 2). Strelci za Triglav Tukič in Marinič po 3, Drnasin in Troppan po 2 ter Čadež, Grabeč in Pe-ranovič po enega.E DVzdušje igralcev Triglava pred tekmo je kazalo na stabilnost moštva in na odločitev, da v Dubrovnik ne prihajajo že vnaprej sprijaznjeni s porazom. Zaradi takega razpoloženja in dobre igre v prvih dveh kolih se je trener Rado Čermelj odločil za odprto igro, ki jo Triglav igra ponavadi proti tekmecem sorodne kakovosti. Do konca druge četrtine je kazalo na pravilnost njegove odločitve, saj je bil izid izenačen ali pa so gostitelji vodili z enim ali dvema zadetkoma. Minute pred koncem druge četrtine je bil izid 11 : 10, potem pa je Drnasin dobil tretjo osebno napako, Marinič, Hajdinjak in Čadež pa so imeli že po dve. Neizkoriščene priložnosti Triglava in izredna razpoloženost domačega kapetana Džuha in soigralca Nikoliča pa sta botrovala k tako visokemu porazu na koncu tekme.
Pri Triglavu upajo, da se je s to tekmo končala mora, povezana s številko deset. Po ocenah nasprotnikov in sodnikov je Triglav pokazal igro, ki bi ob normalnem razvoju dogodkov in objektivnem sojenju, ki bi že v naslednjem kolu zadostovala za prve točke in za premik z zadnjega mesta. Upajmo, da se bo kmalu opomogel poškodovani Krivokapič. V Dubrovniku sta se posebej izkazala Tukič in Drnasin, pa drugi strelci zadetkov za Triglav.
J. K.
BLED
HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED
Ste že kdaj silvestrovali v naših hotelih?
Vabimo vas, da letos z nami preživite silvestrovo
V G RAN D HOTELU TOPLICE
vas bo zabaval ansambel ŠOK
V BISTROJU bo za prijetno vzdušje poskrbel ansambel BOOGIE
V GOLF RESTAVRACIJI boste zaplesali ob zvokih ansambla ADRIATIC
V HOTELU VILA BLED
igra ansambel IGORJA ŠVARE
V HOTELU JELOVICA
vas bo zabaval ansambel SPIN
V HOTELU LOVEC boste noč preživeli z ansamblom DIODA JJEp
V HOTELU KRIM vas bo v novo leto^-^
pospremil ansambel SIRIUS fŽjJi
Obiščite nas, ali nas pokličite po telefonu, kjer dobite vse dodatne informacije!
Slavko Fojkar (levo) sprejema zmagovalni pokal za LTH, ki ga mu izroča predsednik loškega sindikata Sandi Bartol.
problemov. Ker je zanimanje, bodo vse panoge še ostale v programu sindikalnih iger, razmišljajo pa, da bi moštva delili glede na število zaposlenih v posameznem podjetju. Prihodnje leto bodo na sporedu 10. jubilejne igre. Če bo sneg, so povedali na zaključku letošnjih iger, bodo izvedli tekaško in veleslalomsko tekmovanje, ki ju bo na Soriški planini predvidoma med 25. februarjem in 25. marcem organiziralo Športno društvo Iskra iz Železnikov.
Skupni zmagovalec 9. sindikalnih iger je LTH. Na drugem
Tržiška kegljaška liga
mestu je Iskra Elektromotorji iz Železnikov, tretja je Alpina, četrti Alpetour, peti Center slepih, šesti LTH - orodjarna in livarna, sedmo Obrtno združenje, osma Jelovica, deveta Gorenjska predilnica, deseti pa Tehnik. V moški konkurenci so na prvih treh mestih LTH, Elektromotorji in Alpina, med ženskami pa LTH, Alpetour in Zdravstveni dom. Preve tri ekipe v skupni razvrstitvi so prejele pokale.
J. Košnjek slika F. Perdan
Dvakrat Peko
Tržič, 20. decembra - Kegljaški klub Ljubelj iz Tržiča je uspešno izpeljal občinsko rekreacijsko kegljaško ligo. Tekmovalo je skoraj 40 ekip. Med ženskami so v zadnjem kolu kegljačice Peka Obutev I uspele prehiteti Obutev II in zmagati. Tretje je bilo moštvo Društva upokojencev, četrta Lepenka, peta druga ekipa Obutve II itd. Med moškimi je zmagala prva ekipa Peko Obutev II pred Pekom DSSS, BPT DSSS, Zlitom in Rogovo Cevarno iz Retenj. Vsa najboljša moštva so prejela pokale v trajno last in diplome. To je bilo obenem zadnje letošnje tekmovanje na trži-škem kegljišču. Za prihodnje leto načrtujejo spet kopico posamičnih in ekipnih prvenstev ter turnirjev.
J. Kikel
KOMPAS
Hoteli Kompas, Kranjska gora vas vabijo na prijetno silvestrovanje
HOTEL KOMPAS
Za prijetno počutje vas bo v nočnem baru zabaval ansambel GLORIA.
HOTEL ALPINA
V restavraciji hotela boste lahko zaplesali v novo leto ob zvokih ansambla OLIVER TVVIST.
GOSTIŠČE JASNA
Za vas smo pripravili poseben silvestrski menu, pestro izbiro pijač in prijetno plesno glasbo.
Za informacije in rezervacije v hotelu Kompas
pokličite 064-88-661, za hotel Alpina in gostišče Jasna pa se obrnite na telefonsko številko 064-88-761.
SILVESTRUJMO V KRANJSKI GORI!
SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME
DELOVNA ORGANIZACIJA p. o.
LJUBLJANA n.sub.o.
cjfc
INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ
64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA
Delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1990.
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ, d. o. o.
obvešča
da so se delavci odločili in organizirali sestavljeno podjetje v obliki družbe z omejeno odgovornostjo s podjetji: Vega Ljubljana, d. o. o., Števci Kranj, d. o. o., Mehanizmi Upnica, d. o. o., Stikala Kranj, d. o. o., Orodjarna Kranj, d. o. o. Inženiring Kranj, d. o. o., Vzdrževanje Kranj, d. o. o., Tovarna sestavnih delov, d. o. o. in Skupne strokovne dejavnosti Kranj, p. o.
Podjetja se preko sestavljenega podjetja Iskre Kibernetike povezujejo v ISKRA holding Ljubljana d. d.
Sprememba organiziranja zahteva podjetniško obnašanje in vodenje, zato
RAZPISUJEMO
imenovanje poslovodnih organov
glavnega direktorja SP Iskre Kibernetike Kranj, d. o. o. in direktorjev podjetij:
1 — Iskra Kibernetika — Vega Ljubljana., d. o. o.
2 — Iskra Kibernetika — Mehanizmi Upnica, d. o. o.
3 — Iskra Kibernetika — Stikala Kranj, d. o. o.
4 — Iskra Kibernetika — Orodjarna Kranj, d. o. o.
5 — Iskra Kibernetika — Inženiring Kranj, d. o. o.
6 — Iskra Kibernetika — Vzdrževanje Kranj, d. o. o.
7 — Iskra Kibernetika — Tovarna sestavnih delov, d. o. o.
8 — Iskra Kibernetika — Skupne strokovne dejavnosti Kranj, p. o.
Kandidati morajo, poleg z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
— da imajo visoko (pod št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, lahko tudi višjo) strokovno izobrazbo tehniške, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri
— da imajo 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, od tega tri leta na delu vodilnega delavca v dejavnosti podjetja,
— da imajo sposobnost za organiziranje in vodenje dela
— znanje tujega jezika
— da imajo družbeni ugled gospodarstvenika, dokazan z dosedanjim delom,
— da imajo voljo in sposobnost voditi podjetje, kar se ocenjuje na osnovi delovnih rezultatov kandidatov
Od kandidatov pričakujemo predstavitev programa in metod dela. Direktorji bodo imenovani za obdobje štirih let.
Pisne vloge z dokazili je potrebno poslati do 20. januarja 1990 na naslov: Iskra Kibernetika Kranj, d. o. o., 64000 Kranj, Savska loka 4.
@©g®B3MESGLAS  12. STRAN
/OBVESTILA, OGLASI
Torek, 26. decembra 1989
o O Q
VSEM NAŠIM KUPCEM ŽELIMO
SREČNO NOVO LETO, SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK V LETU 1990.
Trgovsko podjetjp, p. o. Kranj
MARIJA PRIMC
Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Vsak torek od 14.30 do 16.30 ure ordinira zdravnik okulist.
Cenjenim strankam in drugim Gorenjcem Želi
srečno novo leto / 990
Celovec — V petek se Je iztekla nagradna igra, ki smo jo pripravili s trgovinami HI-FI TITZ, Rosenta-lerstr. 57, PRAG MODEN, Haupt-mann Herman pl. 4, SHUEHAUS SILVANA, Siebenhiiglestr. 29 in JU-VELIR HABENICHT, Hauptmann Herman pl. 4. Prinesli ali poslali ste skoraj 2000 odgovorov na seveda zelo lahko vprašanje. V trgovini TITZ smo ob navzočnosti lastnika Edmunda Titza in osebja izžrebali takole: stereo radio kasetofon Panasonik prejme Petra Rozman, Selca 150, Selca nad Škof jo Loko, — nagrado prispeva TITZ, darilne bone po 1.000 ATS prejmejo Klavdija Žagar, Visoko 122, Šenčur, Mija Bertoncelj, Juleta Gabrov-ška 32, Kranj in Andraž Snedic, Vrtna ulica 34, Križe — nagrade prispeva PRAG MODEN, darilne bone po 500 ATS prejmejo Anton Gros, Na jasi 33, Tržič, Vinko Stanonik, Ma-lenski vrh 4, Poljane, Mirko Florjančič. Zasavska 24, Kranj.Petra Jelen, Gorenja vas 244, — nagrade prispeva SHUEHAUS SILVANA, darilne bone po 500 ATS prejmejo tudi Majda Kramar, Virje 18, Tržič, Vesna Oblak, Drulovka 45/f, Kranj, Ivanka Zaletel, Deteljica 11, Tržič in Ivo Jesenik, Begunje 58, ure v vrednosti 500 ATS pa prejmejo Pavle Hočevar, Kettejeva 3, Kamnik, Jože Likozar, Jenkova 2, Kranj in Marjan Pogačnik, C 4. julija 5, Tržič — bone in ure podeljuje JUVELIR HABENICHT. Nagrajenci bodo obveščeni tudi po pošti. Čestitamo!
JB/Km Mizarstvo, žaga in profiliranje Jlf.m {esa OVSENIK ALOJZ
LLJ Wm Jezerska vesta 108/c
mmm Tel.: 064-35-770
• vhodna in garažna vrata
• balkonske ograje
• opazne deske za oblaganje sten in stropov, ladijski pod
• kotne, zaključne in okrasne letve
Vse iz masivnega lesa.
Cenjenim strankam in občanom želim srečno
novo leto 1990.
SLAŠČIČARNA ČEBELICA NA PLANINI
KRAfW - čez kokrški most v*fcv (Planina)
Želi cenjenim gostom srečno in uspešno novo leto 1990 in se priporoča.
Nudi torte vseh vrst, kremne rezine s smetano, čajno pecivo itd. Torte vseh vrst po naročilu so hitro in kvalitetno izdelane.
PLETILSTVO
Marija Marinšek Šolska ul. na tržnici Škofja Loka
SREČNO NOVO LETO 1990 VSEM STRANKAM!
OPTIKA
VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj
tel.: 27-610 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Okulist dela vsako sredo popoldne od 15.30 do 16.30 Cenjenim strankam in občanom Gorenjske želimo srečno novo leto 1990
Vsem prijateljem, znancem in poslovnim partnerjem srečno novo leto 1990 Se priporočamo LIČARSTVO Peter Zupan Tekstilna 14 Kranj, tel.23-168
AVTOZAŠČITA KRAIGER
ZASIP-BLED, tel.: 77-704
ZA VOZILA DO 1 LETA STAROSTI DO 15 % POPUSTA.
NOVO
NINA
OTROŠKA TRGOVINA »NINA« V ŽELEZNIKIH, TRNJE 20 (prostori v KS spodaj) NA ZALOGI IMAMO:
- OTROŠKA OBLAČILA
- OTROŠKO KOZMETIKO
- IGRAČE ODPRTO JE VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA, OD 7.30 -10.00 IN 14.00 -16.00, SOBOTA 7.30 -12.00, NEDELJA 7.30-10.30
Tel.: 67-046
OBl!r>
odprto v4a£ dan od 17-24^
od 16-^
HT SGP TEHNIK
SGP Tehnik Škofja Loka TOZD Komunalne dejavnosti Kidričeva 43/a
Obvešča na osnovi sklepa 26. seje delavskega sveta TOZD porabnike komunalnih storitev, daje dne 15. 12. 1989 uskladil oz. v dinarjih korigiral cene vseh komunalnih storitev za 75,60 %, toliko, kot se je med 10. 11. in 10. 12. 1989 spremenil uradni srednji tečaj dinarja glede na DEM.
Zlatarska delavnica Levičnik Živko,
Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese)
želi cenjenim strankam srečno novo leto 1990 in se priporoča
PEKARNA KRANJ
Podjetje za proizvodnjo kruha in peciva NAKLO, Cesta na Okroglo 5
Delavski svet razpisuje za 4-letni mandat dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo:
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še:
— da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične, pravne ali organizacijske smeri,
— da imajo 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, od tega 3 leta na delu odgovornega delavca v dejavnosti podjetja« .....
— da imajo sposobnost za organiziranje in vodenje dela in
uresničevanje samoupravnih odnosov,
— znanje tujega jezika,
— da imajo podjetniško sposobnost, dokazano z dosedanjim delom,
— da imajo voljo in sposobnost voditi podjetje ter izraziti pripravljenost za prevzem odgovornosti, odločitve,
— da izpolnjujejo pogoje po družbenem dogovoru o osnovah kadrovske politike v občini Kranj.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh od objave tega razpisa na naslov: Pekarna Kranj, Podjetje za proizvodnjo kruha in peciva, 64202 Naklo, C. na Okroglo 5, s pripisom "za razpisno komisijo". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh od dneva izbire.
VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKEGA PODROČJA
— PROKURIST
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še:
— da imajo visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah ali višješolsko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah,
— da so gospodarsko razgledani,
— da izpolnjujejo pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj,
— da izpolnjujejo splošne in posebne pogoje, določene z zakonom za ta dela.
VODJA PODROČJA ZA MARKETING - PROKURIST
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še:
— da imajo visokošolsko izobrazbo ekonomsko-komercial-ne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah ali višješolsko izobrazbo zgoraj navedene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah,
— da so gospodarsko razgledani,
— da izpolnjujejo pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj,
— da izpolnjujejo splošne in posebne pogoje, določene z zakonom za ta dela.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh od objave tega razpisa na naslov: Pekarna Kranj, Podjetje za proizvodnjo kruha in peciva, 64202 Naklo, C. na Okroglo 5, Komisija za delovna razmerja. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh od dneva izbire.
Gorenjska oblačila Kranj,
Podjetje za proizvodnjo ženske konfekcije,
Kranj, Cesta JLA 24/a
Delavski svet razpisuje dela in naloge: DIREKTORJA PODJETJA
Kandidat mora poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— visoka ali višja izobrazba tehnične, naravoslovne ali družboslovne smeri,
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj,
— aktivno znanje enega svetovnega jezika. Kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska oblačila Kranj, Cesta JLA 24/a, za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitve delavskega sveta.
MESARIJA MESARIJA IN GOSTILNA ARVAJ KRANJ
voščita cenjenim občanom srečno in zadovoljno novo leto 1990
Se priporočamo!
Gamsja garjavost na Gorenjskem
Gamsov je preveč
Kranj, 22. decembra - Jože Muri, kmetijski, lovski in ribiški inšpektor Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjske, ugotavlja, da se je gamsja garjavost od 1973. leta, ko so v lovišču lovske družine Kranjska gora našli prvega gamsa, ki je poginil zaradi garij, pa do zdaj razširila že na sto tisoč hektarov najlepših in najbogatejših gamsjih lovišč v Sloveniji in da gredo pri številčnosti gamsov izgube že na tisoče. Od 219 gamsov, kolikor so jih lani uplenile gorenjske lovske družine, je bilo garjavih 52.
Ko so 1973. leta našli v kranjskogorskem lovišču prvega garjavega (poginulega) gamsa, so se odločili za popolni odstrel gamsov na tromeji Italije, Avstrije in Jugoslavije. Rezultat - enajst uplenjenih garjavih gamsov in pet poginulih zaradi garij - je dajal upanje, da so bolezen zatrli, vendar se je dve leti kasneje ponovno pojavila, tokrat na meji med loviščema lovskih družin Kranjska gora in Dovje. Lovci so se ponovno odločili za popolni odstrel in so na 300-hektarskem območju uplenili 78 gamsov, od katerih je bilo 27 garjavih, poleg tega pa so našli še 12 živali, ki so poginile zaradi garij. Ker so si bila mnenja o potrebnosti popolnega odstrela gamsov na
okuženem območju precej nasprotna, so začeli lovci ob pojavih garjavosti izvajati le delni odstrel.
Je bilo to dobro ali slabo? Podatki kažejo, da je bil "režim" preblag, saj se je bolezen širila naprej proti jugovzhodu, v območje, ki je najbogatejše z gamsi, in vse do Bovca, v jugovzhodni smeri vzdolž Karavank do vznožja Savinjskih Alp, po senčni strani Karavank pa do Pece, v Mežiško dolino in v Solčavo. Garjavost je v šestnajstih letih zajela več kot sto tisoč hektarov gamsjih lovišč v Sloveniji in povzročila tudi precejšnjo gospodarsko škodo. Največji davek je zahtevala v loviščih lovske družine Kranjska gora, kjer je po pre-
Gorenjska nočna kronika
Spremenil mu je Skušali so ga osebni opis spametovati
V American baru na Jesenicah sta pozno nočno uro (ali zgodnjo jutranjo) trčila Martin in Stevo. Slednji je Martina
udaril po obrazu, da ni bil več samemu sebi podoben. To so potrdili tudi na milici, kamor je prišel pretepeni na pomoč. Ne-dolgo zatem se je še nekdo pritožil čez Steva, njegova žena namreč, ker ji je doma pijan grozil in razbijal inventar. Zdaj so nasilneža privedli na milico, kjer je prvikrat odgovarjal za grehe, drugikrat pa bo pri sodniku za prekrške.
Vnuk je pa od sile
Vaščanka iz okolice Jesenic je obupana klicala po pomoč, ker jo je tepel rodni vnuk. Ker je tako vedenje zoper vse moralne in pravne norme, ga kajpada niso mirno gledali. Ga bo že še sodnik za prekrške podučil, kako se spoštljiveje ravna z roditelji in starejšimi.
Oni dan je Jožo prišel v bife Turist na škofjeloški avtobusni postaji. Slabe volje je bil, zato ni bilo treba dosti, da se je dokončno razjezil in svojega pivskega druga izzval k pretepu. Z nizkim udarcem (v mednožje) ga je tudi dotolkel. Spametovati sta ga skušala miličnika, ki so ju opazovalci poklicali, naj posredujeta. Vendar ga očitno nista, saj je nasilje nadaljeval doma. Ženi je očital, da se je zabavala z drugimi in ji dajal temu primerne vzdevke.
Kronal ga je v Kroni
Francu, ki se je do kraja nalit hotel nalivati še v Kroni sredi Škofje Loke, natakarica ni hotela postreči. Še več, celo po miličnike je poslala. A vrli Franc je miličnika ozmerjal s smrkavcema in ju žalil tudi z manj rahločutnimi izrazi. Toda fanta v modrem si praznih besed očitno nista gnala k srcu, nadležneža sta s pomirljivimi opozorili poslala domov.
gozdno Pr"~Z!3 gospodarstvo [
bled L_2(
Ljubljanska 19, Bled
gospodari v gozdovih Blejskega gozdnogospodarskega območja
Ob zagotavljanju ravnotežja med okoljetvornimi,
proizvodnimi in socialnimi vlogami gozda pridobivamo visokokvalitetne gozdne sortimente, na tržišču že priznanih vrhunskih lastnosti lesa.
Srečno in uspešno leto 1990
Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin
želijo vsem občanom občine Kranj v letu 1990 veliko delovnih uspehov in uspehov pri urejanju skupnih družbenih ——^— zadev.--
Ker so izkušnje pokazale, da se je bolezen počasneje širila v loviščih, kjer so močno razredčili trope, so se v lovski organizaciji in inšpekcijskih službah med ve-čimi predlogi za izboljšanje razmer odločili za močno zmanjšanje staleža, po vzoru razvitih držav pa so se zavzeli tudi za nadzor nad planinsko pašo in nad letenjem helikopterjem in športnih letal ter za prepoved javnega prometa po gozdnih cestah.
mah garjavosti preštevilčnost gamsov, neustrezno spolno razmerje in starostna sestava in vse večji nemir v gorskem svetu. Po podatkih Lovske zveze Slovenije je bil odstrel gamsov (in parkljaste divjadi sploh) zaradi nizkega staleža prepovedan do 1949. leta, vendar je v naslednjih dveh desetletjih prišlo do prave "eksplozije", v kateri se je število gamsov povečalo petkratno, njihov življenjski prostor pa za enkrat.
C. Zaplotnik
nehanju bolezni ostalo le še šest odstotkov nekdanjega števila gamsov. Na območju Triglavskega narodnega parka so bili najbolj zdesetkani revirji Zg. Krnica, Vršič in Vrata, med Kozorogovimi pa Košuta in Podstoržič. Podatki kažejo, da je v teh revirjih podleglo gar-jam najmanj devetdeset odstotkov vseh gamsov.
Inšpektor Jože Muri ugotavlja, da so glavni razlogi za raz-
GOSTILNA
»STARI MAYR« KRANJ
PRIREJA
SILVESTROVANJE
IGRA ANSAMBEL ZIMZELEN PRIJAVE IN INFORMACIJE 0SERN0 ALI PO TELEFONU 21-387
R mira »Udovi
Slab gospodar
Stari izrek, da človeka najbolj zaboli, če ga udariš po žepu, sicer še vedno velja, vendar ga pri nas že nekaj časa ni mogoče upoštevati, ker je inflacija še do nedavnega sproti izničila tudi na videz visoke kazni. Prav inflacija je skupaj s počasnostjo in togostjo administrativno-birokratskega aparata, ki mora samo za spremembo denarnih kazni v nekem zakonu ali predpisu izpeljati ves zapleteni in dolgotrajni postopek odločanja, je kriva, da so organi, ki imajo med ukrepi zapisane tudi denarne kazni, postali povsem nemočni. Če je kazen za parkiranje avtomobila na pločniku petnajst tisoč dinarjev, parkiranje na urejenem parkirišču pa je nekajkrat dražje, potem ni treba pojasnjevati, zakaj so tudi gorenjski pločniki in zelenice postali najcenejša "parkirišča ". Ce je prehitra vožnja "vredna " le nekaj tisočakov (manj, kot stane liter bencina in nekajkrat manj od vrednosti pol litra piva, popitega v gostilni), je iluzorno pričakovati, da bo na naših cestah red in da bo akcija "minus deset odstotkov" (nesreč, poškodovanih in mrtvih) dosegla svoj namen. Je mar nenavadno, da se gostinka iz gostišča Mojmir v Ratečah že domala poldrugo leto "upira " odločbi gorenjske inšpekcije, če pa dobro ve, da so ji v prid zapleteni in dolgotrajni postopki ter simbolične denarne kazni? Ob tem, da vse več prekrškov zaradi pomanjkanja sodnikov zastara (lani v Sloveniji 12 tisoč primerov), smo prišli že tako daleč, da se "prekrškarji" delajo norca ob drobižu, ki ga morajo odšteti za kazen, d Konvertibilni dinar, ki ga je minuli teden "kronala" zvezna vlada, sicer daje upanje, da bodo denarne kazni spet aszpostale učinkovite, vendar pa se ob vsem tem, kar se je dogajalo, ni mogoče znebiti vtisa, da je država, ki ne zna pobrati denarja tam, kjer bi ga lahko (upravičeno), slab podjetnik in slab gospodar.
C. Zaplotnik
NASONČNI STKANI ALP
Ohraniti gorsko naravo
Planinska zveza Slovenije je pred nedavnim dobila novo vodstvo, ki bo članstvo popeljalo proti stoletnici te množične organizacije. Tako krovno organizacijo kot matična društva pa seveda čaka v prihodnjem obdobju ob praznovanju nemalo delovnih zadolžitev. Med slednjimi bodo gotovo odločilnega pomena tudi odločitve, kako razrešiti nekatere vse bolj pereče ekološke probleme v naših gorah.
Podatek, da stoji v planinskem svetu Slovenije kar 170 koč, priča o dosedanjem izjemnem vlaganju energije članstva v planinsko gospodarstvo. Slehernemu ljubitelju narave, ne le planincu, zdrav razum pove, da bi kakršnokoli nadaljevanje v tej smeri utegnilo povsem porušiti naravno ravnovesje v gorah. To še toliko bolj, ker so se že sedaj pokazale nekatere posledice dolgotrajnega odlaganja vsega škodljivega v gorah. Strokovnjaki so namreč začeli letošnje poletje ugotavljati čezmerno onesnaženost nekaterih gorskih voda. Ob tem ni moč prezreti nevarnega kopičenja odpadkov v naših kraških gorah in ne presli-šati motečega širjenja hrupa iz doline. Zato
bo morala planinska organizacija čimprej razrešiti odprta vprašanja uporabe energije v postojankah, izlivanja odplak iz njih in odstranjevanja odpadkov, ne nazadnje pa tudi režima transporta raznega materiala na gore in nazaj v dolino.
Tudi dejstvo o več kot 7000 kilometrih nadelanih in markiranih poti nas prepričuje, da nova pota niso potrebna. Zato pa marka-cisti in drugi planinski delavci ne bodo smeli držati križem rok pri vzdrževanju teh poti. Ob nastajanju raznih bližnjic je namreč zaradi erozije ogrožena že tako skopa zemlja; namesto zelenih strmin bi marsikje utegnila ostati le še gola skala. Nevarnost je toliko večja, ker so se pešcem zadnji čas pridružili še vozniki gorskih koles. Slednjim bodo v planinski organizaciji morali pokazati tiste poti, kjer bodo povzročali najmanj škode, številno članstvo pa usmeriti tudi v doslej manj obiskane planinske predele. Saj, če ne bodo ohranili gorske narave vsaj malo prvobitne, kdo bo še želel zahajati vanjo!
S. Saje
STEKLARSTVO
izdelovanje izolacijskega stekla
fazetiranje in brušenje vseh vrst stekla in ogledal
ŽIVOJIN STOILJKOVIĆ
64220ŠKOFJA LOKA, Sv. duh 34, © 064/63J 965
SREČNO NOVO LETO 1990!
Slovenske železarne
plamen
kropa
Prijateljem in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno novo leto 1990
SREČNO NOVO LETO 1990
vam želi mizarstvo
ŠIVIC
Dobro polje 3, Brezje
Izdelovanje kuhinj in vse ostale
notranje opreme, ter izdelovanje hokejskih palic.
STANOVANJSKA ZADRUGA KRANJ ^
Mladinska 2
želi svojim članom in sodelavcem srečno in uspešno novo leto 1990.
EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV RADIKOVIČ KRANJ
(za trgovino Globus)
Izdelujemo vse vrste ključev, popravljamo ključavnice, graviramo napise in številke ter brusimo: nože, drsalke, nože za mesoreznice, nože za mizarske skobelne stroje, vvideo rezkarje, križne žage in vsa ostala krožna rezila.
Izdelujemo tudi ključe za novi OPEL in MERCEDES
Cenjenim strankam želimo srečno in uspešno leto 1990 in se zahvaljujemo za sodelovanje.
@^3M15SJJ©IEHGLAS 14. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 26. decembra 1989
Industrijski kombinat
VAM ŽELI ZDRA VO, SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1990.
KOMUNALNO PODJETJE IBŽIČJ?^
64 290 TRŽIČ,PRISTAVA 80. TEL.^064/57 415 %&\gf
\iw I w
*m
Vem delovnim ljudem, občanom in poslovnim sodelavcem želimosrečno in uspešno novo leto 1990.
•i®
4>
Modno čevljarstvo KCffl   KRANJ, Partizanska 5
V naši trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Delikatese), nudimo obutev iz pravega usnja.
Priporočamo vam tudi ženske in moške »KAVBOJ« škornje ter športno obutev za kolesarjenje (šprintarice).
Kvalitetna izdelava — ugodne cene.
Trgovina je odprta od 8. do 12. ure in od 14.30 do 18.30,
ob sobotah od 8. do 13. ure.
Želimo srečno novo leto 1990
NOVO
PIZZERIJA PARMA
TRG RIVOLI NA PLANINI
ZA BOLTEZOM ODPRTO VSAK DAN OD 8. -22. URE
SOBOTA OD 8.-15. URE NEDELJA ZAPRTO
Tel: 35-970
SREČNO NOVO LETO VSEM GOSTOM!
MERKUR
KRANJ
30%
POPUST
ZA
BELO TEHNIKO MALE GOSPODINJSKE
APARATE ELEKTRIČNO ROČNO ORODJE KOPALNICE KOLPA SAN
15 % POPUST
za ostalo blago, razen črne metalurgije
POPUSTI VELJAJO PRI
PLAČILU Z GOTOVINO
NAD 10.000.000 DIN POPUSTI VELJAJO
DO 31.12. 89' /Z*
SREČNO 90' rA
Cenjene potrošnike veleblagovnice Globus obveščamo
rtlnD"^
d IO D U S da bo od 1. 1. 1990 dalje obratovalni čas
'^iV   veleblagovnice Globus:
Oddelki MERKURJA IN KOKRE od ponedeljka do petka od 9.-19. ure sobota od 9. -13. ure
Oddelka Živil od ponedeljka do petka od 9.-19. ure sobota od 8.-13. ure
Vsem obiskovalcem veleblagovnice Globus želimo srečno novo leto 1990.
računalniški sistemi in mreže za poslovna in tehnična okolja
- PC/AT (12 MHz, 1MB RAM, HD 40MB,...)
- PC/NEAT (16MHz, 1M3 RAM, HD 40MB,...)
- PC 386 (20MHz, 2MB RAM, HD 80MB,...)
- PC 386 (25MHz, 2MB RAM, 64KB CACHE, 80387,...)
- grafični kontrolorji: HERCULES, EGA (800x600), VGA (1024x768)
- tiskalniki: STAR, FUJICU
- risalniki: SEKONIC, ROLAND
- Lokalne mreže: Are Net, ETHERNET, NOVELL
- CAD okolja: ACAD 10.0, programski pripomočki in orodja za projektiranje in načrtovanje v strojništvu, elektrotehniki
- PC/AT 5700 DEM (dinarska protivrednost)
UGODNE CENE
HITRA DOBAVA
HITER SERVIS
telefon: (065) 26-566, 26-511 telex: 34316 meblovu telefax: (065) 21-313
Torek, 26. decembra 1989
/Mali oglasi, oclasijt
15. STRAN ! @©IIM^IE!IGLAS
MULI OGLASI
<@ 27-960 cesta JLA 16
APARATI STROJI
Prodam CB POSTAJO president J.F.K. 120 K. ©49-152, popoldne _18722
Nov PRALNI STROJ gorenje, cena 45 mio in termoakumulacijsko PEČ, 3 kW, cena 12 mio, prodam.
© 26-375_18816
Prodam OBRAČALNIK, PAJEK sip SRO 4550 in lesen CIRKULAR. Go-riče 11, Golnik_18821
Prodam barvni TV, znamke itt, z daljinskim upravljanjem, ekran 66 cm in GLASBENI STOLP matsui, 2 x 20 W. Ul. XXXI. divizije 14, Kranj _18823
Nov PRALNI STROJ candy, nujno prodam. © 22-298_18825
Barvni TV phillips, 55 cm, nov, raven ekran, prodam. © 061/448-475 __18829
Prodam barvni TV. ©58-487, od OSTALO 15. do 20. ure 18844
Poceni prodam titancink ter rost-frei ŽLEBOVE. ©27-200 18824
Ugodno prodam strešno OKNO, dim. 105 x 112 cm in električni KAMIN. Vrtna ul. 7, Križe, © 57-720 _18830
OBVESTILA
ELEKTRO SERVIS - Andrej Cape-Ija, Huje 19; Kranj! POPRAVLJAM gospodinjske aparate, pralne stroje, sesalce, mikserje, ročna orodja. Za aparate Elma in Rovventa upoštevam tudi garacijo. Informacije na ©37-427, zvečer 17674
Strokovno ORGANIZIRAM in VO-DIM KNJIGOVODSTVA za mala in zasebna podjetja. Informacije na ©50-838, v soboto, od 8. do 10. ure, ob delavnikih pa od 18. do 19. ure_18749
Odprt je nov SERVIS pralnih strojev v Cerkljah. © 42-661       18822
Na voljo vam je manjša količina poslikanih GORENJSKIH SKRINJ, dim. 430 x 230 x 250 mm. Izdelane so iz masivnega smrekovega lesa, z vložkom za dve buteljki. Zelo so primerne za poslovna darila. Cena 360 SM. © 52-218 18868
ITALO SCHUHMODE
ČEVLJARSKI CENTER ITALIJANSKE ^ MODE CELOVEC r^0 PISCHELDORFERSTR, 7   ao^-t^ \^ (CENTER - SEVER) .tftf^tfft
ČEVLJEV ZNIŽANO DO 50 %
V najem vzamem GARSONJERO, po možnosti na Planini. © 34-347 18898
Ugodno prodam R 4 GTL, letnik december 1985, bele barve. Koželj, Hotemaže 16, Preddvor 18879
VOZILA
Prodam Z 101 1982. ©27-238
mediteran,
letnik 18881
JUGO 1.1 GX, letnik 1987, prodam. Edo Lipušček, L. Hrovata 6, Kranj, ©38-733_18575
Z 750, letnik 1977, karambolirana, prodam, g 42-363_18645
Prodam Z 750, letnik 1984. Javorje 50, Poljane 18818
Prodam Z ©633-862
750, letnik
1984. 18826
Prodam Z «£? 39-580
101, stara
2 leti. 18833
Prodam AUDI 50, letnik 1975. Cena 3.500 DEM v dinarski protivrednosti.© 82-505_18882
Ugodno prodam terensko vozilo SUZUKI, prevoženih 31.500 km. Informacije na ©21-876, od 15. do 16. ure_18883
R 5 TL, letnik 1985, 57.000 km, prodam za 12.000 DEM. © 23-911 _18891
1979, dobro 18892
Prodam R 4, letnik ohranjen. © 40-335
Termoakumulacijsko PEČ, 2.5 kW, ugodno prodam. © 85-466 18847
Prodam malo rabljen ŠIVALNI STROJ ruža B, z omarico. Cena 30 mio. ©40-669_18850
Prodam RAČUNALNIK ZX spec-trum + 2, z monitorjem. ©34-338 _18852
Barvni TV iskra, ugodno prodam. ©27-112_18858
Prodam PLETILNI STROJ super regina princesa, dvovrstni, zelo dobro ohranjen. Stojakovič, Pod-nart25/b 18869
Ali ste prebrali v petkovi številki oglas OD
Objavljen je bil na 1. strani!
Barvni TV poceni prodam. ©37-585 18872
Ugodno prodam barvni TV hitachi, ekran 51 cm. Silva Jamnik, Šolska 3, Škofja Loka, © 620-494    18878
Prodam PRALNI STROJ, barvni TV grundig, črno-bel TV, prenosni in dvoje VRAT. Boštjančič, Župančičeva 31, Kranj
Prodam brezhibni barvni TV RR Niš, ekran 70 cm. Cena ugodna. ©80-221 18889
VES ČAS RAZPRODAJE NOVO V BELJAKU
TOYOTA
TSCHERNITZ
SERVIS PRODAJA VOZIL NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA UNIVERZALNA DELAVNICA BELJAK ■ SEVER - LANDSKRON TEL,i 0043-4242-44420
TRAKTOR aicher, 25 KM, s kosilnico, prodam. ©061/738-619 18890
Prodam     industrijski ŠIVALNI STROJ pfaff in gospodinjski ŠIVALNI STROJ bagat ter RAČU NALNIK spectrum. Babic, Alpska
30, Lesce, © 75-396 _18895
Prodam električni ŠTEDILNIK in plinski ŠTEDILNIK kekec. ©33-789_18896
GRADBENI MATERIAL
Zaradi selitve prodam kompletno etažno CENTRALNO OGREVANJE (peč Emo 23, bakrena napeljava, radiatorji štern), za površino 90 kvad. m. Cena 3.000 DEM. Informacije na © 46-585 18819
TOYOTA ORTNER
£   NADOMESTNI DELI m   DODATNA OPREMA m SERVIS 0 POPRAVILA VSEH VRST BELJAK, tel.: 9943-4242-41310. ZEHENTHOFSTRASSE 26
POSOJILNICA BANK BOROVLJE FERLACH
IŠTRUIRAM angleški in nemški jezik. ©36-425 18839
Prodam 10 m DRV. © 66-939
18873
Prodam 20.5 grama zobnega ZLATA, 22 karatno. Cena po dogovoru. Ogled ves dan. ©73-810 18876
Prodam popolnoma nov JUGO ko-ral 55. © 33-298, popoldne   18834
Nujno prodam GOLF, letnik 1977, zelo lepo ohranjen. Cena 2.900 DEM. ©82-016_18835
OPEL REKORD coupe, letnik 1976 in GOLF, letnik 1979, ugodno prodam. Ivan Zupane, Gregoričeva 8, Kranj - Čirče 18836
POSESTI
Ugodno prodam zazidljivo PARCELO, 1.450 kvad. m., v Begunjah na Gorenjskem. Miro Derlink, Gradni-kova 73, Radovljica 18887
PRIREDITVE
KK Adergas vas vabi na veliko NAGRADNO KEGLJANJE za direkal-no kolo in več drugih nagrad. Kegljanje bo 27., 28. in 29. decembra 1989, od 10. ure dalje. Kegljanje bo v gostilni "Janče" v Sr. vasi pri Šenčurju. Vabljeni!_ 18790
RAZNO PRODAM
Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ, 4 kW, vratna KRILA, dim. 80 cm in dva RADIATORJA za enocevni sistem. Informacije na ©35-970, vsak dan, razen sobote in nedelje 18851
Prodam ©40-101
Z   101, letnik
1976. 18838
Prodam APN 6. ©67-019 18842
Prodam VW, letnik 1969, vljen, registriran. © 70-768
obno-18845
R 5 GT turbo, prodam. © 28-777
18846
Prodam FIAT 132, 1.800 ccm. Bla-žič.ZI. polje 3/a, Kranj 18894
ZAPOSLITVE
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE honorarno zaposli ZASTOPNIKA -zbiranje prednaročil. © 38-206 _18692
Sprejmem DELO na dom (sestavljanje, pakiranje, ipd.). Naslov v oglasnem oddelku. 18831
V Škofji Loki nudim DELO dvema osebama, v popoldanskem času. Šifra: PRIDNOST 18832
Prodam Z 101 GTL 55, © 64-359
letnik 1983. 18853
ŽIVALI
RITMO 65, letnik 1979, prodam. ©28-647
70.000 km, 18855
JARKICE, rjave, prodam, nik, Log 9, Škofja Loka
Stano-18643
Ohranjeno Z 101 GTL, letnik 1983, prodam. © 34-797, popoldne _18860
Prodam ŠKODO 105, letnik 1979, registrirana do decembra 1990, prevoženih 89.000 km. Ozebek, Breg 128, Žirovnica, ©80-112, popoldne 18861
Prodam GOLF JGL, letnik 1982. Cena 6.000 DEM v dinarski protivrednosti. Tomšičeva 59, Jesenice 18864
A-9500 VILLACH
AUTOBEDARF
I K F Z - T e i I e |
Friedensstrafle 24   - Tel (0 42 42)42 2 50   - fax (04242I 44100
PRALNI STROJ, črno-bel TV in KAVČ, prodam. Gašperlin, Planina 71, Kranj _18854
Prodam ŠTEDILNIK gorenje (2 + 2), HLADILNIK, kuhinjske ELEMENTE, jedilni KOT, MIZO, dva STOLA, termoakumulacijsko PEČ, 2.5 kW, trofazni dvotarifni ŠTEVEC ter oddam v najem GARAŽO. ©632-071_18857
STAN.OPREMA
Prodam SEDEŽNO GARNITURO. ©48-625 18888
STANOVANJA
Moderno, 1-sobno STANOVANJE, 45 kvad. m., kompletno renovirano, v centru Kranja, v zasebni hiši, lastni vhod, etažno centralno ogrevanje, telefon in vrt, prodam ali zamenjam za večje. Primerno je tudi za predstavništvo. ©22-991 ali 24-019_ 18778
Mlada družina najame GARSO-NJERO v Kranju, za dobo 6 mesecev. Ponudbe na © 51-586 18817 Samski nujno išče STANOVANJE, lahko tudi v hiši. ©25-447 18820 2-sobno STANOVANJE s kabine-tom zamenjam za manjšo hišo na vasi, v okolici Kranja, do 10 km. Šifra: VRT 18837
2-sobno družbeno STANOVANJE, 40 kvad. m., zamenjam za večje. ©24-135_18862
Upokojenec, delaven in pošten, bi rad STANOVAL na urejeni kmetiji. Za stanovanje in hrano, pomagam pri delu. Šifra: DOGOVOR 1990
_18875
1-sobno, centralno ogrevano, družbeno STANOVANJE, 42 kvad. m., na Planini, zamenjam za večje. © 36-856 _ 18884
Oddam opremljeno SOBO mlademu paru brez otrok. Nekovič, Sp. Duplje 23, Duplje 18885
PRAŠIČE, težke 20 do 150 kg, pro-dam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka _18644
PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, prodam. Posavec 123, Podnart, © 70-379_18827
Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 120 kg. Luže 19, Šenčur 18841
Prodam TELIČKO simentalko, tež-
ka 50 kg. ©40-254_18843
ROTVVEILER mladiče, odličnih staršev, uvoz iz tujine, prodam. © 27-040_18848
Prodam polovico mlade GOVEDI (telica) ter jalovo KRAVO. Draga 14, Škofja Loka_ 18849
Prodam 1 leto stare KOKOŠI nes-nice, za zakol ali nadaljno rejo. Za-draga 18, Duplje_18859
Poceni prodam starejšo KRAVO s teletom. Naslov v oglasnem oddelku^_18863
Prodam KRAVO simentalko po drugi telitvi. Ogled popoldne. Letališka 20, Voglje - Šenčur 18871
Prodam OPEL ASCONO 1.6, letnik 1983. Jože Bokal, Zminec 60, škofja Loka 18865
Prodam JUGO 45, letnik april 1989, garažiran, 7.500 km. © 22-673
18866
Oddam tri PSICE, © 75-695
stare 1 mesec.
18874
Prodam ©57-976
TELETA za
zakol. 18880
Prodam OPEL KADETT, 1987. Sp. Duplje 100
letnik 18867
Prodam ©57-761
Z   128, letnik
1982. 18877
Prodam dva BIKCA, stara 10 dni. Breg 5, Komenda_18893
Zamenjam ali prodam jalovo KRAVO za brejo. Sebenje 36, Križe _18897
Prodam visoko breje črno-bele TE-L1CE, po izbiri. Voglje 88, Šenčur
18899
Ob nenadni in boleči izgubi našega očeta
ANTONA ČARMANA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, z nami sočustvovali ter se tako številno s cvetjem poslovili od njega. Zahvala tudi gasilcem in pevcem ter g. župniku za lepo opravljen obred.
VSI NJEGOVI
Godešič, 15. decembra 1989
Umrla je naša mama
LJUDMILA REKAR
roj. Marinšek upokojenka
Pokopali smo jo v družinskem krogu 5. decembra 1989. VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA BOHINCA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, SIC Radovljica, ZB Radovljica, OO ZK Radovljica II. za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi tov. Vinku Brcetu za poslovilni govor in pevcem za zapete žalostinke.
VSI NJEGOVI
Radovljica, 19. decembra 1989
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je v 58. letu starosti zapustil ljubi H mož, stari oče in tast
ŠTEFAN VIDOVIČ
iz Lesc
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje ter se prišli poslovit od njega na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Inštitutu Golnik ter zdravnici Potokarjevi za nego in skrb. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred.
ŽALUJOČI: žena Anica, hčerka Štefka ter hčerka Anica in sin Mladen z družinama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Polje,kdo bo tebe ljubil, kadar jaz umrl bom. Tebe drugi bodo zdaj ljubili, jaz pa mirno bom v grobu spal.
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica
CIRILA RAKOVCA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in znancem za izrečeno sožalje, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo petje. Hvala vsem za podarjene vence in cvetje. Vsem, ki ste našega Cirila pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Struževo, 2. decembra 1989
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in očeta
JANEZA ŠERJAKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, OS Davorin Jenko Cerklje in Iskrini srednji šoli, prijateljem ter sodelavcem za pomoč, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke ter za vsa pisna in ustna sožalja. Vsem, ki ste kakorkoli sočustvovali in nam pomagali, še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Trata, 28. novembra 1989
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tašče
FRANČIŠKE j KLEMENC
j roj. Arnež iz Kokre
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje, izrekli sožalje in ste v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se tudi dr. Hriberniku za zdravljenje, g. župniku iz Preddvora za. opravljen obred, pevcem in govorniku.
VSI NJENI
Nestrpnost se povečuje: kmetje so siti obljub o boljšem plačilu mleka
Radovljiška ZSMS bo izstopila iz SZDL
Bosta zakon in novi dinar končala "mlečno vojno"?
Kranj, 22. decembra - Če bo dinar dejansko konvertibilen, kot obljublja Markovičeva vlada, in če bo inflacija ostala v zmernih in še znosnih mejah, bo to največ prispevalo k urejanju razmer v "mlečni verigi", kjer se - kot pravijo v Gorenjski kmetijski zadrugi - mlekarna obnaša monopolno do kmetov, trgovina pa do mlekarne. Kmetje so na več sestankih v zadnjih dneh ponovno zahtevali pravičnejša razmerja med zaslužkom kmetov, mlekarne in trgovine (polovico maloprodajne cene mleka naj bi dobil kmet, polovico pa ostali), večkratno plačilo mleka na mesec, soupravljanje kranjske mlekarne, možnost neposredne prodaje mleka večjim porabnikom pa tudi to, da naj mlekarna ponovno ovrednoti kmečko posojilo za izgradnjo sirarne ob koncu sedemdesetih let in da to upošteva kot zadružni delež v mlekarni. Na sestankih je bilo mogoče slišati tudi zahtevo, naj bi mlekarno, ki je bila nekdaj zadružna lastnina, spet vrnili kmetom in da naj bi v primeru, če se razmere pri plačilu mleka ne bodo uredile, izvedli bojkot oddaje mleka oz. generalni štrajk.
Kot so povedali v Gorenjski kmetijski zadrugi, je pri plačilu mleka, oddanega novembra, ponovno prišlo do velikih nesorazmerij - tudi tokrat v škodo kmetov. Po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije, ki so upoštevali stroške v času od 25. do 28. novembra, bi moral kmet dobiti za liter mleka 25.036 dinarjev, odkupna cena za tolščobno enoto pa je bila 3250 dinarjev oz. za mleko s
3,6 odstotka tolšče 11.700 dinarjev. Čeprav je bilo na osnovno ceno še precej dodatkov (republiška premija - 600 dinarjev na liter za nižinske kmetije, 1500 dinarjev za hribovske in 3000 dinarjev za višinske, republiška kompenzacija v višini 1986 dinarjev za liter, naknadno doplačilo kranjske mlekarne 2000 dinarjev na liter, občinska premija 700 dinarjev na liter za hribovske in višinske
kmetije ter 35 dinarjev na liter za mleko krav, ki so v A kontroli), je bila končna odkupna cena, ki pa ne zajema dodatkov in odbitkov iz pravilnika o nagrajevanju kakovosti mleka, še vedno precej nizka - na nižinskih kmetijah 16.286 dinarjev, na hribovskih 17.186 in na višinskih 18.686 dinarjev. Čeprav si je več kot polovica količin novembra oddanega mleka "zaslužila" kakovostni dodatek
Popoldansko in večerno varstvo otrok
Staro mamo je zamenjal Pedenjped
Kranj, decembra - Ljubljanski Sezam, servis za popoldansko in večerno varstvo otrok, ima že nekaj tradicije, po njegovem vzoru narejeni kranjski Pedenjped pa je od letošnjega marca na voljo staršem, ki bi radi svojo mladež zaupali zanesljivim rokam, kadar so zdoma.
Servis, ki ga je osnovala kranjska občinska konferenca ZSMS, je prav zaživel šele na jesen. V njegov »register« je vpisanih kakih 25 odjemalcev, veliko tudi stalnih.
»Mladim staršem, ki so popoldne zaposleni ali imajo študijske obveznosti, zvečer pa bi bi si kdaj radi privoščili kulturno prireditev, pa nimajo druge možnosti za varovanje otrok, priskoči na pomoč Pedenjped,« je smisel te usluž-nostne dejavnosti predstavila Lidija Čeferin, ki vodi servis Pedenjped od njegovih prvih korakov. »Cena je za starše presenetljivo nizka, še vedno za uro varovanja plačajo 100.000 dinarjev. Nizko ceno smo nastavili zato, da bi se Pedenj-pedovega varstva posluževali socialno slabše situirani starši, pa je prav obratno. Naše usluge največkrat potrebujejo otroci iz srednjih slojev. Po nekaj mesecih je videti, da nam odjemalci kar zaupajo. Naša varuške - kar 14 jih imamo, med njimi tudi dva fanta - znajo z otroki, zaupanje pa utrjuje tudi pogodba za zavarovalnico, ki zavaruje na eni strani varuške, na drugi pa otroke. Starši plačujejo "na roko", servis ne pobira provizije, zato smo praktično brez svojega denarja. Organizatorja, ki tri popoldanske ure dežura pri telefonu in razporeja varuške otrokom, plačuje ZSMS. V prihodnje, ko bi se radi formirali kot samostojna uslužnostna enota, bomo morali ta razmerja drugače urediti. Denarno pomoč za zagon kanimo iskati pri skupnosti otroškega varstva, ki nam je šla že lani zelo na roko. Očitno nas uradne institucije, ki imajo opravka z varovanjem otrok, ne jemljejo kot konkurentov, pač pa kot dopolnilo svoji dejavnosti.«
»Stalno varujem troje otrok, v Škofji Loki, sredi Kranja in na Planini, stari pa so od poldrugega do petih let,« je o izkušnjah pri Pe-denjpedu dodala ena od varušk,
Smiljana Hozjan. »Rada delam z otroki, zato sem se odloČila postati varuška pri Pe-denjpedu. Ko varujem, se najprej pomenim s starši o otrocih, kakšne navade imajo, da lažje prebijemo začetni led. Popoldne ali večer nam minejo ob sprehodih, igrah, pravljicah, pogovorih... Doživela sem že, da so mi otroci čez teden narisali risbice in mi jih poklonili, ko sem vnovič prišla. Ni jim bilo treba dolgo, da so se navadili novega človeka v hiši.«
Kakšne izkušnje pa ima s Pedenjpedom druga stran, starši?
Boštjan Valič, ki je za 8-letnega Jošta in 5-letno Jero večkrat iskal varstvo pri Pe-denjpedu, pravi, da dobre.
»Škoda, ker servisa ni bilo že prej, ko sta bila naša otroka mlajša, zdaj sta namreč že precej samostojna. Poprej smo za varstvo največkrat koristili "servis stara mama", vedno pa ta ni dostopen. Kadar je žena popoldne v službi in jaz v lokalu, nam prav pride Pedenjped. Otroka sta z varuško hodila na sprehode, sestavljala kocke, risala, strigla, gledala TV in tako so minevale ure moje in ženine odsotnosti. To varstvo je dobro in tudi poceni, pri plačevanju pa se držimo pravila "čisti računi - dobri prijatelji" in jim denar odštejemo kar na roko.«
D. Z. Žlebir
Pedenjpeda lahko pokličete od ponedeljka do petka med 13 in 16. uro na telefonsko številko: 24-781.
Seja radovljiške skupščine
O odgovornosti, proračunu, progamu...
Radovljica, 22. decembra - Zbori radovljiške občinske skupščine bodo na seji jutri, v sredo, v prvi točki dnevnega reda obravnavali izvajanje sklepov prejšnje seje. Skupščina je namreč na novembrski seji dala izvršnemu svetu nalogo, da ugotovi odgovornost za kršitev sprejetih odlokov o zazidalnih načrtih za obrtno cono Lisice in za del Zasipa in da ustrezno ukrepa. Izvršni svet je na seji 27. novembra, na kateri je obravnaval odgovornost za kršitev odlokov, prav tako pa tudi ponavljanje neodgovornega obnašanja do zahtev Ustavnega sodišča Slovenije (ki rešuje radovljiške ustavne spore), sklenil, da predlaga skupščini razrešitev Andreja Golčmana kot člana izvršnega sveta in da oblikuje posebno komisijo, ki bi pregledala upravne spise o izvajanju zazidalnih načrtov Zasip in Lisice in o zahtevah Ustavnega sodišča Slovenije.
Skupščina bo obravnavala tudi spremembe v organizaciji in delovnih področjih upravnih organov, odloka o občinskem proračunu za letošnje in za prihodnje leto, osnutek odloka o določitvi prispevnih stopenj za financiranje družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture v letu 1990, osnutek odloka o določitvi volilnih enot, problematiko službe pravne pomoči, program dela občinske skupščine v prihodnjem letu...
C. Z.
v višini deset odstotkov od osnovne cene (1170 dinarjev pri litru mleka s 3,6 odstotka tolšče), pa tudi to ni bistveno popravilo izračuna, ki je pokazal, da so kmetje formalno sicer dobili "svojo polovico" od maloprodajne cene konzumnega mleka v trgovinah, dejansko pa precej manj, saj so plačilo prejeli z enomesečno zamudo (po 15. decembru), v kateri je več
Nobena noč ni tako dolga, da ne bi dočakali jutra
Radovljica, 21. decembra - Občinska konferenca ZSMS Radovljica je na seji v četrtek sklenila, da bo samostojno nastopila na spomladanskih skupščinskih volitvah in da bo 31. januarja prihodnje leto tudi formalno izstopila iz okrilja občinske SZDL. Volilni program, ki ga je konferenca sprejela na seji, daje sicer nekaj upanja, da bi se tudi na občinski (radovljiški) ravni uresničile besede, ki jih je na kongresu slovenske ZSMS izrekel Jože Školč, češ - obstaja realna možnost, da ZSMS na prihodnjih volitvah zmaga, vendar pa je jedro, ki bi bilo sposobno izvajati program (sodeč po kakovosti četrtkove razprave), zelo skromno.
Republiška skupščina naj bi na jutrišnji seji obravnavala predlog zakona, ki ga je zaradi neurejenih razmer pri plačevanju mleka predlagal izvršni svet in s katerim naj bi uzakonili ukrepe za zagotavljanje prireje, predelave in oskrbe z mlekom. Upravni odbor Zadružne zveze Slovenije, ki je na nedavni seji obravnaval zakonsko rešitev, je ocenil, da mora predlog natančno določiti, koliko naj dobijo za mleko rejec, mlekarna in trgovina. Kmetje zahtevajo 50-odstotni delež prodajne cene mleka v trgovini.
kot 42-odstotna novembrska inflacija precej poslabšala sicer ugodno razmerje. Odkupna cena mleka se ni niti približala kalkulacijski ceni Kmetijskega inštituta Slovenije, inflacija pa je pripomogla, da je kmet od izračunane cene 25.036 dinarjev za liter dejansko prejel le dobro polovico (54 odstotkov). Mlekarna je novembra prodajno ceno konzumnega mleka (v PVC embalaži) trikrat spremenila - najprej je bila 24.600 dinarjev za liter, nato 27.100 in zadnje dni v mesecu 31.800 dinarjev. Trgovina, ki je na te cene zaračunavala še 15-odstotne marže, je od vsakega litra dobila novembra povprečno 4175 dinarjev, zadruga pa za organizacijo in pospeševanje prireje ter za druge izdatke (hlajenje, zbiranje, delno prevozi...) vsega 630 dinarjev.
C. Zaplotnik
Rafael Podlogar, sekretar občinske konference ZSMS, je ob predstavitvi programa dejal, da je program odraz njihovih trenutnih možnosti in potreb volilcev, da pa si ne delajo utvar o tem, da bi bil celovit in popoln. Program, ki se prav tako kot programi drugih uradnih političnih organizacij začenja z geslom ("nobena noč ni tako dolga, da ne bi dočakali jutra"), navaja, da je "najboljši sistem za vse čase in vse svetove, ki s(m)o ga gradili od osvoboditve dalje, preživet" in da bodo zapitek za to plačevale generacije, ki pri tem niso sodelovale ali so bile le sopotnice, ki so opozarjale na nevzdrž-nost brezumnega ravnanja oblastnih mogočnežev. Reforme, ki jih ponujajo oblastniki, so po oceni radovljiške ZSMS "edinstven primer latovščine in nesmislov", saj je več kot očitno, da jih lahko izpeljejo le neobremenjeni ljudje. Prav tu pa vidi ZSMS realno možnost, da prevzame del oblasti. "Zavedamo se, da brazgotin preteklosti ne moremo ozdraviti čez noč, smo pa prepričani, da imamo za ozdravitev najboljši recept in najkrajšo pot," so zapisali v program, v katerem se zavzemajo predvsem za troje - za to, da naj bi vsak živel in se razvijal od svojega dela, za gospodarsko razvito in ekološko čisto občino ter za demokracijo in pravno državo.
Teden z dedkom Mrazom
inles
Da bi vsak živel od svojega dela, bo radovljiška ZSMS (na oblasti) zaprla finančne pipe za odliv akumulacije v druge dele države in poskrbela za hitrejši razvoj slabše razvitih delov občine, zmanjšala prispevke vsem proračunskim porabnikom, prenehala z družbeno pomočjo neuspešnim gospodarskim programom, ukinila monopol nad delovnim mestom in prenesla skrb za socialno varnost iz podjetij na državo. V poglavju o demokraciji in pravni državi se zavzema za neposredne in tajne volitve poslancev, za takšno državo, v kateri se bo državljan lahko zatekel po pomoč na sodišča, ne pa, da bodo sodišča le člen v političnih igrah, za odgovorno in zakonito ravnanje upravnih organov ter za javnost dela... Razvoj radovljiške občine si predstavlja z zaposlitvijo domačih strokovnjakov, ki se zdaj vozijo na delo drugam, ter z omejitvijo zaposlovanja nekvalificirane delovne sile iz drugih delov države, s šolskim centrom, ki ne bo poneumljal mladih, z razvojem visokogorskih kmetij, drobnega gospodarstva in turizma, ki bo temeljil na obnovi propadajočih vil in bo presegel oblike sindikalnega turizma, z ostro kaznovalno politiko za onesnaževalce in z ekološko neškodljivimi programi.
C. Zaplotnik
Sprevod, predstave, poulični sejem
Kranj, 26. decembra - Minulo soboto se je na kranjskih ulicah prvič letos pojavil dedek Mraz, otroci pa ga bodo tam srečevali vsako popoldne do sobote, 30. decembra, ko bo dopoldne zaokrožil letošnje prednovoletno veselje.
Kmalu po 16. uri se bo začel   17.15 s Snežinkinim plesom in
sprevod dedka Mraza, ki bo iz pred občine krenil proti Titovemu trgu. Tam se bo zadržal z otroki, ki jih bo zatem popeljal proti jedru prednovoletnega dogajanja, gradu Kieselsteinu. V njem in okoli njega se bodo ves teden nizale prireditve. Danes in jutri, 26. in 27. decembra, bosta ob 17.15 Snežinkin ples in Zimska pravljica, ob 17.30 Pojemo ti, dedek Mraz zborčka Žagarjeve osnovne šole, 17.55 pa bo pela Romana Kranjčan. Ob 18.15 se začenja igrica dramske skupine Raglje s Prešernove šole Zimska zgodba. Na grajskem dvorišču pa bodo vrteli risanke.
V četrtek, 28. decembra, se bo v Kieselsteinu začelo ob
Zimsko pravljico, nadaljevalo z zborčkom, ki bo pel dedku Mrazu, zaključilo pa z Zimsko zgodbo. Zadnjega dne, 29. decembra, bodo spet najprej kazali Snežinkin ples in Zimsko pravljico, zatem Zimsko zgodbo, na koncu pa bodo uprizorili Slovo snežinke in zime.
Za dedka Mraza pa bo zadnji dan sobota, 30. decembra, ko se bo ponovil program minule sobote, od 10.45 pa tja do 14. ure. Poleg kočije, konjenikov in kranjskih godbenikov bodo dogajanje popestrile tudi ljubljanske mažoretke. Vse dni pa bo na Titovem trgu tudi poulični sejem.
D. Ž.
Tržič, 20. decembra - V sredo je Ljubljanska banka - Temeljna banka Gorenjske v novo zgrajenem trgovskem centru na Deteljici v Bistrici v Tržiču odprla svojo novo poslovalnico. V izredno lepo urejenem prostoru, ki ga je projektiral Arhitekt biro Kranj, urejala domačinka ing. arh. Katarina Langus in opremil Stol Kamnik, bodo tri bančna okenca - zaenkrat sta zaradi manjših potreb odprta le dva - diskretno okence in posebno okence za informacije. V banki so prepričani, da, glede na ustrezno kadrovsko zasedbo in tehnološko opremljenost, ne bo več vrst. Za prihodnje leto načrtujejo tudi bistveno povečanje svoje poslovalnice v Bračičevi ulici v starem delu mesta. - Foto: D. Dolenc
Leta 1990 praznujemo 70 ustvarjalnih let. Ponosni na uspehe vam voščimo srečno novo leto!
v Sojkl e Urcuvj