NO. 200 n is lOig ■fav]jc & 0^/? / ^'6’~2 ^OnLj^Oorf Lane -AN IN SPIRIT Ar T 4 LANGUAG€ ONLY 1122? M f I Lcf,; 1i g S L* Ji Ti I Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, Mew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLGV€NIAN MORNING N<=WSPAP€R CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 19, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Poslovni sve! tehta gospodarski položaj Pretekli teden so se zbrali na svojo polletno posvetovanje vodnik največjih industrijskih podjetij in bank v ZDA. HOT SPRINGS, Va. — Poslovni svet naše veleindustrije ima sicer zelo ponižno ime, spada pa med najbolj vplivne politične faktorje v deželi. V njem je namreč včlanjena vsa smetana ameriške industrije in bank, ki jo zalagajo s kapitalom. Vsako leto se sestaja dvakrat, navadno takrat, kadar so pred Kongresom važne gospodarske zadeve. Take so letos zakoni in uredbe za boj proti draginji, ki naj regulirajo cene in mezde. Velekapital se boja za “primerne” cene ne boji, saj je federalna administracija že davno povedala, da bo dovoljevala letno povišanje cen, morda v višini okoli 5 H . Ne ve pa, kako se bo obnašal federalni odbor za plače in mezde, kjer si bodo u-nijski delegatje skušali lastiti vodilno vlogo. Zato je Poslovni svet šel zopet v Hot Springs, Va., na posvet, Nixon pa je tja takoj poslal svojega glavnega gospodarskega zaupnika J. Con-nallyja, da potolaži podjetnike. Connally je to skušal storiti, s tem pa unije verjetno ne bodo zadovoljne. Zdi se, da se Poslovni svet pripravlja, da preko administracije in komisije za cene Vpliva na odbor, za plače in mezde. To bo seveda takoj rodilo' trenja, ki jih Svet za življenjske stroške ne bo lahko prebrodil. Podjetnikom je Connally povedal, da bo dodatna carinska zaščita kmalu ukinjena, kot je bila za tekstilije. Napovedal je tudi, da se bodo ta teden začela v Evropi pogajanja s Skupnim trgom in “skupino deseterih” o spremembi c a r i n s kih določb. Vprašanje novega stalnega tečaja za dolar letos še ne bo rešeno. Opozoril je na verjetnost, da bodo prve nove plače in mezde nekaj višje od prvotno predvidenih. Vse to bi pomenilo, da bo Nikonova akcija o boju proti inflaciji kmalu dobila nevarne luknje. Gibljiva tarča WASHINGTON, D.C. — Sen. George McGovern, demokrat iz j Južne Dakote, je dejal, da je Nikon z uvedbo nadzora nad narodnim gospodarstvom in napovedanim obiskom Kitajske in Sovjetske zveze postal “gibljiva tarča”, ki jo je težje zadeti kot mirujočo. Demokratski p r e d s e d niški kandidatje se zavedajo, da postaja njihova naloga vsak dan težja, ko Nixon s spretnimi potezami na domačem in mednarodnem polju utrjuje svoj u-gled. Če bo imel prihodnje leto v tem času tudi pokazati kak u-speh na obeh teh poljih, mu demokratski tekmec, naj ibo že kdorkoli, ne bo kos. Vremenski prerok pravi: Večinoma sončno in toplo. Najvišja temperatura okoli 75. Novi grobovi Josephine Sinkovič Preteklo soboto je umrla po dolgi bolezni v Euclid General -.oimšnici Josephine Sinkovič ^Krašovec), roj. Molle, 19730 Jpper Terrace, Euclid, Ohio, »Mova po Valentinu, umrlem 1. i960. Pogreb bo iz Brickmano-/ega pogrebnega zavoda na Euclid Avenue jutri, v sredo, ob 10. dopoldne. Pokojna je bila rojena v Mokronogu na Dolenjskem v Sloveniji. ¥ koiueniracijskem im na uriisea na meji Mislsna in Indija Je fcsgla mmmn @iis@g NEW DELHI, Ind. — Paki stan in Indija imata zbrane svojih mejah močne vojaške e-note. Oba govorita o neizbežnosti vojne. Avtomobilisti v Pakistanu imajo napise na svojih avtih “Strimo Indijo!” Bankirji pripovedujejo, da poslovni ljudje v obmejnih mestih dvigujejo svoje vloge in jih prenašajo v mesta dalje od meje. Prav tako selijo svoje družine iz obmejnega pasu v varnejšo notranjost dežele. Predsednik republike Yahya Khan je izjavil, da je vojna z Indijo neizbežna, če ta ne bo prenehala podpirati upornikov v Bengaliji (Vzhodnem Pakistanu). Indijski vojni minister je bil še bolj bojevit. Dejal je, da se bo vojna vršila na pakistanskih tleh, če do nje pride, in da bo Indija obdržala vse pakistansko ozemlje, ki bi ga v vojni njene sile zasedle. Misel na umik vojaštva na. obeh straneh od meje dalje v notranjast, da bi se zmanjšala nevarnost spopada, je indijski yojni minister odločno odklonil. Preteklo nedeljo je papež Pavel VI. proglasil poljskega frančiškana p. Maksimilijana, ki je z žrtvijo lastnega življenja rešil tovariša smrti, za blaženega, VATIKAN. — Preteklo nedeljo je sv. oče Pavel VI. slovesno proglasil poljskega redovnika Maksimilijana Kolbeja za blaženega. Redovnik je bil jetnik v nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Nekoč je skupina jetnikov pobegnila in vsi ostali so morali stati ves dan in vso noč na ‘Appleplatzu’. Poveljnik taborišča SS polkovnik Fritsch je šel ob vrsti in izbiral tiste, ki naj bi bili za kazen zaprti v poseben bunker, kjer naj ■ji umrli od lakote in žeje. SS polkovnik se je ustavil pred Franciszekom Gajownicze-kom, poljskim narednikom, očetom številne družine, in rekel: Tega vzemite! Tedaj je stopil iz vrste 47 let stari poljski fančiškan, duhovnik Maksimilijan Kolbe in dejal: Jaz želim iti namesto njega! Esesovec je na to pristal in p. Maksimilijana so odpeljali in zaprli z ostalimi v bunker. Ko je po 14 dneh edini ostal še živ, so ga umorili z injekcijo strupa. Narednik Franciszek Gajowni-czek je ostal živ in se ob koncu vojne vrnil domov k ženi in ioskfa dobavlja IM orožje za boj proti yMl Severne Irske LONDON, Vel. Brit. — Britanski vladni krogi so prepričani, da je Moskva odločila vzpostaviti dobre odnose z IRA (Irsko republikansko armado), ki je odločena z orožjem doseči združitev Severne Irske z Irsko republiko. V zvezi s tem je z čela tej posredovati drožje, ki ga potrebuje za boj. Na Nizozemskem so preteklo soboto na letališču Amsterdam zasegli 116 velikih zabojev orožja in streliva, ko je prišlo tja z letalom iz Prage in bilo namenjeno na Sevprno Irsko. Pošiljko naj bi bil moral prevzeti namestnik poveljnika IRA, ki pa je pravočasno izginil, ko je zvedel, da so oblasti orožje zasegle. Tu sodijo, da hočejo v Moskvi s podpiranjem gverilskega boja v Severni Irski delati Veliki Britaniji čim več težav, ko se pripravlja na glasovanje o vstopu v Evropsko gospodarsko skupnost. Organizacija v Severni Irski, ki ta boj vodi in podpira, je prišla pod nadzor Komunistične partije, če v svojih načrtih uspe, bo Severna Irska prišla pod komunistično oblast. L VČERAJ V m miimmmfia PERSEiPOLIS, Iran. — Tekom slavja za 2500-letnico ustanovitve Perzijskega imperija tu sta bila od vseh zastopnikov tu- Predsednik vlade ZSSR A. Kosygin, ki je priletel v nedeljo na enotedenski uradni obisk v Kanado, j'a bil kljub izredno skrbnim in obsežnim varnostnim ukrepom včeraj v Ottawi osebno napaden, ko je šel s predsednikom kanadske vlade P. E. Trudeau jem v svoj hotel. Napadalec ni bil oborožen in Kosygin ni bil ranjen, pač pa hudo iznenaden. OTTAWA, Kan. — Policija je cija je napadalca naglo zgrabila odkrila včeraj nedaleč od po- in ga spravila na tla, med tem slopja sovjetskega poslaništva ko se je predsednik kanadske 24 paličic dinamita zvezanih v vlade P. E. Trudeau svojemu dve tempirani bombi. Prijeli so sovjetskemu gostu opravičil za-v zvezi s tem tri osebe. V bližini; radi napada. Oba sta mimo na-prostora, kjer so našli bombi, so' dalj e vala pot do hotela, je vršile nekaj preje demonstra-j Kanadske oblasti so poleg nanje proti Sovjetski zvezi in pro-1 padalca, ki naj bi bil iz Toronta, a obisku A. Kosygina, ki ga te-1 prijele še njegovega tovariša iz daj še ni bilo tam. jOttawe. Oba prideta danes pred Demonstrantje so se mirno! sodišče. Vlada Kanade je po na-azšli, predno je Kosygin prišel j padu pozvala k straženju sov-v mesto. Za njegovo varnost jejjetskega gosta še vojaštvo. Trdi- , , „ „ ,, , nih držav naizammivejsa abe- trokom. Preteklo nedeljo je bili . , . T; .. „ ■ .. ... , . „ p r.. ; smski cesar Haile Selasije, ki je navzoč v cerkvi sv. Petra v Pi-! •* , . Tr.J . . , . , . v . Iprišel sem iz Kitajske, kjer se je mu, ko je papež proglasil p. Ma- j > j ■> Sovjetske podmornice pred obema obalama ZDA WASHINGTON, D.C. — Sovjetske jedrske podmornice, oborožene z raketami, so redno na svojih postajah na obeh obalah ZDA, na atlantski in pacifiški. Gre za podmornice razreda Y, ki so slične ameriškim Polaris podmornicam. ksimilijana, živo pričo krščanske ljubezni do bližnjega, za blaženega. ------o------ Kubanci čuvajo Allendeja? WASHINGTON, D.C. — Predsednik republike Čile Salvador Allende je izbral, kot trdijo tukajšnji poučeni viri, za svojo o-sebno stražo malo število posebno izvežbanih članov kubanske varnostne službe. Izbral jih je osebno sam Fidel Castro. Trdijo tudi, da kubanski vohunski strokovnjaki vežbajo čilske obveščevalne zastopnike na poslanišvih v tujih državah. razgovarjal z Maom, in nik Jugoslavije Tito, ki je imeljka nedavno v gosteh L: Brežnjeva1 in ki se odpravlja na obisk v ZDA in v Kanado. Oba sta imela več obiskov državnih poglavarjev, pa tudi sama sta se sestala in govorila. Tita je obiskal med drugimi predsednik Romunije N sescu. Vsi ti in drugi obiski državnih poglavarjev so se vršili tu vzdolž bele ceste, ob kateri so stali šotori kraljev in predsednikov ter drugih predstavnikov tujih držav. Sporočajte domače vesti! bilo izredno poskrbljeno. Na vojaško letališče Uplands ni smel nihče razen tistih, ki imajo neposredno zvezo s Kosyginovim obiskom in njegovo organizacijo, ter časnikarji, ki imajo dovoljenje, da ga spremljajo. Kosygin je priletel v Ottawo v nedeljo zvečer ob šestih in je včeraj začel razgovore s predsednikom vlade P. E. Trudeau-jem in njegovimi sodelavci. Po razgovorih v Ottawi bo Kosygin obiskal razne dele Kanade od o-bale do obale, predvsem industrijska središča. Sestal se bo z vodniki kanadske industrije in s predstavniki kanadske trgovine. Nenaden napad Po razgovoru s predsednikom predsed- Trudeaujem v uradu predsedni-kanadske vlade se je predsednik vlade ZSSR A. Kosygin spravil v avto, da se popelje v svoj hotel komaj dva bloka proč. Trudeau je Kosygina, ker je bilo prijetno, toplo vreme, povabil, naj bi šla peš do hotela. Kosygin je povabilo sprejel, pa Cea-jpri tem v kratkem doživel hudo I iznenadenje. Ko sta šla s Trudeaujem proti hotelu, je nenadno neki moški skočil skozi policijsko stražo in zgrabil od zadaj Kosygina ter ga skušal podreti na tla. Pri tem je kričal: “Pojdi domov sovjetska svinja!” in “Živela svobodna Madžarska!” Kanadska poli- je, da je ta zdaj zavarovan bolj kot kdorkoli, ki je kdaj obiskal Kanado. Med tem so vodniki kanadskih judov napovedali za danes v Ottawi obsežne demonstracije, katerih se bo udeležilo kakih 5,000 j udov, ki se bodo deio’ drugi pripeljali z avtobusi iz raznih delov dežele. Demonstracije so v podporo judovski zahtevi, naj Sovjetska zveza pusti judom v Sovjetski zvezi izselitev v Izrael. Nasprotniki Sovjetske zveze, posebno Judje, Ukrajinci, Bal-cijci in pripadniki drugih nacionalnih skupin v Kanadi, se pripravljajo na demonstracije proti ZSSR tudi v drugih mestih, ki jih bo Kosygin obiskal. Poziv predsednika kanadske vlade vsem nasprotnikom ZSSR, naj bodo vljudni in naj ne demonstrirajo, izgleda, da ni žel veliko uspeha. Na politično obzorje je prišlo federalno bolniško zavarovanje CLEVELAND, O. — V socialni politiki imamo štiri vrste zavarovanja, ki spadajo v področje dolžnosti javne u-prave: bolni ško, invalidno, starostno in brezposelno. V Evropi so jih posamezne države v tem stoletju — in nekatere že koncem prejšnjega — vpeljale socialno napredne dežele po gornjem vrstnem redu. V naši deželi smo jo u-brali po drugi poti. Rooseveltove reforme so porinile v o-spredje starostno zavarovanje. Roosevelt je namreč spoznal, da je velika medvojna gospodarska kriza porinila na rob beraštva številne družine, ki so radi krize zgubile svoje premoženje. Hotel jih je vsaj deloma zavarovati za starost. To je bil razlog, da je bilo u-zakonjeno starostno zavarovanje. Sledilo mu je brezposelno zavarovanje, takoj za njim pa tudi invalidno, ki je bilo že preje deloma vključeno v starostno. Sedaj je nastopil čas, da dobimo še četrti člen socialne verige: bolniško zavarovanje. Z njim se socialna politika naših javnih uprav muči že dolgo. Ni mogla premagati vseh ovir. Prva in nevarna o-vira je bila in je še nepreglednost problema. Spraviti več kot 200 milijonov ljudi v eno zavarovanje je neverjetno težaven organizacijski posel. Ravno tako nevarna je tema, kakšni naj bodo stroški takega zavarovanja, še sedaj, ko se strokovnjaki že dolga leta ubadajo s tem vprašanjem, ne vemo, kako visoko naj cenimo stroške takega zavarovanja. Cenitve gredo od $20-30 bilijonov na leto do $180 bilijonov, ko bodo vključene v zavarovanje vse vrste bolezni za vse dobe zdravljenja. Proti takemu zavarovanju se borijo zdravniki, bolnice, zavarovalnice in razni socialni fondi. Med vsemi temi težnjami, pozitivnimi in negativnimi je res težko najti kompromis. Ideja o socialnem zavarovanju za bolezni se ni dala u-biti. Ima že in dobiva vedno več pristašev v političnih krogih, pa tudi v obeh glavnih strankah. Značilno je na pri- mer, da leži v Kongresu že sedem raznih predlogov za splošno bolniško zavarovanje, ki njihovi avtorji pripadajo obema strankama. Vprašanje je torej že zgubilo strankarski značaj, ni pa še najden pravi stik med ameriškimi bogatimi sloji, ki so proti zavarovanju in vsemi srednjimi in revnimi sloji, ki idejo zagovarjajo. Sedaj je ideja dobila zagovornika v trenutnem političnem položaju. Smo namreč na pragu volivne kampanje za predsedniške volitve. To je prisililo vse p r e d s edniške kandidate, da so se vneli za bolniško zavarovanje, že znane in še neznane. Med tistimi, ki kandidature še niso prijavili, pa jo morda bodo, je tudi kongresnik Mills, ki zadnje čase gleda, da njegovo ime ni pozabljeno v politični javnosti. Vnel se je za bolniško zavarovanje. Danes bo njegov odbor za pota in načine začel zasliševanje interesentov o 7 načrtih, ki jih ima Domov odbor. Zasliševanja bodo seve- da trajala najmanj eno leto, morda tudi dalj, tako obširno je gradivo, ki ga odbor mora obdelati., Mills je torej našel kost, ki mu bo pomagala, da bo njegovo ime zmeraj v časopisih. Odbor sam bo na zavarovanje gledal simpatično. Prihodnje leto bodo morali znova kandidirati vsi kongresniki in ne smejo dovoliti, da bi jih tekmeci napadali, da so proti temu, da bolniško zavarovanje preide v skrb federalne uprave. Millsov odbor bo hotel izdelati svoj načrt o zavarovanju. Zato ni velike potrebe, da bi se človek ukvarjal z raznimi drugimi projekti. Počakati je treba, da pride na dan Millsov predlog. Važno je le to: bolniško zavarovanje je že v pristojnem Domovem odboru, interesentov zanj pa toliko, da ga odpor ne bo mogel poriniti v arhiv. Zato je današnji dan zgodovinskega pomena za našo socialno politiko, ki med prizadetimi ne bo hitro pozabljen. Zadnje vesti ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Včeraj je zastopnik Albanije zagovarjal svojo resolucijo, ki zahteva izključitev nacionalne Kitajske in njeno nadomestitev z rdečo Kitajsko. Proti tej je nastopil poslanik ZDA G. Bush in pozval glavno skupščino, naj ne izključuje “dobro stoječe članice” ZN “samo zato, ker njeno pravico vladanja drugi osporavajo”. Poudaril je, da ZN doslej tekom svojega 26-letnega obstoja niso izključili nobene države, pač pa so jih sprejemali neprestano, da se je prvotno število 51 pomnožilo na 131. Bush je dejal, da je za sprejem rdeče Kitajske v ZN, toda pod pogoji, ki jih bodo posta vili ZN in ne pod pogoji, ki jih stavi Peiping. FREDERICK, Md. — Predsednik Nixon je včeraj objavil, da bo Ft. Detrick središče, ki Sodišče odpustilo se je ukvarjalo s proučeva-; neposlušne štrajkarje— njem biološkega vojskovanja, Mladinsko sodišče je pozvalo spremenjeno v središče za boj preteklo soboto osobje mladin-proti raku. i skega sodišča, ki je začelo pre- Iz Clevelanda in okolice \/ bolnici— Mrs. Frances Skubic, 15400 Lucknow Ave., se nahaja v Euclid General bolnici, kjer je prestala težko operacijo. Obiski so dovoljeni. Želimo hitro okrevanje! Rokoborba— Prihodnji četrtek ob osmih zvečer se bosta merila v Areni na 3717 Euclid Avenue ameriški prvak Bobo Brazil in bivši prvak The Sheik v rokoborbi. Dar slovenski šoli— Odbor staršev slovenske šole Sv. Vida se . lepo zahvaljuje g. M. Grdadolniku za njegov dar šoli. Bog plačaj! Do dela jim ni— Cleveland je dobil 2.4 milijone dolarjev za zaposlitev večjega števila mestnega osobja, ki je bilo odpuščeno zaradi finančnih težav mesta. Med tem stotine tistih, ki so ostali v službi, ne kaže nobene volje do dela. Nekateri prihajajo pozno na pa izostajo po cele dneve in tedne. Prihajajo le po plače. Posebno veliko je takih v oddelkih za javne service, javno zdravstvo, socialno skrbstvo, v mestni elektrarni in vodovodu. Mestna uprava se malo briga, da bi napravila red, poskrbela za točno prihajanje na delo in njegovo redno opravljanje. Pri južnem obratu za predelavo odpadkov je izostajanje posebno veliko. Tam so dognali tudi, da so nekateri naprave uporabljali v svoje osebne namene. Kljub takim očitnim kršitvam so še vedno na svojih mestih. — Vse to dokazuje, da potrebuje Cie-veland železno metlo in župana, ki jo bo z odločno voljo rabil. V mestni hiši in v mestnih službah se je namreč tekom let nabralo ne le na kupe smeti, ampak naravnost gnoja, ki ga je treba skidati, če naj mesto postane zopet to, kar je nekdaj bilo! Deset milijonov primanjkljaja— Mestni nnančni direktor je že ponovno opozoril mestni svet na tinančno krizo mesta. V Zvezi s tem je bilo odpuščenih tekom letošnjega leta 1,700 uposlencev mesta. Kljub temu kaže zdaj, ra bo imelo mesto ob koncu leta okoli 10 milijonov primanjkljaja. Težav je delno kriva gospodar-rka kriza, ki je zaradi zmanjšane gospodarske dejavnosti zmanj-jala davčni dohodek, delno pa .udi nesposobnost mestne uprave, ki ni pravočasno poskrbela za zmanšanje mestnih izdatkov v skladu z zmanjšanjem mestnih dohodkov ali pa s preskrbo novih dohodkov. ANKARA, Tur. — Turška vlada in politiki so se odločili odložiti vladno krizo za čas obiska britanske kraljice Elizabete II., njenega moža vojvoda Filipa in hčerke princese Ane. NEW YORK, N.Y. — Črnega skrajneža Rapa Browna, ki so ga prijeli v nedeljo, ko je s tovariši izvršil vlom, so vzeli iz oddelka za posebno oskrbo v Roosevelt bolnišnici, ko se je njegovo stanje popravilo. WASHINGTON, D.C. — Tu je bilo včeraj objavljeno, da bo ZDA pri vmestitvi Van Thieu-ja za predsednika republike Južnega Vietnama 31. oktobra tekli četrtek štrajk, naj se vrne na posel, ker bo sicer odpuščeno. To je z glasovanjem odločilo, da bo štrajk nadaljevalo. Včeraj je zato sodišče vse odpustilo in izjavilo, da bo najelo novo osobje. Zastopnik unije uslužbencev G. W. Palda je dejal, da je “iznenaden in vznemirjen” nad postopkom sodišča. Skupno število odpuščenih naj bi bilo čez 130. zastopal zakladni tajnik J. Connally, ki bo spotoma obiskal vrsto držav v zvezi z novo ameriško gospodarsko politiko. i AMEE1ŠKA DOMOVINA OCTOBER 19, 1971 /iMERiSKA DOMOVIIM - WW—ft I ar—w ■■ w i • i‘ wagaw, mj Ji' w 'MfTi Ul" fyf'y ' MiHii liiiil^ifV-fTfciiMniTTff r\' ker narava sama iz-2ato kaj kmalu začeli seliti s kira> marsikje pa tudi človeko-kmetov v rudniške predele se- y° okužen j e pomaga redčenju Vernega Ontarija, posebno v, živslsluh vrst. Letos ni videti kraje, kot so Kirkland Lake/veliko tuJih lovcev> morda se bo-Timmins, Noranda, Sudbury itd’. ie oddati desetino Nixonu. Fa-Nekateri izmed njih so pri tem|zan°T letos tudi ni kai prida, zašli celo v Britsko Kolumbijo, umetna gnojila in strupi zoper ki so se pa s časom končno tudi razne plevele jim pomagajo pri znašli v rudnikih po ontarijski rodčenju. Nekateri trdijo, da je Provinci. Tu se je konec koncev Preved lisic, volkov in podobnih Naselilo kanadsko jedro sloven- sovražnikov fazanovemu rodu. ske vseljenske skupnosti. Veči- na moških je dobila za seboj Britska Kolumbija je sadna svoje žene, odnosno dekleta iz košara zahodne Kanade. Veliko domovine ter začela živeti svo-|vrst sadja goje tam za domačo Je stalno življenje v novem ka- uporabo in domač ter tuj trg. padskem svetu. Tu je tudi ve- Zadnja leta pa sadjarstvo bolečina z večjimi ali manjšimi ha za naduho pešanja. Vzrokov žrtvami preživela čase hude ka-'je več. Mnogi starejši sadjarji Nadske gospodarske krize. j niso več tako agilni kot pred le-Povezovanje Slovencev v pod- ne za povečavanje sadjerej-Pome in druge organizacije. _'skih površin, ne preizbirčni v Bilo je okoli leta 1930, ko zašle-jvrstah- Ni jim več do konku-dinao v kanadski slovenski skup- renčnega tekmovanja. Prebival-dosti prve poskuse organizacij- stv0 Britske Kolumbije in so-ske povezave. Prvi poskus je na-,sed se povečuje z dorastki in Pravila Katoliška podporna narodna jednota. Ker je imela ta Svoj osrednji sedež v Združenih državah ameriških (ZDA), ka-k°r tudi še zaradi drugih vzro-kov in nepovoljnih prilik, ta poskus ni rodil večjega uspeha. Medtem so nekateri izmed ro-i jakov organizirali in ustanovili j sredstev veliko blizu in daleč. Novo podporno društvo “Bled”, ki se je s časom razvilo na in včasih celo čez je bilo brez dela v višku delovne sezone. Vzroki so seve različni, je križ. Mnogi, ki bi radi delali, dela ne dobe (morda premalo sposobnosti za gotova dela, marsikje preveč moči za gotova dela .. .), mnogi, ki imajo dobro in stalno delo, marsikdaj niso zadovoljni in štrajkajo. In to tedne in celo mesece. Svet hoče danes dobro plačo, v delu čim manj muje, pač pa cel kup vse-mogočh dobrin in udobnosti. Vsem se nikoli in nikjer ne da ustreči, tako, da smo ob vsem slabem in dobrem v večnih težavah. ❖ So pa ponekod mnogi res mi-zerno plačani. Večina brezposelnih prejema brezposelno podporo, dela nesposobni pa mestno ali pokrajinsko podporo. Ker ta ponekod nanese skoro zneske slabo plačanih delavnih moči, se seve mnogim nič ne mudi do ponovnega dela. Bač pa navadno ti najbolj glasno in najbolj pogosto kritizirajo sodobne razmere doma in v svetu. Vsak vse preveč gleda k sosedu in kroji življenje po tujih možnostih. * Alkoholne pijače in preveliko uživanje teh sta še vedno velika in res povsod vidna problema Alberte. Z d r a v s tveni organi trdijo, da nad 75% odraslih pije do mere in večkrat čez to. Pred leti so dovolili Indijancem dostop do pivnice in je bil nekaj časa velik križ z indijanskimi pijanci. Odkar so pri nas znižali polnoletnost od 21. na dopolnjeno 18. leto, je pa po albert-skih pivnicah veliko mladine tega letnika in nekaj let nad temi. Ker še vsepovsod zdaj muzika in petje pomagajo k lažjemu sedenju po pivnicah, se menda po taktu še vse kaj lažje in boljše promet z mamili v Kanadi naglo raste, je dejal kanadski zastopnik ZN na dvodnevnem zborovanju, posvečenem omejitvi mednarodnega tihotapljenja mamil. Ta prihajajo večinoma iz Azije v Francijo, nato pa preko Atlantika po raznih potih. * Air Canada in Lufthansa se pogajata o cenah za letalska potovanja preko Atlantika. Razgovori pretekli teden v Miami v Floridi so potekali ugodno in izgleda, da je sporazum možen. Air Canada je sicer pristala na cene IATA, sklenjene v Montrealu v preteklem poletju, toda se jih ne bo držala, če bo Lufthansa dejansko ostala pri cenah, ki jih je objavila za čas s 1. februarjem 1972. Za 28. oktobra pripravljajo nov sestanek IATA družb, ki vzdržujejo redni potniški promet preko Atlantika. Sestanek naj bi bil v Lausani v Švici ter naj bi skušal doseči sporazum, ki bi bil sprejemljiv tudi Lufthansi. Če do takega sporazuma ne bo prišlo, bo imela vsaka letalska družba pravico določiti svoje lastne cene za polete preko Atlantika. * Zunanji minister M. Sharp je dejal, da bo Kanada z veseljem sprejela ameriške pritožbe v pogledu medsebojne trgovine, da ler jih ni uradno prejela. Kanada je med tem objavila lastne pritožbe glede postopka v trgovanju z ZDA. * Zvezna vlada je poslala 62.1 milijonov dolarjev Kanadskemu pšeničnemu odboru na temelju zahteve farmarjev v pokrajini Saskatchewan, pa istočasno izjavila, da je opustila uzakonitev “stabilizacije cen žita”. V o-kviru novega zakona bi naj pridelovalci žita dobili več, kot dobivajo po sedanjem, deloma zastarelem zakonu. * Letalska tovarna Douglas Aircraft Co. of Canada v Maltonu pri Torontu je sredi preteklega tedna ustavila obrat, ko je za- dejo napovedane jedrske eksplozije na otoku Amčitka v Aleutih. Samo en poslanec je glasoval proti resoluciji. Jafe požrešnih pli; žitnega pridelka. Zažigalne bombe niso naju-činkovitejše orožje v boju proti naravni nadlogi, ki posredno uniči v afriških deželah vsako leto na tisoče človeških življenj. V vojno proti tkavcem, požrešnim ptičem s pisanimi kljuni, se je vključila tudi mednarodna organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO). Boj, ki je zajel več afriških dežel z raz-čelo 4,600 delavcev štrajkati. V vijajočim se kmetijstvom, po- či sploh nimajo hudega naravnega sovražnika. Proti povzročiteljem raznih bolezni so zelo odporni, roparice jim spričo množičnosti ne morejo do živega. če je hrane dovolj, se razmnožujejo tako naglo, da se njihove jate vsako leto podvo-Strokovnjaki m e d n a rodne jki0- Nekaj jih seveda pogine organizacije za prehrano jzaradi trenutnega pomanjkan-in kmetijstvo naj bi poma- Ja hrane. gali v boju proti afriškim' Dosedanji uničevalni ukre-tkavcem, ki uničijo večino jpi se niso obnesli. Strokovnjaki FAO snujejo metode, po katerih bi ptičje jate uničevali, še preden bi močno razmnoženi tkav-ci prileteli na njive z zorečim žitom, in ne pozneje, ko škode ni več mogoče popraviti. ---------------o------ — Bel- tej tovarni izdelujejo DC-8 in DC-10 letala. krila na Povečanje brezposelnosti 7.1% je prisililo vlado k priznanju, da je gospodarski položaj teka pod geslom “Rešiti človeka, čeprav je treba zato pobijati ptiče, ki uničujejo posevke”. Ptiči s sivim in belim perjem, ki jih je v suhih afriških savanah vsaj dve miljardi, so ocenjevala preugodno. Pod pri-|se uvrstili med najhujše so-tiskom močne kritike je zvezna vražnike afriškega prebivalstva. V velikih in gostih jatah letajo tkavci po deželi in načrtno uničujejo zoreča žitna polja. V valovih poskakujejo med klasjem in pobirajo zrnca. To pomeni za ljudi na opu-stošenih področjih, da bo-ca prihodnjega leta. Večja jav-jdo lačni, zakaj tkavci so zaradi na dela na račun zvezne vlade velike požrešnosti njihovi naj- vlada objavila pretekli teden povečanje zveznih izdatkov in zmanjšanje zveznega davka za posameznike in podjetja z veljavnostjo nazaj od 1. julija. Korporacijski davek je znižan od 7% od 1. julija letos do kon- doseljevanjem, domača potreba pije. Imamo pa v Alberti tudi za sadjem je torej večja in tako se izvozni trg zmanjšuje. Deli Kanade, ki so dobivali sadne zaklade iz Britske Kolumbije, se nujno ozirajo po novih in morda bližjih nabaviteljih, teh pa je radi modernih transportnih kar V Kanadi je menda 8,700,000 liecej uspešno podporno orga-idelavnih moči, pa niso nikoli glasij in revščine povzroči vprav menda nad 20,000 alkoholikov. Od teh je 50% stalno zaposlenih, 35% sezonsko, 15% pa je stalno brez, celo zasilne zaposlitve. Policijski protiukrepi, pomoč alkoholikom itd. prinesejo le borne uspehe, ker menda nekako 42,000 Albertčanov pije več, kot jim mera dovoli. Je pa dokazano, da veliko lakote, neso- pijača. Kje pa jo ne, saj tudi od doma poročajo, kako se razširja prekomerno popivanje med vsemi sloji in v vseh starostnih dobah. Mnoge križe si ljudje povzročajo in nalagajo sami. Policijski zapisi kažejo, da če trtino prometnih nesreč povzroče vinjeni ali dodobra pijani vozniki, ki pozabijo na hitrostne predpise in ne obvladajo vozil na ovinkih in pri prehitevanju. Ker samo odzvem voznih dovoljenj ni pomagal mnogim, so pričeli zdaj poleg visokih denarnih kazni obsojati večkratne prometne in vinjene voznike z zapornimi kaznimi... « Inflacija še vedno resno in stalno trka na kanadska vrata, četudi vladni krogi to zanikajo. Gotovo je, da ukrepi predsednika Nixona ne izboljšujejo situacije. Vse se stalno draži, za vsak priborjeni cent povišane plače se hrana in ostale življenjske potrebščine dvignejo prav takoj. Brez odlašanj in pribito gvišno. a Pomanjkanje stanovanj je še vedno velik glavobol, ki mu je težko pomagati radi visoke cene gradbenemu materialu in počasnim gradnjam, ki ne dohitevajo potreb. Samo v Edmontonu je bilo na listi čakajočih prosilcev za odobrenje gradb nizko plačanih hiš nad 2000 družin. Podobno se dogaja po celi Kanadi. Poročajo, da je 220,000,000 funtov mlečnih izdelkov trenutno kanadski odvišek, deli Kanade in sveta pa brez tako nujnih o-snovnih hranil. Na vsako presito osebo je v svetu 50 preveč in vedno lačnih. naj ustvarijo začasna delovna mesta za 434,000 uradno brezposelnih Kanadčanov. hujši sovražniki. Po statitti čnih podatkih uničijo 20 do 100 odstotkov žitnega pridelka. “Kjer otroci stradajo, ne sme-V Montrealu je mestna upra-!mo imeti sočutja do požrešnih va dosegla pri sodišču, da je'Ptičjih jat, “ugotavlja dr. pretekli teden ukazalo mestnimiBuyck, izvedenec FAO, organi-gasilcem, da-se,ivrnejo na posel, jzacije, ki jo je enajst afriških ki so ga prekinili s “študijskimi | dežel — deset na zahodu in sejami”. Te jim naj bi prinesle Sudan na vzhodu — nujno pro- take plače, kot jih imajo njihovi tovariši v Torontu. W Predsednik vlade Pierre E. silo, naj izoblikuje učinkovite metode za uničevanje škodljivih tkavcev. Prizadete dežele dajejo v ta namen, t.j. za ob- Trudeau je pozval Kanadčane, rambo žitnih polj pred požre-naj sprejmejo predsednika sov- šnimi ptičjimi jatami, skupno jetske vlade Alekseja Kosygina vljudno in naj ne prirejajo proti njemu nikakih demonstracij. Oblasti so podvzele istočasno 800,000 dolarjev na leto, vendar dosedanji ukrepi niso prinesli omembe vrednega uspeha. Ptič tkavec se v načinu ži- vse potrebne korake, da bo Ko-jvlJenja bistveno razlikuje od sygin varno hodil po Kanadi, če- nekaterih drugih škodljivcev, tudi so Judje, Ukrajinci, Litvan- na primer od rojev kobilic, k?, ci, Latvijci, Poljaki in pripadni- se nad določenimi področji poki drugih narodnostnih skupin javljajo vsakih nekaj let. Jate napovedali demonstracije proti teh ptičev prihajajo leto za le-sovjetskemu obiskovalcu. ,tom, v sušnih obdobjih so tkav- * ci še posebno požrešni. V šte- Policija v Montrealu je ukini-(vilnih afriških deželah so ljudje la vse dopuste, da bi bila pri- izkopali namakalno omrežje in pravljena na demonstracije in tako močno razširili obdeloval-izgrede, do katerih bi utegnilo j ne površine. Tam imajo tkavci Sovjetski vohuni v Beigiji hiši izdani BRUXELLES, Belg. gijske oblasti so včeraj objavile, da je izginuli uslužbenec sovjetskega trgovinskega zastopstva v Belgiji 38 let stari Anatoli Čibo-tarov zaprosil za politično zatočišče v ZDA, katerim je izdal imena 37 sovjetskih vohunov v Belgiji. Ti so se največ trudili za tajne NATO, ki ima v Belgiji svoj glavni stan, odkar ga je pre leti De Gaulle pognal iz Pariza. V Belgiji je tudi glavno vojaško poveljstvo oboroženih sil NATO, kjer so seveda tudi skušali prodreti sovjetski vohuni do raznih tajn. Koliko jim je u-spelo, je tajnost, vsekakor pa so njihovi vohuni zašli v težave, ko je Anatoli Čibotarov pred dvemi tedni izginil. Njegov prazen avto so našli v bližini Zer-brugge, od koder je redni pomorski promet z Veliko Britani-jo. Ali je pobeg Čibotarova v kaki Zvezi s pobegom Olega Ljali-na, ki je razkril angleški vladi sovjetsko vohunsko mrežo v Veliki Britaniji m nemara tudi delno izven njenih meja, ni znano, znano pa je, da sta bila prijatelja. Največja družina Od predsednikov ZDA je imel naj večjo družino William Harrison: 6 sinov in 4 hčere. in športna udej-se usmerjajo “pod Društvena stvovanja streho”. Obe slovenski društvi, oziroma njihovi člani v Calgari-ju in Edmontonu so res agilni, pikniki in razne druge prireditve so bile na mesečnem urniku. Slišimo, da so agilnost prenesli v dvorano in že imeli prvi jesenski ples. Nas v Lethbridgeu je malo in nimamo več posluha za skupnost, vsak ubira svoja lastna pota. .. Pak LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnini Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. Hvala! CLEVELAND, O. MALi OGLAS! OMEJEN RAZGLED — Prebivalci Hong Konga ljubijo stanovanja z balkoni. Slika kaze stanovanjski blok z obilico balkonov, s katerih pa se ne vidi dosti več kot cesto in bilje balkonov na njeni nasprotni strani.. o- V najem 5-sobno neopremljeno in 3-sobno opremljeno stanovanje, vse prenovljeno, na 1126 E. 61 St. zgoraj. Kličite 881-4674 po 5. uri. — (202) V najem 5-sobno moderno stanovanje za urade ali stanovanje se odda odraslim na 6426 St. Clair Ave. Najprej pokličite 481-5380 za ogled. (x) Hiša naprodaj Enodružinska, 5 sob, garaža, aluminijasta obloga, bakrene cevi, moderne panelaste sobe. 7412 Lockyear Ave. Kličite 361-6952 po 4. uri. —(200) V najem Oddamo sobo s kuhinjo, stranišče in privaten vhod na 770 E. 156 St. Kličite 541-2637. (202j V najem Oddamo 4-sobno stanovanje zgoraj, odraslim, na 16202 Arcade Ave. Kličite 486-2396. ILLEXANDRE DUMAS t Grof Monte Cristo Brž kakor je govornik zopet povzel besedo, je mrmranje umolknilo. Vladal je isti globoki molk kakor prej. Tožitel] je izražal svoje dvome ter razlagal težkočo svoje naloge. Moral je braniti čast gospoda More-cerfa in čast cele zbornice, pro-vzročivši boj, tikajoč se osebnega, vedno tako neprijetnega vprašanja. Končno je predlagal preiskavo, ki naj bi se vršila v kratkem, da zatre obrekovanje v kali, gospoda Morcerfa maščuje in mu ohrani ono javno spoštovanje, katero je užival tako dolgo. Morecerf je bil vsled te velikanske in nepričakovane nezgode tako potrt, da je zmedeno gledal okoli sebe in s težavo zajecljal nekaj besed. Ta boječ-nost, ki je bila prav tako lahko presenečenje nedolžnega kakor sramota krivčeva, je nekaj njegovih tovarišev pomirila. Možje, ki so resnično velikodušni, so nagneni k sočutju vedno, če nadkrili nesreča njihovega sovražnika njihovo jezo. Predsednik je dal predlog glede preiskave na razpravo, govorilo se je zanj in proti njemu; končno je bil predlog sprejet. Vprašali so grofa, do kdaj se lahko opraviči. Čute po tem strašnem vdarcu v sebi še življenje, se je grof tudi opogumil. “Gospodje pairi,” je odvrnil, “ni mi treba časa, da zavrnem napad, kakoršen je bil ta, ki so 'ga podvzeli proti meni nepoznani sovražniki, kateri so , brez-dvomno ostali v senci svoje ne-poznanosti. Na mestu, in sicer nalik gromu odgovorim temu blisku, ki me je za trenotek omamil. Zakaj ne morem mesto podobnega opravičenja preliti svoje krvi, svojim plemenitim tovarišem v dokaz, da sem vreden, da sedim v njihovi sredi!” Te besede so naredile ugoden vtis. “Torej zahtevam,” je nadaljeval, “da se vrši ta preiskava kar najprej mogoče, in zbornici predložim vse dokaze, ki so k temu potrebni.” “Kateri dan hočete?” vpraša predsednik. “Popolnoma sem vam na razpolago.” Predsednik pozvoni. “Ali je zbornica mnenja,” ; i-v . .I-' .-V . ^ V SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI POKOJNEMU SOPROGU mm rupert ki se je nenadoma poslovil od nas dne 19. oktobra 1965. Spomin na Tebe večno lep, je kakor žarek v naše dni, ko več med nami Tebe ni. Ljubezen pa še druži nas, kot nekdaj v lepih sončnih dneh. V tihi žalosti soproga GERTRUDE in OSTALI SORODNIKI. Fontana, California vpraša, “da določimo preiskavo za danes?” “Da!” je bil soglasen odgovor. Imenovala se je komisija, bro-ječa dvanajst članov, ki se je imela zbrati zvečer ob osmih v bureauju zbornice. Če bi bilo treba več sej, bi se imele vršiti prihodnje dni ob isti uri in na istem kraju. Ko se je določilo vse to, je Morcerf prosil dovoljenja, da se sme odstraniti, da vredi dokaze, potrebne za svoje opravičenje. Vse to je pripovedoval Beauchamp svojemu prijatelju kar mogoče milo. Albert je poslušal ter se zdaj zgražal, zdaj upal, zdaj se jezil, zdaj sramoval in ni vedel, kako je mogel njegov oče upati, da se opraviči, ko mu je bilo po Beauchampu znano, da je gene-iral kriv. Ko je prišel Beauchamp 'do tega mesta, se je prekinil. “In nato?” vpraša Albert. “Nato?” ponovi Beauchamp. “Da.” “Prijatelj, ali res hočete slišati, kaj se je zgodilo naprej?” Vsekakor moram vedeti vse, prijatelj, in bi gotovo raje slišal iz vaših ust nego iz tujih.” “Naj torej bode, a zberite pogum, Albert, kajti nikdar vam še ni bil potreben tako zelo.” Albert potegne z roko preko čela, kakor da se hoče prepričati o svoji moči. Smatral se je za dovolj močnega, kajti groznico je imel za moč. “Torej?” vpraša. “Prišel je večer,”, nadaljuje Beauchamp. “Ves Paris ga je pričakoval z napetostjo. Mnogi so mislili, da se je vašemu očetu treba pokazati, da uniči to tožbo. Mnogi so trdili, da grof sploh na pride, in trdili, da so ga videli, ko je odpotoval v Bruselj, in nekateri so šli na policijo, ker se je slutilo, da si je dal narediti potni list. “Priznati vam moram,” nadaljuje Beauchamp, “da sem storil vse mogoče, da bi prisostvoval seji: mlad pair, eden mojih prijateljev, je prišel ob sedmih, predno je bil sploh še kdo tam, po me in me izročil slugi, ki me je zaprl v neke vrste ložo. Bil sem popolnoma skrit. “Točno ob osmih so bili zbrani vsi člani. “Ko je vdarilo kladivo osem, je vstopil tudi gospod Morcerf. V roki je držal nekaj papirjev, njegovo kretanje se je zdelo zelo mirno, njegova hoja je bila nenavadno priprosta, izraz njegovega obličja zbran in resen. Njegova suknja je bila po navadi starih vojakov zapeta od vrha do dna. “Njegov prihod je naredil zelo dober utis, komisija mu ni bila nikakor sovražna, več gospodov je šlo grofu naproti in mu dalo svoje roke. Ta trenotek je vstopil sluga ter izročil predsedniku neko pismo. “ ‘Besedo imate, gospod Morcerf,’ ” pravi predsednik, odpi-raje pismo. “Grof prične svoj zagovor, in lahko vas zagotovim, Albert,” nadaljuje Beauchamp, “da je bil izvanredno zgovoren. Dajal je dokaze, kako ga je vezir do svojega zadnjega trenotka častil s svojo izključno naklonjenostjo ter ga poslal celo kot svojega zastopnika k cesarju,; pogajat se za življenje in smrt. Pokazal je prstan, s katerim je Ali običajno pečatil svoja pisma in katerega mu je dal, da bi prišel po svojem povratku lahko k njemu, in čeprav skozi harem. “ ‘K nesreči/ nadaljuje grof, ‘je bil uspeh mojega poslanstva neugoden, in ko sem se vrnil, da bi branil svojega dobrotnika, je bil mrtev. Toda umiraje mi je izročil svojo ženo in hčerko, tako veliko je bilo njegovo zaupanje do mene.’ “Pri teh besedah Albert silno vstrepeta, kajti na misel mu pride povest, ki jo je pripovedovala Haydee, in spomni se njenih besed o tem prstanu in načinu, kako je bila s svojo materjo prodana in je prišla v suž-nost. “In kakšen vtis so napravile grofove besede?” vpraša Albert boječe.’ “Priznati moram, da nisem bil globoko ginjen samo jaz, ampak cela skupščina,” pravi Beauchamp. “Med tem je predsednik malomarno odprl pismo, je preči-tal, postal vsak hip pozornejši, je prečital še enkrat ter nato ostro pogledal Morecerfa. “ ‘Gospod grof,’ pravi nato, ‘vi trdite, da vam je vezir zaupal ženo in hčerko?’ “ ‘Da, gospod,’ odvrne Morcerf, ‘toda kakor pri vsem mi je bila usoda nemila tudi v tem oziru, kajti ob mojem povratku sta Baziliki in njena hčerka Haydee izginili.’ “ ‘Ali ste jih poznali?’ “ ‘Po velikem pašinem zaupanju, katero mi je izkazoval, sem jih videl več nego dvajsetkrat.’ “ Tn nimate prav nobene slutnje, kaj se je moglo z njima zgoditi?’ “ ‘O, vsekakor, gospod. Slišal sem, da sta podlegli žalosti. Jaz nisem bil bogat, moje življenje je bil izpostavljeno velikim nevarnostim, torej jih nisem mo- gel poiskati, in naj me je to bolelo še bolj.’ Predsednik neopaženo zgu-banči čelo. “ ‘Gospodje,” reče, ‘slišali in zasledovali s'te opravičenje gospoda Morcerfa. Gospod grof, ali nam v potrdilo te povesti ne morete navesti nekaj prič?” (Dalje prihodnjič) ------o------ Časovni pasovi Ves svet je razdeljen v 24 časovnih pasov, katerih vsak obsega 15 stopinj. Začetni meridian je še vedno tisti, ki teče preko znane zvezdarne v glavnem mestu Velike Britanije. TARČA NEŠTETIH — Russell G. Oswald, državni komisar za jetnišnice in kaznilnice, ki je u-kazal odločen nastop za končanje upora v jetnisnici Attica, je cilj napadov najrazličnejših ‘zagovornikov svobode’. vodja, Reginald Resnik. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. “SLOVENSKI FANTJE” Dirigent: Dr. Jerko Gržinčič, Pevovodja: Martin. Košnik, Predsednik: Franček Kolarič Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 692G Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Frank Ivančič, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, 1. pod-preds. Frank Culkar, 2. podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Jacob Jesenko. Posebni odbor: Vlasta Radisek, Ella Samanich, Marie Pivik, Margie Peresutte, Frank Culkar, Joe Pultz. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. —• Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. Dramatska društva PRAMATSKO DRUŠTVO lilija Predsednik August Dragar, podpredsednik Jakob Mejač, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, O. 44119 tel. 531-6196; blagajničarka Urška Štepec, zapisnikar Anton Medved; programski odbor Ivan Jakomin, Ivan Hauptman, Jakob Mejač, Zdenka Zakrajšek, Stane Gerdin, Srečko Gaser, Marinka Hočevar1; oderski mojster France Jenko, arhivar Srečko Gaser, bara Lojze Mohar, France Ka-stigar, Polde Zupančič, kuhinja Rezka Zupančič, reditelja France Stanonik in Peter Trpin, knjižnji-čar France Jenko, športni referent Peter Dragar; nadzorni odbor Milan Zajec, Lojze Mohar in France Zalar. Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. I Imenik raznih društev 1 mtmtmutttnmmxtttmtmuitKimtmtmtttmitmtttxtitmtmtiixtutiiixitiitutxKxi Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV, VIBA Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zor ene, tajnica in blagajničarka Mary Oto nicar, 1110 E. 66 St, tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac toad, 681-0813; zapisnikarica Ma-y Strancar. Nadzornice: Ivanka To-ninec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan oopoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni ivorani. DR. SV. REŠNJEGA TELESA Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in ilagajničarka Mrs. Frances Zim nerman. 3546 E. 80 St tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Mary Grden, nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen predsednik Albin Orehek, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd.. blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duhovni vodja župnik Rev. Vik-< tor Tomc; predsednik John Buchanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve Bolčevič, 650 E. 160 St., Tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik: Mike Turpack, 2351 Green Road, C., O. 44121; načelnik za bol. oskrbo Frank Sluga, 1192 E. 176 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; njegova pomočnika Art Eberman in John Petrič; dopisnik Frank Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Novak; maršali: Jože Sajevec, Rocco La Penta, Allan Spilar; vodja mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec. Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani. i-______________________ Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Linda Shaver, 1288 E. 167 Street, 481-7763, . blagajničarka Miss J o A n n Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivančič, William Mehaffey, Joe Novak. Poročevalci: Miss Josephine Mišic, Mollie Frank, R. Klancher. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2. PEVSKI ZBOR SLOVAN Častni predsednik Joseph Durja-va, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar John Paznik. Nadzorni odbor: J. Globokar, J. Hrovat, R. Kozan. Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu ra Recher Ave., Euclid, Ohio. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Marija Kocjan, tajnica Cvetka Rihtar, 1033 E. 67 St. 391-4767, blagajnik Frank Sever. Krajevni odborniki: Milan Gorenšek, Peter Dragar, Joe Habjan, Metka Gorenšek, Zofi Malovrh, Roži Dolinar. Nadzornika sta Ivan Hauptman in Tone Adamic. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1083 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-btagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevo- DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednik Frank Kokal, podpredsednik Louis Modic, tajnica in blagajničarka Sylvia Evatz, 430 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel. 486-9934, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odbor: Edward Leskovec, Louis Stavanje, Jennie Hrvatin. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu. 20713 Recher Ave. Euclid, O. Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Stanley Pockar, finančni tajnik Frank Bavec, blagajnik Michael Dancull, zapisnikarica Josephine Zakrajšek, dopisovalni tajnik Emil Martinsek, 4365 W. 155 St., 941-7085, nadzorni odbor John Taucher, Joseph Trebeč, Henry Bokal. Seje so vsaki drugi mesec. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Dan Chesnik, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora Anthony Tomse, preds. odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf. Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer. KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač: tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlevčar, Joe Klopovic, John Burjak. Seje za 1. 1970 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer.— KE 1-9309. KI.CM MUBI..IANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Šteffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876: blagajnik Anton Jerak zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lavšin, Mary Branisel, Kristina Kovach. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik John. Adams; tajnik Stanley Pockar. 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, John F.vatz, Gospod, odbor: Ed Leskovec. Preds., Ray Bradač, Frank L. Kozlevčar Direktorij: S. J. Kasunic, Al Pestot- j nik, Joe F. Petrie, Jr., John Troha. Upravnik (Poslovodja): Charles Starman — Tel.: 531-9309; Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Častni predsednik John Habat; predsednik Edward Kocin; podpredsednik John Habat; tajnik Al Marn, 725 E. 156 St. tel. 681-6650; blagajnik Joe Ferra; zapisnikar Frank Hren; nadzorniki Ciril Štepec, Anton Nemec, Mary Okicki; gospodarski odbor Stanley Spilar, August Dragar, Matevž Tominec; odborniki Joe Somrak, Tony Godec, John Trček in Joe Lipovec. Upravnik John Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti torek v mesecu. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, pod-predsed. Jennie Trennel, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorni odbor: John J. Prince, Joe Muzic, Tony Primc, poslovodja Fred Marinko, ostali direktorji: Charles Ipavec, Jennie Marolt, Jennie Primc in Ann Žele. Telefon: 481-5378. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Martinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, in Anton Kaplan, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odbor- niki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Andrew Rezin ml., Charles Hočevar in Louis Kastelic. Seje vsaki četrti toreic v mesecu ob 7:30 uri zvečer. GOSPODINJSKI KLUB NA JO-UiuVLAl tPrm.ce Ave.) Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Angela Magovec. taj. stella Mahnič, blag. in zapis. M^rv Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Angela Magovec in Josephine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik: Jan.ez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk: odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. —- Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali. 432-0142. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Mate Resman; Podpredsednika: Peliks Breznikar, Branko Pogačnik; Tajnik: Vili Zadnikar, 6920 Bayliss Ave., tel.: 361-2276, Cleveland, O. 44103. Blagajničarka: ga. Berta Lobe; Odborniki: Frank Blatnik, Jože Cah, Ivan Hočevar, Maks Jeric, Valentin Kavčič, Andrej Kozjek, Jože Kristanc,. Jože Leben, Emil Mauser, Edward Podržaj, Stanko Frisian, Jože Žnidaršič. Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer. Razsodišče: Ivan Berlec, Lojze Burjes, Frank Kovačič; Duhovni vodja: Rev. Jože Palež. GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East S3 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke p* takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine € za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo o članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME .............-.........................-.......... NASLOV .... MESTO ...... DRŽAVA ..... GODE ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave- Moj stari naslov: Cleveland, Ohio 44103 Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO