Cvetje na grob nepozabnemu učitelju dr. Ivanu Lahu Odšli ste za vedno . .. Vaša pleme- jcnje, pokazali, kakn bogale smo, ka- nita duša je zahrepenela po čisti, ne- ko srečne in ponosne moramo biti na minljioi Lepoli in pnmladni uetrooi so svoj dom. Naše mlade duše so srkale jo na suojih lahnih krilih odnesli da- Vaše besede, Vaši ideali so postali leč, daleč ... Spremljali so jo naši tudi naši! Rade smo Vas imele! Ko- solzni, žalostni pogledi. Toda — ali sale smo se, katera bo ueč znala, ka- ni srečna, ko se je znebila vseh okno tera bo lepše iitala, in \'aša pohvala in hiti, prosta in svobodna, soncu nam je dala vedno nooih moči, vedno naproti?! O, in še kako srcčnat — ueč ueselja in naudu.šenja. \ikdar ne In nie? Me jočemo, gospod profesor! bomo pozabile razrednlh slovstvenih Prekruta se nam zdi smrt, ki Vas je proslau, ki ste jih iineli tako radi. Po- izlrgala iz naše srede in za vsclej za- nosne in srečne smo bile, če smo la- temnila Vaše oči, ki so tako lepo si- hko sodelouale. To je bilo več kakor jole, in onemela Vaša asla, ki so nam šola, o, koliko več! Vi takrat niste govorila s iako mehkim, toplim gla- bili učitelj, me ne učenke. Bili smo som. Zapustili ste nas . . . O, in me 'Iruiinica, ki bi ji vsak lahko zavidal. smo ialostne, neutolailjioel Kako bo- Vi sle razumeli naše mlade glavice, mo brez Vas, kako'.'... Due leti že me pa smo skuSale tazumeti Vas in niste več prihajali med nas, a me Vam sledili k lepotam, ki sle nam jih smo Se vedno upale, trdno npale, da odkriuali. se Vam bo zdravje zboljšalo in i/a Zdaj pa ste odlli, gospod doktor! bosfe spet prišli in nam dajali od Oilšli za vedno! Ne bo Vas ueč k nam! svojih zakladou, nesebično in požrivo- Se. bosle nas ueč bodrili in nam dajali vulno, kakor ste dajali včasih! Toda smernic za živtjenje! l.e zakaj že la- naše upanje se ni izpolnilo! Ni Vas !;o zgodaj, prezgodaj? Toliko bi nam bilo vet! — Saj kar nočemo in ne imeli še povedati, loliko bi Vas ie moremo uerjeti, da je bilo zadnjikrai, rade vpraSnle ... ko smo Vas gledale na mrloaikem A'o smo Vam poslednjii pogledale odru med cuetjem in svečami. Tako „ plemenUo obličje, srno umnlknile. spokojen, srečen je bil Vaš obrazl Taka sreča, zadovoljstoo in pokoj so čakale smo, da boste zdaj zdaj odprli bili na Vaiem obrazu, da smo oslr- svoje Ijubeznive oči In rekti, da so „,,,/<,. Kakor da nam hočete reči: bile use to le grde sanje, da liviie, da »Zbogom, dekleta! Odhajam v lepie sle zdraoi, in da ostaneie Se dalje pri kraje! Priuoščile mi tu pokoj! Tam nas! A čakale smo zaman! Vaše oči od dateč, od daleč uas bom gledal in so bile zaprte za vedno. Nikdar več Uam dajal moči! Mislile na moje be- jih ne bomo videle! In to nas boli, serje? ijabite domovino, hodile neustra- takn zelo boli... šeno svojemu cilju nusprotil« Kako rade smo hodile tudi k Vaši Bragi gospod profesor! Rade, iz rušcini! S kakšno Ijubeznijo ste nam srca rade Vam obljubljamo, da se bo- pripouedovali o Rusih, naših slovan- mo ravnale po Vaših besedah, da bo- skih bratih, in o njihoui zemlji in mo hodile po Vaiih potih, da bomo umetnosti. In nam, ki smo se rodile praue Vaše ui'enke. ntedne svojega ie o svobodni domovini, ste šete Vit plemenitega učitelja! Počivajte slad- ki ste toliko pretrpeli za noše osuobo- ko! Med nanii boste večno živeli! Tatjana Blenkova