Poštnina plačana v gotovini
Leto IX., Št« 31 a („JUTRO" XVII., št. 177 a)
Ljubljana, ponedeljek J. avgusta 1936
/

Cena 2 Din
-^ttii.uuu.	ujLuuijeva
ulica ób — Telefon št. 3122 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratni oddelek: LJubljana, Seien-Durgova UL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. li — Telefon 6t. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
SU 2, — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
et. loo.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izda
ivljenje in svet44
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefot Ét. 3122. 3123, 3124. 3125 ln 312« gj. vsak ponedeljea zjutraj. «— War m rofia se posebej to velja po poŠt. P prejemana Din 4.-, po raznaàaJ-cih dostavljena Din 5.- mesečno
Maribor: Gosposka ulica li Telefo* St. 244a
Celje: Strossmayerjeva «L i TeL 85.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo.
so oddane
Zlate kolafas so si
Berlin, 2. avgusta. _
Danes so se pričele na več mestih izločilne tekme za olimpijske kolajne že ob 9. Največje zanimanje je seveda zavladalo za st ad ionske prireditve, kjer so bili dopoldne na sporedu predteki na 100 m, dalje izločilne tekme v skoku v višino in v metu krogle. Stadion ni bil popolnoma zaseden, vendar je bilo navzočih najmanj 90.000 gledalcev.
Na 100 m je bilo dopoldne 12 predtekov, i* katerih se je prvoplasirana dvojica, klasificirala za nadaljnje tekmovanje. ^ Skok v višino se je začel pri 180 cm in je že pri tej višini precej tekmovalcev izpadlo. Višino 185 cm je preskočilo skupno 20 tekmovalcev. ki so se plasirali v popoldanski finale. Zadivila sta zlasti ameriška črnca iAllbrinton in Johnson, ki sta igraje preskočila- to višino, ne da bi slekla trening dresa. Za met krogle je bil predpisan minimum 14.50, Vsak je imel t-ri mete. Kdor ni vrgel preko določene črte, je izpadel. Dolžina se pri tem še ni ocenjevala. V popoldanski finale se je plasiralo 15 tekmovalcev, med njimi tudi Jngosloven Kovačevič.
Starter za teke je bil Nemec Müller, ki Je že na olimpiadah 1. 1928 in 1982 opravljal na splošno zadovoljstvo to funkcijo. Merjenje časa je električno, prav tako se avtomatično s posebno, na Morsejev način konstruirano kamero, takoj s traka bere vrstni red tekmovalcev na cilju. Ob tekali-lišču so velike jame za filmske operaterje, ki filmajo pod vodstvom Leni Riefenstahlo-ve. Za tek na 100 m je na razpolago 8 prog, za, štafete pa 7.
Predteki sta 1©© m
V popoldanskem medtekmovanju so se plasirali: 1. predtek: 1. St-randberg (Šved.) 10.7. 2. Yoshioka (Jap.) 10.8, 2. predtek: 1. Berger (Holand.) 10.8. 2. Panahcr (Južna Afr.) 11. — v tem predtek« so izpadli Bauer (Jugosl.), Marchand (Švica) in Sanile (Ar-gent.). Bauer je najprej prehitro startal, pri drugem poizkusu pa Marchand. Šele tretji start je bil v redu. Holandec je zmagal sigurno. vsi ostali pa so rezali cilj skoraj istočasno kakor Dana-her. 3. predtek: 1. Van Beveren (Hol.) 10.8, 2. Grimbeek (J. Afr) 10.9. 4. predtek 1. Gvenes (Madž) 10.7. 2. Suzuki (Jap.) lft.7. 5. Predtek: 1. Mc Fliee (Kanada) 10.8, 2. Lindgren (Šved.) 10.8, 6. predtek: 1. Theunissen (J. Afr.) 10.7. 2. Hornberger (Nemčija) 10.7, 7. predtek: 1. MetcaJfe (USA) 10.8, 2. Sir (Madž.) 10.8. 8. predtek: 1. Borchmever (Ne-mč.) 10.7. 3. HumbpT (Kanada.) 10.8. 9. predtek: 1. Wv-koff (USA) 10.6.. 2. Sweenev (Ang.) 10.7, 10.
Nemčija v metu krogle, Amerika v skoku v višino, Finska v teku na 10.000 m In nemške dame v metu kopfa
predtek: 1. Osendarp (Holand.) 10.5, 2. Pen-nington (Angl.) 10.6, 11. predtek; 1. Haenni (Švica) 10.7. 2. .Holmes- (Angl.) 10.8, 12 predtek: 1. Owens (USA) 10.3!! Izenačen olimpijski in svetovni rekord, 2. Sazaki (Jap.) 11. Zmagoviti črnec je enostavno pobegnil svojim nasprotnikom in jih pustil daleč za- seboj, ne da bi dal vse iz sebe.
I
Prve olimpijske kolajne dobila Nemčija
Istočasno s teki na 100 m se je pričelo na drugih koncih stadiona finalno tekmovanje v skoku v vläino in metu krogle za moške in met kopja za ženske. Prve so končale ženske. Prvo in drugo mesto je zasedla Nemčija, dočim je Avstrijanka Bau-ma, ki je nedavno postavila svetovni rekord z 46.74 m in veljala za favoritko, zasedla šele četrto mesto. Bronasto kolajno je dobila Poljska Končno stanje v me. i kopja za dame:
1. Fleischer (Nemčija) 45.18 m, nov olimpijski rekord; 2. Krüger (Nemčija) 43.29 m; 3. Kwasniewska (Poljska) 41.80 m; 4. Banma (Avstrija) 41.66 m; 5. Yamamoto (Japonska) 41.55 m.
Sledila je olimpijska ceremonija. Na zmagovalnih drogovih sta se na srednjem in na desnem dvignili zastavi s kljukastim križem, na levi pa belo-rdeča poljska zastava. Mirno stoje vse tri zmagovalke in ganjeno poslušajo svoje državne himne. Takoj nato je dr. Lewall izročil Nemkama zlato oziroma srebrno, Poljakinji pa bronasto kolajno.
Met krogle
Izredno zanimiva je bila borba v metu krogle, kjer se je v finale plasiralo trije Evropejci, Nemca Wölke in Stök, Finec Bärnund ter trije Američani, med njimi
svetovni prvak Torrance. Američani so v finalu popolnoma odpovedali, zlasti Torrance, ki je zasedel nepričakovano šele predzadnje mesto. Zmagal je Wölke, ki je s svojim predzadnjim metom potisnil do tedaj vodečega Finca na drugo mesto. Prvo in drugo plasirani sta zboljšala olimpijski rekord.
1. Wölke (Nemčija) 16.20 m; nov olimpijski rekord; 2. Bärnund (Finska) 16.12; 3. Stock (Nemčija) 15.66; 4. Francis (USA) 15.44; 5. Torrance; 6. Zaic (USA).
Tri ameriške zastave na drogih
Izredno dramatična je bila borba za zlato kolajno v skoku v višino. Pri višini 197 cm je ostalo še 5 tekmovalcev. Višino 2 m so pa preskočili vsi trije prijavljeni Američani in Finec Kotkas. Naslednjo višino 203 je preskočil edino črnec Johnson. Vsa prvoplasirana četvorica je prekosila dosedanji olimpijski rekord Američana Osborna iz leta 1924. 198 cm. Končno stanje je bilo:
1. Johnson (USA) 203, nov olimpijski rekord (Johnson je trikrat zaman poizkusil preskočiti višino 208 cm); 2. Allbritton (USA) 2 m; 3. Thurbert (USA) 2 m; 4. Kotkas (Finska) 2 m; 5. Yata (Japonska) 197 cm.
Ogrosuna zmaga Finske na 10.000 m
Popoldne ob 15. se je tekmovanje nadaljevalo. Gledalcev se je nabralo okoli 80 tisoč, med njimi tudi Hitler. Največje zanimanje je vladalo za medteke na 100 m.
Drugič na 100 m
1.	medtek: 1. Stradberg (Šved.) 10.5, 2. Osendarp (Hol.) 10.6, 3. Wykoff (USA) 10.7. Izpadli so Madžar Gyenes, nemški prvak Hornberger in Anglež Holmes.
2.	medtek: 1. Owens (USA) 10.2 nov olimpijski in svetovni rekord, ki pa najbrž ne bo priznan zaradi lahkega vetra v hrbet, 2. Haenni (Švica) 10.6, 3. Sir (Madž.) 10.7. Izpadli so Yshioka (Jap.), Grimbeek (J. Afr.), Lindgren (Šved.).
3.	medtek: 1. Metcalfe (USA) 10.5, 2. Pennigton (Angl:) 10.6, 3. van Beveren (Hol.) 10.7. Izpadli so Theunissen (J. Afr.), Humber (Kanada) in Sazaki (Jap.).
4.	medtek: 1. Borchmeyer (Nemč.) 10.5, 2. Sweeney (Angl.) 10.6, 3. Mc Phee (Kanada) 10.6. Izpadli so Holandec Berger, Japonec Suzuki in Južnoafričan Danaher.
Navedena dvanajstorica se je plasirala v dva seinifinalna teka, ki bosta izločila šest najboljših v finalni tek.
Najzanimivejša točka današnjega dneva je bil tek na 10 km, ki je pr.nesel vele-dramatično borbo treh Fincev za malim Japoncem Murakoso. Japonec je vodil do 5.000 m, ki jih je pretekel v času 15:00.9, tesno za njim pa Finci Salminen, Askola in Isohollo. Tu so Finci prevzeli vodstvo in pospešili tempo, toda borbeni Japonec je še enkrat pretekel Fince, vendar so njegove moči pri S.Cc »"m proti finskim tekaškim strojem odpovedale. Nevzdržno so hiteli Finci proti cilju. Med njimi se je razvila napeta borba za. prvo mesto, ki jo je končno odločil zase Salminen. Končno stanje:
1. Salminen 30:15.4; 2. Askola 30:15.6; 3. Isoholo (vsi Finska) 30:20.2; 4. Murakoso (Japonska).
Na olimpijskih jamborih so se dvignile tri finske zastave in velika množica Fincev, ki so bili navzoči kot gledalci, je razkritih glav zapela finsko državno himno.
Jugoslovenski sabljači v sensišinalu
Na drugih mestih so se vršile še druge točke olimpijskega sporeda, med njimi tudi
borba v floretu za moštva. V medtekmovanje se je med drugimi plasirala tudi Jugoslavija, ki pa je nato naletela na moštvo svetovnega prvaka Madžarske in izpadla po izredno napeti borbi iz nadaljnjega tekmovanja.
Borbo v stadionu so zaključili predteki na 800 m. Najboljši in najhitrejši je bil prvi predtek, kjer je zmagal kanadski črnce Edvarc^s v času 1:53.6 prsd Američanom Hornbostlom z istim časom. Ostali predteki so bili počasnejši. V medtekmova-nje so se plasirali povsod favoriti.
Dosedanji rekordi
V primerjavo današnjih finalnih rezultatov objavljamo dosedanje svetovne in olimpijske rekorde včerajšnjih disciplin:
Tek 100 m: svetovni in olimpijski rekord 10.3.
Skok v višino: svetovni rekord 2.07, olimpijski rekord 1.98.
Met kopja dame: svetovni rekord 46.74, olimpijski rekord 43.69.
Met krogle: svetovni rekord 17.40, olimpijski rekord 16.
Tek 10.000 m: svetovni rekord 30:06.2, olimpijski rekord 30:11.4.
(Ostale športne vesti glej 3. stran.)
gösse m
ČET
— Bombardiranje Cordobe, bufi med uporniki in vladnimi četami
Madrid, 2. avgusta d. Kakor poročajo iz ! glavnega stana vladnih čet v Aragonu, «o včeraj dopoldne prešle vladne čete, poslane iz Bare olone proti upornikom, v napad probi mesftn Huesci. Boi i so se pri čeli z d v e urno borbo za vas Siefcmo, ki eo se ie vladne čete končno polastile, ko so jo njihovi bombarderji skoro popolnoma porušili- 5000 mož močna kolona polkovnika Villa basa je po tem uspehu prodirala proti Huesci, katere osvojitev bo omogočila vladnim četam, da preprečijo zvezo med obema najvažnejšima severnovzhodnhna španskima oporiščima upornikov. Saragosso in Jaeo. Vladne čete preganjajo dobro oboroženo poč»adko upornikov iz vasi Sietana, ki šteje približno 5000 mož, z dklopnimi avtomobili. Od vzhoda in juga slede napadalnim četam znatna ojačenja.
Na obširnem področju med Lerido, Bar-bastrom in Sarineno ce pripravljajo vladne čete. kakor so ugotovili novinarski poročevalci na svoji poizvedovalni vožnji, za glavni napa na Hue-sco. Vladna letala so v petek ponovno bombardirala postojanke upornikov južno in vzhodno tega mesta- Letališke sile so dodeljene tudi sprednjim kolonam vladnih čet, ki razpolagajo tudi z več baterijami topništva in večjim številom oklopnih avtomobilov. Prva naloga vladnih čet je zavzetje področja okoli Monte de Aragon, ki tvori poslednjo oviro pred utrdbami Huesce. Boii za to goro so se pričeli z vso srditostjo. Predvsem so vladna letala. proti katerim so mogli poslati v boi uporniki samo eno letalo, močno bombardirale sovražne postojanke.
Vlada ie objavila odlok, s katerim odpušča iz državne službe vse španske diplomate in konzularne uradnike, ki jih je imenovala uporniška vlada kot svoje zastopnike v inozemstvu. Odpuščeni so bili tudi vsi člani upravnih svetov univerz in višjih učnih ustanov, v kolikor se niso izkazali kot zanesljivi pristaši vlade- Izplačevanje pokojnin armadnim in mornariškim oficirjem, ki ne sodelujejo aktivno pri obrambi re-
publiške. je bilo ustavljeno.
Ministrski predsednik Girai se je zastopniku agencije Havas izrazil zelo optimistično o položaju. Posebno priznanje je izrekel vladni delegaciji v sredozemski luki Valen-ciji, kjer je organizirala milico, kakor tudi preskrbo Madrida z življenjskimi potrebščinami. Ministrski predsednik je pristavil, da so vladna letala izvedla bombardiranje Sa-ragosse, Cordoh-e in Ovieda z velikim uspehom.
Koncentracija vladnih čet
S francoske meje, 2. avgusta- g. Posebni poročevalec International News Service javlja:
Z nepričakovanim napadom so vladne čete pod poveljstvom generala Mangade pognale v beg desno krilo upornikov, ki so imeli v svojih rokah prelaz pri Guadaranii. Vlada koncentrira sedaj nadaljnje čete, da se bo mogla velika generalna ofenziva proti upornikom pričeti istočasno na raznih središčih upornikov. Pred Saragoso so se vladne čete umaknile iz strateških vzrokov.
Brezžične postaje, ki jih imajo v svojih rokah uporniki, javljajo nasprotno, da so protivladne čete odločile bitko na prelazu Guadarame v svojo korist in da so bile vladne cete poražene. Pri tem so uporniki zaplenili mnogo avtomobilov, topov in drugega vojnega materijala. Po teh poročilih vlada ne razpolaga več pri Guadarami z organiziranimi četami. Brezžična postaja v Sevilli zopet javlja, da se pričakuje zavzetje glavnega mesta po upornikih v najkrajšem času.
Pristaši ljudske fronte, ki so na svojem begu vi Španije prispeli na mejo. govore, da se v Burgosu. glavnemu stanu generala Mole, vršijo vsako noč justifikacije vladnih pristašev. Vojno sodišče izreka svoje sodbe pozno v noč m se izvršujejo justifikaci-
\ je ob 2. zjutraj. Zapori v Burgosu, Vala-: dolidu. Vittorni, Pampeloni in v drugih &e-verno-španskih mestih, ki so v posesti upornikov, so polni ujetnikov, ki čakajo na svojo obsodbo. Vsako jutro objavlja brez-! žična postaja v Burgosu imena ljudi, ki so ; bili v pretekli noči justificirani. Med njimi i je tudi nekaj generalov vladnih čet, ki so jih uporniki ujeli.
Francoski poslanik v Madridu, Herberts, ki je bil ob izbruhu upora v San Sebastia-nu. je med tem zopet započel svoje diplomatsko delo na krovu francoske križarke, ki križan med San Sebastianom in francoskim obmejnim krajem Saint Jean de Luz. odkoder pošilja svoja poročila v Pariz.
Uporniki omagujejo
Madrid, 2. avgusta. AA. Po poročilih iz Somosierre je aktivnost na strani upornikov zopet znatno popustila. Vladna letala so sestrelila dve uporniški letali. Na tej fronti imajo uporniki sedaj le še en top kalibra 155 mm in 3 topove kalibra 75 mm, a tudi ti štirje topovi so skoraj že nerabni. Neko vladno letalo je bombardiralo transport uporniškega orožja in streljiva in je pri tem uničilo dva tovorna avtomobila. Prve sprednje straže vladne vojske v tem sektorju so pričele prodirati dalje, kar pomeni, da se je položaj za vladno vojsko ! spet znatno popravil. Vse kaže, da je upor-, nikom zmanjkalo streljiva.
Barcelona, 2. avgusta. A. Z argonske fronte poročajo, da jp vladna vojs/ka zavzela vias Sietano 12 km daleč od Huesca-Okro'4 v«si Almidevara in Tarbienta se je vnela huda bitka, ki je trajala cele tri ure. Uporniki so napadli ukopane vladne oddelke, ki pa so napad odbili. Po nadaljnjih infoirn-acijah bo vladna vojska bržkone že dines zavzela Hucsco.
Madrid, 2. avgusta. AA Vladna letala so se včeraj pojavila nad Cordobo. Spuščala so letalke s pozivi upornikom, naj se
vdajo. Nato so bombardirali važwo železniško križišče Alugyes, ki leži 300 km severovzhodno od Se v ile.
Poveljnik Malage je sestavil tri oddelke delavskih dobrovoljcev, ki bado monadi pregnati iz okolice mesta manjše oddelke upornikov, ki so jih te dni prepeljali iz Maroka v Španijo.
Splošno zatrjujejo, da vla<$ne čete naglo prodirajo proti Granedi in da so njihove sprednje straže le še 8 km daleč od mesta-
Madrid, 2. avgusta AA. VÈadna vojska je zavzela vas Sastago- Blizu vasi so velike tovarne, v katerih so zadnje dni izdelovali voini material za upornike v Saragosi.
Vladna ojačenja
Madrid, 2. avgusta. AA. Snoči je notranji minister sporočil po radiu, da so iz pokrajin Valencije in Ciudada Reala poslali v Madrid oborožene oddelke delavcev in drugih prostovoljcev v pomoč vladni vojski na severni in južni fronti. Ljudstvo v Madridu je te oddelke sprejelo z velikim navdušenjem.
Nov uspeh madridske vlade
Barcelona, 2. avgusta. AA. Vlada je izdala ukaz. da morajo vsi rezervni oficirji v 48 urah odložiti orožje in ga izročiti oblastem. V nasprotnem primeru bodo ustreljeni. Poveljnik morskega letalskega oporišča v Barceloni je objavil poročilo, da je vladna vojska zavzela utrdbo Cabrerò na Ba-lcarskih otokih.
V Madridu mir
Madrid, 2. avgusta- AA. V Madridu vlada mir, čeprav se vidijo na cestah le oboroženi ljudje. V borbah zadnjih dni ni prišlo do bistvenih izprememb niiti na vladni niti na uporniški strani. Vladne čete so bombardirale oddelke upornikov v Grena-diji in na Majorskih otokih. Po zadnjih vesteh so mnogi uporniški oficirji izvršili samomor. Mnogo drugih revolucionarnih častnikov je padlo v poslecEnjih bojih. V Madrid prihaja sedaj že pošta iz inozemstva, čeprav z velikimi zamudami.
Italijanski letalci še vedno zaprti
Rabat, 2. avgusta. AA. Tudi danes ni bilo objavljeno poročilo o rezultatu preiskave proti italijanskim Ictalcem. ki so jih aretirali, ko so bili prisiljeni s svojimi letali pristati v francoskem Maroku. Letalci so še vedno v zaporih.
plavaci na češkoslovaškem
Marjanske Lažne, 2. avgusta.
V	Marjanskih Lažnih sta se danes srečali olimpijski plavalni reprezentanci Ce-škhoslovaške in Jugoslavije.
V	waterpolu so zmagali Cehoslovaki s
6	: 1 (3 : 1). Na 200 m prsno je premagal Cehoslovak Erber Jugoslovena Cererja, na 100 m prosto ze bil prvi Wilfan pred Ce-hoslovakom Mendrickim, na 100 m hrbtno je Jugosloven Gazzari nadvladal Cehoslo-vaka Heilinga, v štafeti waterpolistov na
7	X 50 m prosto pa so Jugosloveni podlegli čebem.
V	torek bo drugo srečanje med obema reprezentancama, in sicer na 100 m prosto, kjer bo Jugoslavijo zastopal Ciganovič. 100 m prsno (Cerer), 100 m hrbtno (Wilfan). Na sporedu so še mešana štafeta 3 X 100 m in waterpolo.
Tour de France
Pariz, 2. avgusta, b. Danes je bila zadnja etapa krožne vožnje po Franciji, v kateri je zmagal Luksemburžan March. V splošni klasifikaciji si je priboril prvo mesto Maes (Belgija) v času 142:47.32. drugi Magne (Francija), tretji Varvaek (Belgija), četrti P. Clemens (Luksemburška).
Bleriot f
Paria, 1 avgusta AA. Včeraj je nenadoma umrl slavni letalec in znameniti znanstvenik Louis Bleriot. Zadela ga je srčna kap. Vest o smrti velikega letalca in pa tehnika je izzvala po vsej- državi splošno žalovanje.
Louis Bleriot je Ui rojen 1. julija 1872-t Gambrei. L. 1905. je zgradil svoje prvo letak» z dvojnimi krili. Pozneje je pričel graditi monoplani, s katerimi je izvršil tudi svoje znane smele polete. L. 1909- je 6 svojim letalom poletel preko Rokavskega preliva. Tedaj je nastopila nova doba v razvoju lalalsva. Dotga leta je bil kot vodja velikih letalskih "tovarn, ki imajo tudi po njem svoje ime- Šele pred kratkim so bili objavljeni nekateri njegovi izumi. W so velikega pomena za nadaljnji razvoj letalske tehnike.
Neguš se bo vrnil v Abesinijo
London, 2. avgusta. AA. »Sundav Ckn>-nicie« je objavil razgovore z abestnskim cesarjem. Cesar je med dragim raja-vü, da nikakor ne namerava ostati do kooea svojega življenja izgnanec. V kratkem se bo vrnil v Abesinijo in se pridružil svojim vojakom, ki nadaljuje borbo proti osvajalcem.
Poudaril je. da mu DN ni dalo posojila, ki ga je zaprosil, zato pa bo na drug način zbral potrebna sredstva. Posebni odbor, ki zbira denarna sredstva za Abesinijo, je dosegel doslej že odlične uspehe. Moji vojaki. je na koncu nagla s il. ki se borijo na severu m jugozapadu na-če domovine, ne bodo ostali v stiski zaradi prehrane m st-reijiva.
Nova letala za upornike
Tanger, 2. avgusta AA. Potniki, ki so prispeli semkaj, trde, da so videli več tujih vodnih letal na potu v španski Maroko, zlasti v Menillo.
Razgovori treh
Pari«, 2. avgusta o. Kakor poroča >Echo de Parise, so 6e vršili zadnje dni diplomatski razgovori med Parizom in Londonom za sporazum med Italijo. Anglijo in Francijo, v smislu katerega bi se te tri države obvezale, da se ne bodo vmeSavale v španske zadeve. Londonska vlada francoskih predlogov ni «prejela. Sedaj se vršijo pogajanja za sporazum o novih francoskih predlogih, ki so pa napram prvotnim zeflo ublaženi. Tudi v Rimu je francoski poslanik sondiral teren za tak sporazum. Imel je daljši razgovor z zunanjim ministrom Ciano n. Kakor se je zvedelo, je nameravala francoska diplomacija spočetka doseči sestanek zastopnikov držav, ki garantirajo za tanger-sfci statut, prav ta predlog pa so Angleži zavrnili.
Jesenski sestanek Male antante bo v Bratislavi
Praga, 2. avgusta, p. Prihodnje zasedanje stalnega sveta Male antante se bo vršilo sredi meseca septembra v Bratislavi.
Trgovinski sporazum s Turčijo
Beograd, 2. avgusta p. S Turčijo je biä
"klenjfcii začasni trimesečni trgovinska «sporazum. da se v tem času pripravi vse potrebno gradivo za sklenitev nove trgovinske pogodbe.
Ljuba Davidovič
zopet v Beogradu
Beograd, 2. ^vgusrta p. Po svojem zdravljenju v Vrnjački banji se je vrnil danes v Beograd Ljuba Davidovič.
Iz prometne službe
Beograd, 2. avgusta. AA. Odpuščen je iz državne službe inž Serg-j Bartenjev, višji pristav gradbenega oddelka železniškega rav nateljstva v Zagrebu.
Premeščen ie k ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani kot svetnik strojnega oddelka Boris Mos uso v. doslej v SuboticL
železničarska z milijonskim pr
Letni obračun Podpornega društva železniških
uslužbencev
Ljubljana, 2. avgusta.
V veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru je bil dopoldne občni zbor ene nadih največjih socialno skrbstvenih organi, zacij; Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev Prvotno je bil občni zbor najavljen že za 19. julija, a zaradi nekaterih formalnih zadržkov i e poli cijska uprava odredila, da s? preloži za 14. (ini. Po zadnjih delegatskih volitvah so se bili namreč nekateri člani iz Maribora pritožili- češ da volitve na tamošnjem volišču niso povsem pravilno potekle in da torej Mariborčani svojh delegatov ne morejo priznati
Na to pritožbo oblast mariborskih mandatov sicer ni razve'javila, pač pa je odredila, da Mariborčani na zborovanju nimajo glasovalne pravice.
Današnji zbor je v splošnem potekel stvarno in dostojno, a mestoma tudi precej žiivahno in skoraj viharno, kar je pač razumljivo spričo dejstva- da društvo razpolaga z milijonskim premoženjem in da }e kriza na svoj način posegla tudi v njegovo gospodarstvo. Razen delegatov je prisostvovalo tudi veliko število članstva.
Zborovanje je otvoril predsednik Ivan Safošnik, ki je ugotovil, da je od 105 delegatov prisotnih 72 Po opravljenih formalnostih se Je spominjal v pretekli poslovni dobi umrlih tovarišev, katerih spomin so vsi zborovalci počastili z vzklikom: »Slava!« Podrobno delovno poročilo je podal tajnik Ivan Lipovšek. Blagajnik Josip Drmelj pa je ob nazornih Številkah predočil gospodarsko staoje društva. Bilanca je ob koncu lan-skTga leta izkazala pri 4'/4 milijona aktiv in pasiv,
»koraj S mil. Din čistega premoženja, kf ee je v teku leta 1935. povečalo za okrog 165.000 Din.
Med nepremičninami. ki jih premore društvo, sta hiša na sv. Petra cesti 25 (hotel Balkan) v vrednosti nad 2.300.000 Din in pa Zemljišče na Tyrševi cesti (3.500 Din). Skupni račun izgube in dobička znaša 1,026.000 Dm. Društvo samo je imelo od vplačene članarine nad 757.000 Din dohodkov, med izdatki pa tvorijo izredno visoko postavko izplačene posmrtni-ne (in deloma vrnjena članarina), ki so dosegle blizu 561.000 Din. Precej visok unesak predstavljajo tudi upravni stroški (nekaj manj ko 120.000 Din), a dobro po. lo vico tega konsumirajo plače pisarniškemu osebju in nagrade funkcionarjem (nad 60.000 Dim). Cästi dobiček je v poslovanju društva dosegel nekaj nad 85.000 Din, čisti dobiček od hiše na sv Petra cesti pa blizu 45.000 Din. Hotel Balkan sam je imel 152.000 Din prometa.
Ob koncu lanSkega le*a je društvo štelo v celem 11.918 Članov, kar pomeni 58 članov prirastka nasproti predlanskemu letu.
V teku lanskega leta je umrlo 128 članov, na novo pa sta pristopila 202. Predsednik je tolmačil posamezne postavke v finančnem poročilu in poudarjal, da so se režijski stroški malo povečali- ker je uprava blagajniku in pisarniški moči nekoliko zvišala nagrade, kakor je tudi njuno delo znatno naraslo Prav tako je uprava tudi upravitelju h:še zvišala honorar Hiša in hotel sta dala skupno nad 80.000 Din čistega dobička, kar pomeni, da se kapital okrog 2.5 milijona obrestuje nad 3%. To je vsekakor dovolj ugodna naložitev društvenega denarja, če se pomisli, da n. pr. Kmečka posojilnica obre, stuje vlogo samo po 2%. ki vrhu tega ostaja pod zaporo, medtem ko hiša in hotel dajeta dobiček v gotovini, ki jo društvo zlasti v teh časih nujno potrebuje za izplačevanje posmrtnin.
Do 1. julija letošnjega leta se je članarine nateklo društvu nekaj nad 377.000
Din. posmrtnin pa je v istem času izpla. čalo že za 385 000 Din
V debati so nekateri delegatje s članom nadzorstva škerjancem na č lu grajali posanrzne primere poslovanja z drnar. jem in nekatri govorniki so skušali občni zbor pridobiti za to da upravnemu cdboru odreče zaupnico M:d bojnim glasovanjem se je izkaza'o, da ima opozic ja le majhen da] članstva za sabo, pač pa jih je mnogo- ki v spornih vprašanjih n;so za-vz:li še nobene odločitve. Pičla polovica
prisotnih je z zaupnico odobrila gospodarstvo dosedanjega odbora, večja polovica pa se je porazdelila na dva ena.ka dela. katerih prvi js g'a ova! proti zaupnici, dru-gi pa se je vzdržal glasu Po kratkem pr'-moru so sledile nadomestne volitve, pri ka'erh so bdi za člane upravnega odbora 'zvo jeni Jož» Drmelj. Alb rt Vrtačnik in Miha Ste:ner. v nadzorstveni odbor upokojenec France R'ber za namestnika pa Karel žerjav, Alojz Praznik Franc" Nowotny, ter za nam-strdka računskih preglednikov France Krvin in France Bo. žič. Po precej ž;vahn> debati, v katero go posegli zla-ti starjši člani in pa upokojenci- je bila napoved ö'anar na za vs' č ane izenačena na 6 Din medtem ko so doslej starejši č^an; pla*eva'i samo 3 50 Din, oni, ki imajo že štirid set 1 t član stva za sabo, pa so bMi oproščeni vsakega prü pevka.
© Yfwnie
Mariborski teden in gssHsko slavje številno obiskana
Maribor, 2. avgusta. | dalo na pobrežko pokopališče zastopstvo
V okrašenem mestu, ki je uiio vse v za-stavau, je vladalo uaaes veUkomestno vrvenje. Po ulicah množica ljudi, med njimi gasnske uniforme. Simo veliko je biio tujcev, zlasti iz Avstrije, oa koder je pnspeio danes v Maribor sauio motociklistov in av-tomobilistov okoii oUO. ivianbor je aanes nalikovai živahnemu mravljišču ljudsk.h množic. Vrvenje je toliko, kakor ga Maribor že več let nazaj ne pomni. To je najboljši dokaz, kako zelo se je »Mariborski teden« zakoreninil. Med 10. in 13. uro je bilo ob Trgu Svobode, kjer je bil cilj motociklistov in kjer so bile gasJske vaje, toliko ljudi, da se ni bilo mogoče z lankoto preriniti skozi. Med drugim je bila ob 9. dopoldne blagoslovitev novega broda pri Mariborskem otoku, sicer pa je bil današnji spored »Mariborskega tedna« pretežno v znamenju gasilskega zbora ter velike motociklistične ciljne vožnje in plavalnih tekem na otoku.
Med prireditvami velja zlasti omeniti tabor v Radvanju, ki se je razvil v prisrčno manifestacijo sokolske ideje v tej podpo-horski vasi. Za celotni uspeh tabora in zlasti tudi za organizacijo sokolske čete pripada glavna zasluga Sokolu Maribor I.
Po Mariboru so se danes ves dan oglašale hupe in zvončki. Po prisrčnem dopoldanskem sprejemu motociklistov in kolesarjev iz vse naše države kakor iz inozemstva in po udeležbi prt prireditvah, o katerih poročamo v športni rubriki, se je razvil učinkovit pohod skozi mesto do Kralja Petra trga in dalje na Glavni trg, kjer so se udeleženci razšli.
Gasilci se zbirajo
Slovesna proslava 651etnice obstoja in razvoja mariborske gasilske čete se je vršila na zelo manifestanten in slovesen način ob navzočnosti številnih odličnikov, množice gasilcev iz vseh delov države, v znamenju blagoslovitve novega reševalnega avtomobila, impozantnih gasilskih vaj na objektih mariborskega gradu ter krasno organizirane gasilske razstave v okviru prieditev in razstav »Mariborskega tedna«. Mirno se lahko reče, da je bil včerajšnji in današnji dan v znamenju gasilskih uniform in gasilskih slovesnosti.
že včeraj dopoldne so prispele delegacije naših gasilcev iz Beograda, Zemuna in Pančeva. Popoldne pa iz posameznih mest bivše Kranjske, zlasti iz Gorenjske. Goste je sprejemala na kolodvoru posebna delegacija mariborskega pripravljalnega odbora z gasilsko godbo. Z večernimi vlaki so prispeli gasilci iz vseh večjih mest in krajev bivše mariborske oblasti.
Uvod v večdnevne gasilske slovesnosti je tvorila včerajšnja baklada s podòknica-mi vsem trem kumicam novega mariborskega reševalnega avtomobila ter ustanovitelju reševalne postaje dr. Urbaczeku in ustanovnemu članu mariborske gasilske čete Josipu Tscheligiju. Pri bakladi sta na čelu strumno korakajočih gasilskih formacij sodelovali vojaška in gasilska godba.
Svečanost na Glavnem trgu
Današnje slovesnosti so se pričele z bud-nico. Do 8. ure je bilo na kolodvoru sprejemanje gostov in gasilcev. Ob 8. se je po-
rn&nborskega gasuscva, ki je položno na grobove umrlih članov lepe vence. Ob pol 9. pa so se začele zbirati posamezne gasilske formacije v Strossmayerjevem drevoredu, nakar so s prapori m ^odoami Krenile ua Glavni trg. V zcioiu gusiistva n Glavnem trgu so bile zastopane gasilske župe Brežice, Celje, Dolnja Lendava, Dravograd, Kamnik, Krško, Kranj, iraško, Litija, Ljubljana mesto, Ljubljana akolica, Logatec, Ljutomer, Maribor uesni m levi breg, Ptuj, Slovenjgradec in smarje pri Jelšah. . Na častni tribuni ob Marijinem znamenju so se medtem zbrali odličniki, med njimi podban dr. Majcen, mestni poveljnik general Milutin Miienkovič, sreski načelnik dr. šiška in sreski podnačelnik Modrijan, župan dr. Juvan, bivši župan dr. Lipoid, policijska šefa Krajinovič in dr. Tr-stenjak. Razen tega zastopniki gasilskih žup, vse tri kurnice v narodnih nošah in ustanovni član Tscheligi. Ob 9. je bila maša, ki jo je daroval stolni župnik in kanonik M. Umek. Po maši so sledili pozdravni govori, ki so jih imeli stolni kanonik Umek, predsednik mariborske gasilske čete Bojan Pogačnik, ki je opravičil odsotnost obolelega starešine zajednice g. Turka, podban dr. Majcen, predsednik mestne občine dr. Juvan, zastopnik gasilskega saveza Snoj in zastopnik zajednice. Vsi govorniki so naglašali velike zasluge, ki 3i jih je pridobilo mariborsko gasilstvo v teku svojega 651etnega plodonosnega delovanja v prid Mariboru.
DeSIle |e zbudil pozornost
Sledila je blagoslovitev novega reševalnega avtomobila ob sodelovanju kumic gospe Angele Juvanove, Marije Pogačnikove in dr. Hermine Bedjaničeve. Blagoslovitve-ne obrede je opravil stolni župnik Umek. Nato se je gasilska armada razvrstila v mogočen sprevod, ki je krenil z Glavnega trga po Gosposki ulici na Trg Svobode, kjer je bil pred zbranimi odličniki slovesen mimohod. Gasilske čete so s strumnim, res vzorno discipliniranim defilejem zbujale veliko pozornost in so bile vse deležne velikega priznanja. V impozantni povorki so bili tudi avtomobili, brizgalne ter ves ostali najmodernejši gasilski inventar mariborske gasilske čete.
„Grad v ognju!"
Točno opoldne je bil požarni alarm. Z mestnega stolpa je odjeknil strel. Predpostavka je bila, da padejo iz zračnih letal bombe na ob;'ekte mariborskega gradu, ki je bil mišljen kot požarni objekt današnjih gasilskih vaj, ki jih lahko smatramo kot največje v Mariboru.
Petarde so neprestano pokale, iz objektov gradu se je zvalil gost dim, v akcijo so stopila vsa sredstva protiplinske, gasilske in prct'avionske obrambe. Ogromna mr.cžica je spremljala potek vaj, z bližnjih gričev pa je zbrano vojaštvo opazovalo p^tek dogodkov, sodelujoč v obrambi mesta pred sovražnim napadom iz zraka. Mariborsko gasilstvo je z vsem svojim gasilskim in reševalnim aparatom takoj odbrzelo pod poveljstvom svojega poveljnika Ramšaka na mesto domnevnega požara in v trenutkih eksr<ktne gasilske izvršbe in intervencije postavilo v akcijo vse svoje naprave v gašenju in obrambi pred domnevnim požar-
Ctovanni Papini:
Obisk pri G,
Stari G. B. Shaw me je jako neljubeznivo spre jel:
»Kakor vsi bedaki«, mi je dejal, »me pač smatrate za klovna in očividno upate, da vas bodo moji dovtipi rešili dolgočasja.
To vam bom takoj iz glave izbil. Angleži, posebno pa angleški postopači, to se pravi taki ljudje, ki čitajo knjige in obiskujejo gledališče, me štejejo fa pavliho. Nasproti temu pa sem po svojem rojstvu in odmeri davkov najbolj resen človek britskega imperija. Kakor veste, sem začel kot fabianist in Ibsenov pristaš. Ti dve simpatiji sta dokaz moje skozi in skozi antikomične daro-vitosti. V fäbianizmu in Ibsenovi šoli tudi ni najti najmanjšega sledu humorja. Prvi namerava v dveh do treh stoletjih spremeniti vse delavce v malomeščane, drugi pa želi, da bi v vseh človeških stikih zavladala odkritosrčnost, zaradi česar bodo seveda postali nemogoči. Fabianizem je socializem homeopatov, Ibsenova šola pa je moralna vaba anarhistov. Oba dva pa nista čisto nič vesela, to sta v dobri veri izmišljeni lumpa-riji, torej res prav nič zabavnega
Iz tega razvidite, da je glas o meni kot burkežu prav tako po krivem pridobljen kakor Byronov pesniški in Shakespearov dramatski sloves. Najprej omenjeni je bil diletantski polemik in drugi modrujoč lirik. Tega morda ne pravim zato, da bi se z njima primerjal, kajti to boste pač priznali: obadva jaz preveč prekašam, da bi moglo priti do pametne paralele med nami. Tudi obžalujem ljudi v glavnem zaradi tega. ker ni nikomur dana sreča, da bi bil Bernhard Shaw.«
»Odkod pa se je prav za prav vzel o vas glas . . kot o humoristu?«
»To vam precej pojasnim. Jaz sem Irec.
I Vsak Irec pa mora biti za londonsko drhal, i to se pravi za ljudi, ki kupujejo knjige in časopise, hočeš nočeš stradač ali pa glumač. Ker nisem hotel umirati od glada, sem si izbral vlogo pavlihe. Vedeti morate, da je Irska ona zemlja, odkoder dobiva Angleška vso slavo; Scotus Eriugena, Goldsmith, Sheridan, Burke, Sterne, Berkley, Swift, Willington, Thomas Moore, Yeates, Oscar Wilde in Joyce so sami Irci. Brez Ircev ne bi Anglija vedela, kaj je bil Liliput in ne bi bila premagala Napoleona. Neki baltiški grof, Keyserling, je dejal, da bi bili Angleži kakor živali. Ti mutci nimajo poguma govoriti, zato moram jaz namesto njih resnico povedati. To klavrno ljudstvo se ne zna samo od sebe smejati in zato ga moram pripraviti vsaj do tega, da se smehlja. Ti masohisti ne znajo uživati in obsojen sem, da jih bičam ter jim tako preskrbim vsaj malo razkošne groze. Na teh lastnostih ^4ng/ežev ne sloni moj zaslužni uspeh.
Če bi Anglija tako daleč napredovala v nespoštljivosti in navihanosti kakor v industriji, bi bil jaz samo nepoznan časnikar-ček. V Franciji je najmanj sto Shawov, ki neopazno vzplavajo in spet zginejo. In iz prvega in naslednjega vzroka sem prav za prav (kakor mnogi drugi) tudi jaz žrtev voi ne. Z letom 1918. je viktorijanska Angljf dokončno preminila. Angleži so posihmn' brez predsodkov, brez nravstva, skeptični cinični, tako malce freudovski in nekoliko boljševiški, tudi se dandanes več ne boje dobro pripravljenega škandala. Zato tudi moja popularnost vidno pojema Dokler sem sam predstavljal rdečo ruto Johnu Bulhi (biku) je šel posel imenitno od rok, toda I odkar so se britski biki polagoma navadili vseh odtenkov rdeče barve, se me nič
več ne boje, to se pravi, nič več se ne zabavajo z menoj. Če že skoraj ne nastopi puritanska reakcija, bom v kra{kem stal v antologijah poleg Olivera Goldsmitha in Macaulaya. To bi bil moj konec. Če se Angleži potrudijo, postati meni enaki, mi ne preostaja nič drugega, kakor da grem med metodistične pridigarje
»Star? Vi vendar tega ne kažete. Vaš duh še nima niti dvajset let.«
»Za začetnika čisto nič slabo, vaša v po-klon oblečena obtožba res ni slaba. Rečete mi v ljubeznivi obliki, da mislim še kot mladenič. Zato nisem užaljen. Imam pa sto povodov za to, da nisem zadovoljen s svojim vekom. Edina neugodnost v življenju je smrt. Da se dokonča vzgoja pri človeku, je treba pač najmanj sto let in vsaj dve novi stoletji bi bilo pridati, da bi lahko pokazala svoje sadove. Namesto tega pa smo prišli do Voronova, ki je storil več za nedolžnost opic kakor za iieumrljivost ljudi. Vse klene-tanje o znanstvenem napredku je nesramno prazna pena; dokler ne bo znala veda omejiti smrti, ni še ničesar dosegla. Kaj mi pomaga, če lahko preletim v eni uri iz Londona v New York, ako pa bom vendarle nekega krasnega dne tičal pod nagrobnim ka-menom, da tam segni jem.«
Na tej točki pogovora se je zamračil obraz G. B. Shawu in se mu bolestno na-kremžil Ostal je trenotek pogreznjen v misli, potem se je spet obrnil proti meni in besno izbruhnil:
»Ah imate kako ta ino sredstvo proti umrljivosti? Ne? Potem r>a. prosim izginite krr najhitreje z obzorja' S cer bom komaj vedel, kaj naj napravim z naslednjim kandidatni■ smrti. Jaz nisem pavliha. pač pa sem naj resnejši od vseh ljudi, sem edini, ki noče n• ' več slišati o tej groteskni burki, ki ni v isti ni nič drugega ko pogrebna sla\,nost.«
Tako je govoril, mi nnkazal hrbet, zbežal ter izginil v svoj selski dvorec.
A. D.
nini elementom, kl je zajel starodavni mariborski grad. Vaje, ki so jim prisostvovali tudi zbram odličniki, so büe v predvidenem, rekordnem času zaključene ter so ponovno potrdile sloves tehnične dovršenosti in strumne udarnosti našega gasiLstva.
Z današnjih gasilskih slovesnosti so bile odposlane vdanostne brzojavke Nj. Veličanstvu kralju Petru U., kraljevemu namestniku knezu Pavlu, ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču in notranjemu ministru dr. Korošcu. Gasilski pozdrav so odposlali pokrovitelju gasilstva Nj. Vis. kraljeviču Tomisiavu.
Po svetu ali v smrt ?
Kriminalna kronika našega mesta danes ni beležila večjih dogodkov. Policija je aretirala le nekaj lahkoživk in razgrajačev. Prejela ie nekaj ovadb zaradi tatvin. Tako je odvetnik dr. šnuderl prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel na dvorišču »Uniona« v Razlagovi ulici 300 dinarjev vreden po-
vrSnik. Zasebnica Helena Kos iz Aljaževe
ulice 7. pa je prijavila, da je izginila od doma njena l71etna hčerka Frančiška. Hči je prejela pred dnevi neko pismo od svojega fanta ter je bila zadnje dni silno potrta. Hčerka je velike, suhljate postave, oblečena pa je bila v belo bluzo in modro krilo. V Selnici je neki avto podrl posestnika Ivana É an tla, ki se je peljal s kolesom. Santi je k sreči dobil le poškodbe na rokah, pač pa je kolo popolnoma razbito.
Skrivnosten napad
Skrivnosten napad je bil izvršen v Ro-špohu. Orožniki so bili ob pol 12. obveščeni, da leži v svoji hišici v Rošpohu 94. samotar 741etni Ivan K reč nezavesten z 18 urezni-nami na glavi in s poškodbami po vsem životu. Hitro so bili poklicani mariborski reševalci, ki so starčka prepeljali v bolnišnico, kjer pa bo najbrž izdihnit Vzrok skrivnostnega napada ni znan in ne vedo, ali gre za maščevanje ali za roparski napad.
Tragična smrt železničarja
Ubila ga Je lokomotiva večernega vlaka
Po usodnem naključju se je nocoj smrtno ponesrečil železničar Jožef Trojar Iz Zelene jame, kjer je stanoval, se je ob 18. uri podal v službo v kurilnico na glavnem kolodvoru, kjer ie bil nameščen kot kurjač zvaničnik. Stopal je po progi kakor že bogve kolikokrat Pa mu je pri mostu nad Šmar-tinsko cesto prišel nasproti osebni vlak, ki je odpeljal iz Ljubljane ob 18.23, namenjen proti Mariboru. Lokomotiva je zadela Jožefa Trojar ja in ga na mestu ubila. Strojevodja, ki ni mogel nesreče preprečiti, je sicer hitro
zavrl, toda vlaka ni ustavil, ker je m'idei, da je Trojar obležal na mestu mrtev.
O tragični smrti mladega moža, ki je bil star šele 55 let in na glasu dobrega uslužbenca, so bili takoj obveščeni svojci in policija. Na kraj nesreče sta se podala policijski komisar Jelene in zdravnik dr. Lužar. Po komisijskem ogledu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Pravi vzrok nesreče bo dognala preiskava. Trojar je bil oženjen in tik pred upokojitvijo.
Iz dnevne kronike
Ljubljana, 2. avgusta.
Vreme ni zarana prav nič določno kazalo. kakšno nedeljo nam pripravlja. Jutro pa je b;lo prijetno olilnjeno in mnogi Ljubljančani so v trdnem prepričanju, da mora deževju spet slediti lepo vTeme. že 6 prvimi vlaki odrinili na deželo. V teku dopoldneva se je zjasnilo in preživeli 9T,o spet nekaj ur najčistejše vedrine in sonca.
Ob najlepših nedeljskih dopildnevih pa se v Ljubljani najbolj opazi, kako malo je živahnosti, kadar ni dijaštva in kadar odrinejo na letovišče ti6ti, ki si to morejo količkaj privoščiti. Pa še o tem pričujejo lepe ljubljanske nedelje, kako zaljubljen je naš meščan v prirodo in kako porabi eleherno priliko, zlasti pa nedeljski oddih, da se tam zunaj po svoje razvedri. Zlasti kopalci so si obetali najugodnejši dan. Toda kmalu popoldne se je nebo prepreglo z oblaki in dobili smo tudi nekaj dežja. Potem pa se je ozračje spet prečistilo in nedelja se je končala v lepem večeru. Dan je bil v splošnem zelo miren, zares počitniški. Policija niti od sobote na nedeljo, niti čez dan ni imela nobenega opravka, pa tudi reševalcem ni bilo treba v bolnico prepeljati do večera nobenih poškodovancev, samo nekaj bolnikov.
Seja odbora JNS
Dopoldne ob 9. je biLa v pesstavraciji »Zvezdi« seja sreskega odbora Jugoslovanske nacionalne stranke za Ljubljano - okolico. Predsedoval je g. Pipan. Po pozdravnem nagovoru, ki je veljal g. senatorju Puclju, narodnima poslancema g. Komamu in g. Mravljetu zastopniku sreske organizacije g. dr. Pestotmku, posievodečemu podpredsedniku g- dr. Pi.rkmajerju in šrte_ v.iLniim zastopnikom krajevnih in občinskih organizacij, je govoril poslanec g. Koman. V obširnih izvajanjih je številni m delegatom nazorno predstavil sedanje in prejšnje politično stanje. Zel je viharno odobravanje. Kot drugi je govoril burno pozdravljen g. senator Pucelj. Tudi on je v zanosnem govoru orisal notnaoije politično stanje in žel za iskrene besede topel aplavz- Sledilo je organizaerii^ko r>oroč;lo podpredsednika g. dr- P;rkmajerja. Poročalo 90 vzeli navzočni z vzfklikanjem na znanje. Burno je bil pozdravljen predlog, da se pošlje predsedniku JNS g- Petru Zivkoviču pozdravna brzojavka, Po živalmi diskusija o bodočem delu je predsednik g. P»pan zaključil sejo z zahvalo za udeležbo. Po sestanku so delegati še dalje časa ostali ▼ prijetnem prijateljskem razgovoru.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Obdavčenje kmetovalcev v občinah, ki so priključene mestom
Beograd, 2. avg. AA. Po uveljavljenju
zakona o mestnih občinah iz leta 1934 so v mnogih primerih priključili mestnim občinam razne sosedne občine ali njihove dele, ki so naseljeni po večini s kmetovalci. Ker je ta združitev zvezana z novimi rajonskimi črtami v teh mestih in zaradi tega tudi z obdavčitvijo kmečkih poslopij, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal tole pojasnilo:
Kmečka poslopja v občinah, ki so združene ali ki bodo združene z mesti na podlagi čl. 6 zakona o mestnih občinah in ki pridejo kot taka v nove rajonske črte mest, so obdavčene z redno zgradarino v smislu člena 34 in 37/1 zakona o neposrednih davkih. Davčno podlago za ta poslopja je treba v vsakem primeru redno določiti po določbah čl. 34 zakona o neposrednih dav-
kih in odmeriti odgovarjajoči temeljni hi dodatni davek.
Pri kmečkih poslopjih pa, ki niso odda^ na v najem, marveč služijo kmetovalcem za stanovanja ali za drugo lastno potrebo, bodo davčne uprave pri določevanju letne kosmate najemnine ravnale tako, da ne bo nesorazmerne obdavčitve v primerih s poslopji izven rajonske črte, katerim se kosmata najemnina določa po čl. 3^/3 zakona o neposrednih davkih za poslopja kmetovalcev in malih obrtnikov po vaseh s sedežem sreza in izven rajonov mest, kopališč in letovišč.
Da bi to navodilo mogle dosledno izvajati bodo davčne uprave posredovale, naj bi v mestih, ki so na podlagi <9. 6 zakona o ; občinah razširila svoja področja, čimprej I začrtali nove rajonske črte.
Nagradna križaljka Jadranske straže
Krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani razpisuje 30 nagrad za pravilne rešitve nagradne križanke JS v korist mladinskega skiada Viteškega kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja. 1. nagrada; brezplačna vožnja Ljubljana—Split—Korčula in nazai s šestdnevno brezplačno oskrbo v hotelu »Sava« v Splitu in »Bon Repos« na Korčuli. 2. nagrada brezplačna vožnja z avtobusom Ljubljana—
			1	T		«		
			21		4			
1		I-	6	7	8	91		
			10	11	12			
	13	14	15	l^	17	18	19	
	20	21	22	23	24	25	2«	
	27	28	29	-0	31	32	33	
		34	35	36	37	38		
			39	40	41			
b	j«	44	45	46	47	48		f;0
Sušak in nazaj s tridnevno brezplačno oskrbo v hotelu »Kontinental« na Sušaku, 3. nagrada: štiridnevna brezplačna oskrba v ho-: telu »Mi ramar« ali »Therapia« v Crikvenici, 4. nagrada: brezplačna vožnja z letalom ! Ljubljana-Sušak in nazaj, 5.—10 nagrada: . brezplačna vožnja z avtobusom Liubljana — I Sušak in nazaj, 11.—18 nagrada- slika »Čuvar Jadranat v okviru, 19,—24. nagrada: knjiga »NaSe morje«. 25 -30 nagrada; brez-i plačno štirinajstdnevno lete».tuje na morju z
brezplačno vožnjo iz Ljubljane in nazaj. Nagrade 25—30 so namenjene samo Podmlad-karjem JS-
Navodilo; Nariši primerno veliko križalj-ko po tejle sliki in na številke nalepi kolke JS tako, da pomenijo besede vodoravno; 1 soglasnik, 2—4 otok na gornjem Jadranu. 5—9 mesto v Malmaciji v ital. posesti, 10—12 otok na gornjem Jadranu. 13—19 oznaka za člana JS, 20—23 kraj na otoku Pelješac, 23_2<j kraj na gornjem Jadranu, 27—29 otok na gornjem Jadranu, 30—33 kraj na gornjem Jadranu, 34—38 kraj na gornjem Jadranu. >9—41 otok južno Splita, 42—50 mesto v dravski banovini: navpično: 1—40 pridevna oznaka za člana JS.
AAAAAAAAAA B B B D E G, I I J J J J KKKLLNNN OOPRRRRRRS SSSTTUVVZ2
Nagrado morejo dobiti samo pravilne rešitve' članov JS ali Podmladka JS, ki so po. ravnali članarino do julija 1936. Žrebanje nagrad se vrši 17. avgusta 1936 ob 18. uri v pisarni kraj. odbora JS v Ljubljani. Rešitve je poslati kraj. odboru JS v Ljubljani, Tvrševa 1, do 18- ure 17. avgusta 1936.
Kolki JS in obrazci 6e dobe pri vseh ogrankih JS in po trafikah po 15 Din za serijo. Ciani in prijatelji JS! Izkoristite to redko priliko. Za samih 15 Din brez drugih stroškov in malo sreče moiete potovati brezplačno na oddih v Split. Korčulo, Crikvenico in na Sušak z avtobusom in letalom ali dobiti drugo lepo nagrado Jadranska straža, krajevni odbor Ljubljana.
Postani in ostani član Vodnikove dražbe !
»JUTRO« ponedeljska Izdajt
3
PonedeHek. 3. VTIL »36.
ržavni prvak
Po zelo nervozni igri je finalna tekma ostala neodločena — Lep uspeh sarajevske Sla vije
Beograd, 2. avgusta.
Danes se je na igrišču BSK odigrala druga finalna tekma za državno prvenstvo med BSK in sarajevsko Slavijo. Ker je BSK že v prvi tekmi zmagal m se je splošno pričakovala na domačih tleh ponovna visoka zmaga, je bilo na igrišču izredno malo gledalcev
BSK s Slavija (S) 0sO
BSK je takoj v začetku napel vse sile, da bi dosegel visoko zmago, vendar so se gostie energično branili.
V drugem polčasu so domači neprestano oblegali Slavijin gol, toda izvrstni vratar gostov je držal najnevarnejše strele in onemogočil Beograjčanom sleherni uspeh. Moštvi sta bili silno nervozni in se je dvakrat pripetilo, da niti Beograjčani, niti Sarajevčani niso pogodili praznega gola, ko sta ju zapustila vratarja. BSK je imel še tik pred koncem dve izredno ugodni priliki. da spravi na varno še dve točki, toda zopet je bil rešitelj v zadnjem trenutku od-
lični sarajevski vratar. Tekmo je zadovoljivo sodil g. Miljutinovič.
BSK si je s tem ponovno priboril naslov državnega prvaka.
Železničar : Mars (LJ) 3:1 (1:1)
Maribor, 2. avgusta
Na 'Stadionu Železničarja se je danes dopoldne odigrala prva finalna tekma za juniorsko prvenstvo LNP, in sicer med Železničarjem in Marsom i1 Ljubljane. Kljub porazu so Mamsovoi zapustili zelo dober vtis. Moštvo je izbalansirana cel ta ter Ta.z_ polagajo nekateri igralci z dobrim nogometnim znanjem. Domačini 90 imeli nekoliko ostrejš: s'art, kar je v glavnem tudi bilo odločilno za iznd tekme. Gostje so takoj v 1. minuti prišli v vodslvo radi ne-pažnje domačega vratarja. Žel- je v 15. izenačil iz enajstorke. V drugem polčasu sta padla gola v 19 m 27. minuti.
Sodil j.e g. Konič v splošno zadovoljstvo-
Mednarodna gorska dirka na Pohorju
Maribor, 2 .avgusta.
i* „turoviteljstvtrai marbereke obii-n-1, Mariborskega tedna, Putnika m Jugoslovenskega Touring kluba je Moto. Sportklub Pohc-rje priredil danes pcpoldne na znani pohorski cesti Reka—Pohorski dom svojo EU. mednarodno motocik'Lst:č-no dirko. Dirkalna proga je bila dolga 5000 m. Dirkam je priso-" tvovaJo ogromno število g'edalcev, ki so s? zbrali z'astì na nevarnih ovinkih, na startu in na cilju. V splošnem je bila organizacija nekoliko elabša kot običajno- vendar pa se je spored izved'1 brez kakih nezgod.
RezuLtati so bili:
350 ocm: 1 Dušan Brezr.ik (Avtok.lub, Ljubljana. DKW) 5:54.2; 2. Oton Schrantl (Gradec, Puch) 5:56; 3. Er h Knittl (Dunaj, Puch) 6:07; 4. Leon Niffner (Dunaj. Puch) 6:30.4; 5. Martin Gajšek (Pohorje,
Puch) 6:51.
350 ocm: 1. Leonard Fassl (Dunaj. Ve. locette) 5:55.4 2. Erich Knittl (Dunaj, Puch) 6:23. 3. Alojz Lušn.k (P run. Maribor, BSA) 6:24; 4. Drago V/einhandl (Pohorje, Puch) 6:34.4; 5. Leon Niffner (Dunaj, Terrot) 6;38.8.
500 cem: I. Leonhard Fassl (Dunaj, Norton) 4:59; 2. Fredy Hönel (Ce'ovec. AJS) 5:12.2; 3. Georg Robitsch (Dunaj, Norton) 6:13; 4. Rudolf Schiffhorn (Grade c, Sunbeam) 6:37
1000 ccm: 1. Leonhard Fassl (Dunaj, Norton 500 ccm) 4.5S, najboljš: čas dneva 2. Fredy Hömel (Celovec- AJS) 5:20.8; 3. Jernej šeler (Perun. Mar bor, Sunbeam) 5:42.
Motorji s pril'o'Ico: 1. Alojz Hrbanrr (Pohorje, NSU) 6:51 04; 2. Ivan Lah (Po. horje, Puch) 7:47.12.
Novo m^sto. 2. avgusta.
Danes je SK Elan priredil nportni dan, katerega otvoritev je biJa dopoldne s propagandnim tekom skozi m^sto. Na tekmovanju sta sodelovala Ilirija in Prianorje iz Ljubljane. Rezultati so bil:
Štafeta skozi mesto (800 X 400 X 200 X 100 m): Nastopilo je pet staf.t. 1. Primorje (Žorga Aleš. Nabernik, Vahtar, Marek) 3:37.3, 2. Elan I (Kof, Vufkšinč, čuček, Hočevar) 3:42.3. 3 Ilirija 3:42.5.
100 m juniorji: 1. Vukšinič (E) 12.1, 2. Vahtar (P) 12.3.
100 m seniorji: 1. Zupančič (I) 12, 2. Vukšinič (E) za prša.
J500 m juniorji: 1. Nabernik (P) 4:33.4, 2. Murn (E) 4:53.6, 3. Preže1 j (E) Ba prša.
1500 m seniorji: 1. žorga (P) 4:22.6, 2. Srakar (P) za prsa. 3. Kos (F) 4:30
Met diska juniorji: 1. Vukšinič (E) 35.27, 2. Marvič (E) 30.85.
Met diska seniorji: 1 Zupančič (I) 45.81, 2. Kajfež (P) 41.93.
Skok v višino juniorji : 1. Bratovž (I) 158, 2. Nabernik (P) 154. 3. in 4. Vahtar (P) in Küssel (E) 148.
Skok v višino seniorji: 1. in 2. Mar k (P) in Svetek (I) 171.
Skok v daljavo juniorji: 1. čem" (E) 5.32, 2. Vahtar (P) 5.15, 3. Hočevar (E) 5.13.
Skok v daljavo seniorji; 1. Svetek (I) 5.92, 2. čuček (E) 5.60.
Troskok juniorji; 1. Br?^"' (I) 11.71, 2. čeme (E) 10.95.
Maribor. 2 avgusta. Na Mariborskem oteku se je dsnes vršila medmestna plavalna tevma med reprezentancama MaribCTa in K ari ovc a. Spored je obsegal 10 točk Zmaga,1 je Maribor v razmerju 53:50. Rezultat' so b«1': 50 m pro^o d.ime: 1 Rjžner (M) 36.5, 2 čujič (K) 40.6, 3. Cndrič (K) 41, 4. Kralj (M) 44.
100 m prosto gospodje: 1. R^stehar (M) 1:29 8. 2. Ferenčak (M) 1;29.9- 3 Kali-nič (K) 1:30. 4. Trkulja (K) 1:37.6.
100 m prosto gospodje: 1. Horn (M) 1:11.6, 2. Furač (K) 1:16.6, 3. Bervar (M) 1:17.4- 4. Debeljak (K) 1:22.4
Stafe*a S X 50 m mešano d'me: 1. Karlovae 2:15.1. 2. Maribor 2:18.1.
100 m hrbtno gospodje: 1. Mart'nič (K) 1:37.2, 2. Ka.'an<č (K) 1:41.3. 3. Smerdu (M) 1:45.6, 4. Dornig (M) 1:54.4.
100 m prsno dame; 1 Gabrč (K) 1:43, 2. Gr gurič (K) 1:46.2, 3 Breščak (M) 1:48.4, 4. Pifka (M) 1:49.
Statefa 4 X 50 prosto gospodje: 1. Ma. ribor 2:10.3, 2. Karlovae 2:10.5.
Štafeta 3X 100 m mešano gospodje: 1. Maribor 4:25, 2. Karlovae 4:54-8.
4 X 50 m prosto dame (izven konkur^Tt-ce): 1. Karlovae 2:53.6, 2. Maribor 3:05.
Sledili so propagandni skok] a 3 m deske in s stolpa, pri katerih so nastopili trije Mariborčani.
50 m prosto sub juniorji : 1. Friča (K) 34.4, 2. Skofič (M) 34.5, 3. Gabrič (K) 40, 4. Milič"č (M) 48.8.
Teniški turnir v Zopportu
Zoppcrt. 2. avgusta.
Teniški turnir v Zopportu, ki se je pričel v petek, je imel izredno močno mednarodno udeležbo. Med drugimi sta nastopila tudi Jugoslovena Eukuljevič in Mitič. Danes bi se morale odigrati že finalne tekme, vendar so morali igre zaradi deževja prekiniti. V semifinalu singla gospodov je bila igra H ebda (Poljska) : Denker (Nemčija) prekinjena pri stanju 6 : 4, 2 : 6. 6 : 2, za Poljsko igra Henkel (Nemčija) : Kuku-Ijevič pa pri stanju 6 : 4. 7 ; 5. 6 : 6. Kuku-Ijevič je pred vstopom v semifinale porazil Cehoslovaka- Vodčko s 4 : 6. 6 :1 in 6 : 4. V semifinale dubia so se pl-sirali pari Henkel-Denker (Nemčiji) : Stalo-s (Grčija) - Rado (Italija) in Lund (Nemčija) - Del Ca s tiglio (Argentina) : Kukuljevič - Mitič. Finale se bo odigral jutri..
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Skrvan : Bratstvo (Jesenice) 6:0 (2:0). Druga kvalifikaoijskaa tekma za vstop v pod*avezno ligo- Ker je Slovan zrna 'a! že v prvi tekmi, znaša skupni score 11:2. S'o van se je torej kvalificiral za finale, ki ga bo igral s celjskim Olimpom. NTa tekmi je bil vratar Bra'tstva po nakliuč-ju ranjen in so ga morali prepeljati v bolnico
Celie: Olimp : Ptuj 9:1 (5:1). Revanžna kvalifikacijska tekma, pri kateri je prià'o do zelo b't'lr'h in obsodbe vrednih izgredov. Ker je Olimi tudi v prvi tekmi zmagal, pride v finale z ljub'jjm^Vm Slovanom-
Zagreb: Admira : Gradjanski 2:0 (1:0).
Juniorü: 1 Alojz Lršii.k (Perun, Maribor. BSA 350 ctm) 6 minut: 2. Ivan FeMč (Pohorje, Ariel 2"'0 cernì 6 59: 3. Fran Babic (Per'.in. M n ribor Saroten 350 c<-m)8:17.
Za tekmo Ljubl ana - Admira bo pred-nrodaja vstopnic danes in ju<tri v blagajni kavarn - »Evropa«, v trgovini »Rokavičar«, Prešernova uMca, in v trgovini s krznom »R'zjrlk'f Kongresni trg.
SK Ljubljana. Dane* ob 20 nai bo prva kuip'n? v ga.n^env-bi. V-šM se bo kratek trening ob električni razsvetljavi.
Podrobnosti iz Budimpešta
Naši plavači so napravili zelo dober vtis — čudna postava našega waterpolo moštva — Obe naši zmagi sta iz vo je val a Cerer in Wilfan
Budimpešta. 30. julija.
Se na vožnji smo iz »Nemzeti Športa« zvedeli, da so Madžari na 4x200 m in na 200 m prsno postavili svojo drugo garnituro. Kombinacije, računi, nade . . .
Kot pred dvema letoma je naša reprezentanca zopet bila nastanjena v udrbnem hotelu »Metropol*, kjer dosledno stanujejo vsi gostje madžarskega plavalnega stveza. Hotelsko osobje nam pripoveduje o Japoncih. Američanih Nemcih, ki so pred nami spali v istih sobah.
Vročina nas ubija. Tn pa Budimpešta _ tako polna zanimivosti, prišla čn"8ti. lepote in življenja. Vrse bi hotel človek videti, pa
pozablja pri tem, da treba zvečer odigrati waterpolo tekmo z najmočnejšim moštvom
sveta.
Za nas je bilo malo nerodno sestavljen vrstni red sporeda: takoj za štafeto bo waterpolo in Oiganoviča je strah, kako bo mogel pri plavanju v štafeti zdržati borbo s Hnlassvjom. Ker je Bo-načič zaradi svoje roke nesi<ruren so Madžari pristali, da ga moremo v odmoru zamenjati. Zanimivo: dasi je tu kot rezerva napadale^ Pavlčič naj Bonačiča v napad" zamenja Fax! Tako j? določil «avpzni tehni-Vii referent.
V svojih olimpijskih uniformah vzbuja naša reprezentanca na peštanskih ulicah i
veliko pozornost. NaJi fantje »o najboljša
reklama za tekmovanje, ki je tudi mnogo pridobilo na zanimivosti, ker je baš Jugoslavija prvi protivnik Madžarov na olimpiadi v Berlinu.
2500 gledalcev je prisostvovalo tekmovanju in s štafeto 4x200 m se je pričel program. Z naskokom 8 sekund- ki jih je z zelo slabim časom 2:30 zapravil Ciganovié, je drugI Madžar šel na pot. Za njim Gazza-ri, dobro razpoložen — 2:25.6 — je malo zmanjšal razliko. Reprizo tega časa je dal Defilipis- ki je proti slabšemu protivniku bil uspešnejši, da je poslednjemu Wilfanu ostalo še kakih 6 sekund, ko se je odpravil na težki posel.
100 m 1:C2.6, 200 m 2:18.4
To se bili časi. ki so jih pokazale ure za Wilfanovo plavanje v štafeti, rezultat, ki ga je uvrstil v kontinentalno štafeto, postavljen na 50melrski progi, v regularnih okoliščinah, ki pa le ni zadostoval za zmago. Na zadnji nrogi tik pred ciljem zapletel v progo. Sicer bi b'l njegov rezultat okrog 2:17 in štafeta dobljena.
Nekoliko o waterpolo tekmi
Da smo zgubili tekmo z 0 : 6. ste gotovo že javili. Eksperiment je napravilo naše vodstvo za to tekmo in da tega eksperimenta ni bilo. bi bil morda rezultat ?p boljši. S Cvijctkovičem je igral branilca Tara-na. Giovanelli pa je šele v drugem pr>ič"su zamenjal v napadu Bonačiča. Tako je bi'o moštvo polno vrzeli, zlasti v drugem polčasu ko so isrrači. utrujeni, postajali vse bolj neokretni in je celo Oiganovič. ki mu je štafeta še ležala v kosteh, postal počasnejši. Dasi je moštvo pokaralo malo povezanosti in mnogo slabih točk sp j*1 vendar tekma končala z rezultatom, ki je za ms ugoden in ki bi bil lahko boljši, da ni bilo zamujenih prilik. Mihovilovič v golu je bil zopet junak moštva. Stil, v katerem je držal nekaj bomb in nevarnih »parahl«. mu je pripomogel do velikih simpatij pri občinstvu.
Po tej tekmi bo moštvo spremenjeno Bržkone pojde Fux na eenterhnlfa, Roje pa na Bonačevičevo mesto v napad, v ob:ambo p» seveda mesto Tarane Giovanelli. Zanimivo je. on vodstvo rezervnega napadalnega igrača Pavičiča sploh np jemlje v kombinacijo. Človek bi se vprašal: »Po kaj pa je šel Pavičič v Berlin?«
Madžari pravijo, da je na?e moštvo mnogo pridobilo na hitroe'i in tedniki, manjka mu pa vigr^nosti in rutine. Tekma, da je bila ostra, pa ne surova.
Prva zma^a
Na 2C0 m prsno so s Cererjem startali 3 Madžari. Vsi »buterflv«. Peklenski začetni tempo, ki ga pa naš Tonček krepko parira in na 100 m je z 1:19.8 že sigurno v vodstvu. Naskok si na tretjem delu poveča in tudi »buterfly« pred ciljem ne more rešiti Madžara poraza. Njegov ča«, 2:56.8, ste gotovo, kakor ostalo, že objavili.
In ie ena.
V zadnji točki 100 m hrbtno je bil protivnik Wilfana madžarski rekorder Gombos, Gazizariju pa Heiser. Dober start in že je Wilfan za malenkost na vodstvu. Do obrata gre na žive in mrtve, tu pa Wilfanov uspeli Kieferjev obrat pomaga, da ae otrese protivnikov in sigurno gre prvi v cilj s časom 1:12. Ga^zari pa je v finishu bitko izgubil ter prispel kot četrti v času 1:15 6.
Sredi Budimpešte dve zmagi nad Madžari je zavidanja vreden uspeh.' Wilfan je tudi tukaj postal -»zve7dnik«, ki je moral na veliko deliti avtograme in je bil deležen silne popularnosti.
I
Združitev Susaka, Martinščice in Bakra
Sušak, 2. avgusta. AA. Danes je prispel na Sušak predsednik vlade in zunan.i, »minister dr. Stojadinovič. Pred hotelom Ja-dimnom so oa sprejeli minister za socialno politiko Dragiài Cvetkovič. ki je včeraj prispel na Sušak z B'eda. nadalje ban savske banr'v'ne dr. Viktor Ruž:č jn mastni načelnik D juro Ružič V hotelu je sprejel novinarje in jim dal naslednjo izjavo:
Tu me posebno zanimajo gospodarski problemi. Med nj.imj fma+ram sedai za najvažnejšega združitev treh luk, Sušaka, Martinščice in Bak-a, tako rekoč v eno lu-ko in to z železniško zvezo. Sušak je danes prema.}h.em. da bi sprejel vse transporte b'aga, ki gredo skozenj. Drugo važno vprašanje je zgraditev moderne tur'stične ceste od S'r&ak* preko Bakra. Kraljeviče. C'ikvenice, do Novega. Opazil sem. da dela ra tei cesti na žalocf ne gredo v onem tem-pu, kaikr^r si to že!'m. Zato je bilo izvršeno vse kar je potrebno, da se ta dela pospešijo.
Znamo mi ije. da ima Sušak tudi svoje posebne potrebe med katere spada vseka-ko tu<S: vprašanje zgradbe novega železniškega postamela pos'on'a, k?k->r tudi vprašanje rarš:irip-n svob^n;h carinskih in ia-vnih sk1id.:šč. Na vp-ašanje novira'jcv. kako je z gradn'o luke Pločp ob ti«tiu Neretve. je predsednik vlade iz'avil. dh je to vprašanje v fazn resnem« or'.-nrav'ja'r'",a stud'ia in da ^ma^r" da bo to pristanišče vsekakor treba zgraditi. Ped- dnik v'ode je poudaril, da bo treba i>r: tem vp-*šte-vati tt>di notreb« že ob«toi»čih luk.
S StišaiVa se ie pTedsedmk vlad«» d>-- Mi-'an Str»'a^:,novič v spremstvi rn;n-stra Dra_ Cvt^vnrSčj» bana df Bn^č« t«»- no_ če1n>:Vf	Dvjr-' R"ž,:,<', <->dt->^1:ia1 7
tom^V-c-n v Mart:r§-ico Bükar ;n o<l tam n« na Fužine, odkoder se je odpeljal na Bled.
Olačenie	^arnizij
v Porenju
London, 2. avgusta, o. Včeraj je bil angleška vlada obveščena, da je Hitler sklenil poslati v Porenje nove oddelke vojaštva. Ta sklep je popolnoma v skladu s prvotno Hitlerjevo izjavo, da v prvih štirih mesecih po zasedbi Porenja ne bo oiačil nemške vojske na tem ozemlju. Včeraj ie ta rok potekel. Kakor se je nadalje zvedelo, bo nem«ko vrhovno nnvelistvo noslalo za enkrat lc manjše oddelke voi»y*"<». no-renska vojska pa se bo v primeru potrebe lahko takoj povečala.
Simpatičen ixgled dante S
•Vafcec pf*f0OfMcrefO ß temu redno negovani
vLob\%t s
cäUeno &®hno ßrciwo/
_______. I ■■■IHM .■■ I I	—
vlade
r ranci ja je proti vsakemu tujemu vmešavanju v španske dogodke, za primer prekršitve nevtralnosti pa si pridržuje pravico do zaščite lastnih interesov
Pariz, 2. avgusta. AA. Francoska vlada je imela včeraj važno sejo. na kateri je ponovno proučila razmere v Španiji po posled njih informacijah, ki jih je dobila iz M.-ulri-da pa tudi drugih španskih krajev, obc-nem pa tudi probleme- ki so se pojavili zaradi španske krize. Posebej so na seji razpravljali o intervencijah nekaterih tujih sil v Španiji, ki zalagajo upornike z letali, orožjem in streljivom. Francoska vlada je sklenila. da bo s še večjo skrbnostjo zasledovala razvoj položaja na Španfkem in da bo predvsem očuvala prijateljske odnošaje z zakonito špansko vlado, ki se bori v svoji državi za obnovo miru in reda. Glede na resnost mednarodnega političnega položaja, je bilo prvotno sklenjeno, da se Franc'ja tudi v bf«ioče ne bo vmešavala v španske notranje političnp zadeve in da tudi np bo zalagala špansko vlade z orožjem, strelivom ali kakim drugim materijalom. enako postopanje pa zahteva tudi od drugih držav. Ker se je ugotovilo, da nekatere države podpirajo španske upornike z orožjem in strelivom, si je francoska vlada ohranila popolno svobodo, da zavzame napram temu početju svoje stališče, ko se ji bo to zdelo najbolj primerno.
0 seji vlade je bilo snoči objavljeno uradno poročilo, ki pravi:
Vlada je proučila splošna vprašanja, ki M jih lahko sprožila kriza v Španiji zlasti pa vprašanja, ki so se pojavila glede na to, da »o nekatere tuje države intervenirale v Španiji z dobavami orožja v času, ko so neredi v tej državi na višku. Vlada je sprejela več sklepov, ker ji je na tem, da se onemogočijo škodljivi vplivi na mednarodne odnošaje. ki bi s elihko pojavili zaradi takih Intervencij, in ker hoče ohraniti prijateljske odnojhja, H j:h je od nek d ai gojila napram zakoniti uradno priznani španski vladi, ki se pravkar hori za ounovo notranjega reda Vlada je s' lepila ukr^iti vse potrebno, da se zatrejo neredi v Špa-
niji in da se prepreči ojačenje tujega deäo>-vanja na španskih tleh, čegar posledice bi v vsakem primeru škodovale dobrim mednarodnim odnošajeni .V to svrho je sklenila nujno pozvati vse vlade, ki so najbolj zainteresirane v tej stvari, da se strogo ravnajo po načelu popolne nevtralnosti. Francoska vlada je doslej z vso vestnostjo izpolnjevala to načelo in prepovedala izvce v Španijo v primerih, ko bi bilo treba samo izpolniti določbe pogodb, ki so bile sklenjene še pred pričetkom nemirov v Španiji.
Glede na ta odlični komunike sodijo frait coski uradni krogi, da bo sedaj bržkone prišlo do konkretnih pogajanj med Italijo, Anglijo in Francijo, h katerim bi se pozneje eventuelno pritegnili še Nemčija in Portugalska. Zvedelo se je še nadalje, da smatra vlada glede na neovrgljive dokaze o dobavah orežja iz sosednjih držav španskim upornikom, da sama ni več vezana na svoj prvotni sklep ,da ostane tudi še nadalje nevtralna, če hi omenjene države še nadalje dobavljale orožje španskim upornikom. Francoska vlada smatra da bi bfl zaradi mednarodnih političnih odnoè^jev sieer potreben sporazum o nevmešavanju v Španske zadeve, nikakor pa ne more pristati na to, da bi moralo veljati načelo nevtralnosti unilateralno le zanjo. Z jasnim, komunikejem je francoska vlada dokazala pripravljenost, da podvzame za tak sporazum, ki bi koristil ne le Španiji, nego predvsem položaju v Evropi, ki je že zopet napet. Francija je s tem ponovno dokaaala, da spoštuje mednarodna pravna načela in določbe, kakor tudi, da zahteva isto od drugih držav.
Že snoči je francoska vlada brzojavno obvestila angleško in italijansko vlado o svojem stališču na dogodke v Španiji. V svoji noti je razložila in utemeljila tudi svoj predlog, kako naj se onemogočijo borbe v tej državi in preprečijo morebitni mednarodni zapletljajL
č@M §@ me feoje
Zunanji minister dr. Krofta zavrača senzacije o nemških načrtih za pohod na Prago
Pariz. 2. avgusta, p. Praški poroč valeč lista »Excclsior«, je imel razgovor s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Krofto, v katerem ga je vprašal za mnenje o dozdevnih invazijskih načrtih Nemčije preti češkoslovaški.
Dr. Krofta je te javi J, da smatra vesti o nameravani n'mèki invaziji v češkoslovaško za pretirane. Mogoče je, da obstoja v arhr'vih nemšfkega g n°ralne.ga štaba tak pov.rem teoretičrn načrt, vendar pa ne verjame, da bi Nemčija nameravala na. pasti češkoslovaško Hu'č:nsko oz mlje, ki je svoj čas pr padalo Nemčiji, je zelo majhno. Napad N mčije na češkoslovaško bi bil nespameten in neutemeljen ter bd imel za posledco reakcijo tudi drugih držav, češkoslovaška ni Abes'nija in s' ne more poraziti v par mes?cih češkoslovaška bi se mogla up:rati z močno vojsko tako dolgo, dokler ne hi prihiteli na
pomoč tudi njeni zavezniki.
Na vparšanj?, aH je Nemčija pomucMa češkoslovaški zaključitev pakta po zgledu avstrijsko-nemške pogodbe, je ór. Krofta odgovoril;
češkoslovaška vlada ni prejela nobene of i ci eine ponudbe take vrste, Nemčija pa je ponovno izjavila, da je pripravljena sklenrti s češkoslovaško pogodbo. To spada tudi k njenemu programu drvostran-kjh pogodb o nenapadanju in medsebojni poimoii s sosedi na vzhodu.
Na koncu se je dr. Krofta izjav® tudH o sudetsko.ni" mški stranki. Henlesiaava stranka po njegovem mnenju m povsem iredentistična, težko pa je «odeJovati « stranko katere načela s? tako močno razlikujejo od fp'oènega češkoslovaškega nazinajnja. Kljub temu upa, da se bo s časom posr:č lo doseči sporazum tudi e tem delom nemškega prebivalstva.
Pojasnila o točenju alkoholnih pijač
Beograd, 2. avg. AA. Na vprašanje, ali so točilci alkoholnih pijač tudi osebe, ki prodajajo na veliko samo vino in žganje, ki so ga pridelali iz kupljenih sirovin. je davčni oddelek finančnega minstrstva izdal tole pojasnilo:
Z odločbo odst. 5 čl. 2. pravilnika o izvajanju določb tarifne številke 62 taksne tarife. je odvzeta osebam, ki pri izdelovanju alkoholnih pijač poleg sirovin z lastne zemlje uporabljajo tudi kupljene sirovine. le pravica prodaje takega vina in žganja iz kleti na lastni zemlji ali iz kleti v hiši. v kateri stalno prebivajo, v količinah čez 5 ali 10 1 naenkrat oziroma pravica prodaje izven lastne kleti in kraja prebivanja z voza ali drugpga prevo7nega sredstva v količinah nad 50 1 vina ali 25 1 žganja naenkrat. Toda dol"čiba torej ne zanika osebam, ki pridelujejo vino in žganje iz
kupljenih sirovin ali lastne zemlje zaradi trgovine, pravice, da smejo samo to vino in žganje prodati v količinah, ki so navedene v odst. 2 čl. 2 navedenega pravilnika brez posebne točilne pravice za alkoholne pijače na veliko in brez plačila točarinske takse, toda samo pod pogojem, da prodajajo iz skladišča v kraju pridelovanja in da vodijo knjigo o vinu in žganju, ki ga prinašajo in iznašajo.
NA SVOJEM MESTU
—	Poglej, tale gospod tam bo model xa kip neznanega vojaka.
—	No. saj je kakor ustvarjen za to. Pri raportu je bil vedno neznan.
EDINA TOLAŽBA
—	Ze zopet vas vidim s steklenico v roki. Kaj jp to res edina vaša tolažba,
—	Kaj še. gospod župnik, doma imam Se eno steklenico.
c
Vsa Anglija govori o kralju Edvardu In Dalmaciji
Vsaka podrobnost zanima — Kako je jahta urejena
London, 2. avgusta. Odločitev kralja Edvarda, da pojde na Jadran na dopust, je spet enkrat pokazala v pravi luči, kako se angleški narod zanima in kako ljubi svojega kralja. Vsa Anglija razpravlja o tem, vsaka podrobnost zanima čitatelje listov, ki se trudijo, da Dalmacijo kar najbolje prikažejo in da povedo, kar se zaenkrat da o potovanju kralja Edvarda povedati.
Pred odhodom jahte »Nachleen« je kralj Edvard s kapitanom Doylom določil načrt potovanja, v razgovoru z glavnim stewar-dom pa je izrazil želje glede kuhinje. Razen potrebnih dvornikov bo kralj Edvard vzel s seboj na počitnice ožji krog svojih prijateljev. Ni jih izbral po plemenitaštvu in dostojanstvu, marveč po svojih lastnih simpatijah.
Kakor že sporočeno, bo letovanje trajalo štiri tedne. Kralj Edvard se bo ukrcal v Dubrovniku in bo največ časa ostal na Jadranu, potem pa bo obiskal še Krf in ostalo otočje Jonskega morja. Na ladji bo službena dvorska pisarna, da bo kralj lahko vršil najvažnejše vladarske posle kakor doma v Buckinghamski palači. Jahta »Nach-leen« bo stalno v direktni radiofonski zvezi z Londonom. Instaliran bo radijski telefon. po katerem bo vladar preko radijskih postaj angleške mornarice v Sredozemskem morju lahko vsak čas govoril 7. londonsko vlado in to na poseben način, da pogovoru ne bo mogel nihče prisluškovati. Z admiralske palače v Londonu pa bodo kralju 'lettemi dan pošiljali šifrirana poročila Razen tega pa ho stalno na poti poseben di-
plomatski kurir, ki bo z najhitrejšimi prevoznimi sredstvi — največ z letalom — prenašal akte.
Vzlic vsemu temu kralj Edvard ne bo na letovanju kot vladar, marveč kot zasebnik pod imenom vojvode Lancesterskega. Tako bodo odpadle ceremonije in počaščenja, ki bi jih sicer bilo treba vsepovsod, na kopnem in na morju izkazovati vladarju svetovnega imperija.
Da je jahta »Nachleen«■ najlepša na sve-tu. to vedo vsi Angleži. Izvedelo se je tudi, zakaj je kralju Edvardu tako všeč. Pred štirimi leti je bil kot prestolonaslednik prvič na njej in nasproti lastnici lady Yool ni skrival hvale. Jahta je veljala 60 milijonov dinarjev, njeno ime pomeni v san-skritu: »Tiha plovba.« Notranjost tega krasnega plavajočega hotela je urejena v slogu Ludvika XVI. in ima osem apartmanov, jedilnico in bar — vse je mojstrovina po razdelitvi in opremi. Jahta ima telovadnico. žal pa nima bazena. In ker je kralj Edvard strasten plavač, se bo ladja ustavljala v najlepših zalivih, kjer bo dovolj prilike za kopanje in plavanje.
Kako velikega pomena ie kraljeva odločitev za Dalmacijo v prid našemu tujskemu prometu, se zdaj vidi od dne do dne: na jugoslovenskem poslaništvu morajo izdati mnogo vizumov, marsikateri Anglež spremeni svoj potovalni načrt, da pojde v Dalmacijo gledat svojega kral'a. Ohetajo se zlasti Dubrovniku elitni gosti, ki sicer zahajajo na francosko riviero.
Vzgojni p$men Silatelije
Lepa zbirka eksotičnih znamk pove danes več, kakor zgodovinska ali prirodopisna ksfiga
Kar so izšle prve poštne znamke, so ljudje znamke tudi zbirali. Izprva saino za zabavo. V starih angleških listih beremo n. pr. prošnje čitateljem. naj bi zbrali kaj znamk in jih poslali prosilcu, ki bi si rad z njimi prelepil vso sobo. Pa še za druge nam sne. Sele čez dolgo let so začeli ljudje zbirati znamke zaradi znamk samih in tako so nasitale prve, sistematično urejene zbirke. Te prve zbirke, ki so bile takrat nabrane z majhnimi stroški ali pa brez njih, bi dandanes prestavljale ogromno vrednost. Saj je znano, da je nekaterih znamk iz prvih let ostalo le pò nekaj kosov, s katerimi se dandanes ponašajo najtežji milijonarji. Čim se je začelo sistematično zbiranje znamk samih, so začele poštne uprave gledati, da bi bile te znamke po svoji zunanjosti estetsko čim popolnejše in da bi predstavljale kaj takega, s timer se njihova dežela ponaša. Tako so nastale prve spominske znamke, ki so kazale like slavnih liudi, kmalu za njimi pa so se začele pojavljati ludi razne pokrajinske znamke in znamke, ki so kazale floro in favno posameznih dežel-
S teiu momentom je postala filateli ja pomemben vzgojni faktor. In s tem se je začel tudi njen zmiselni razmah.
Lepa zbirka eksotičnih znamk nam dandanes pove več, kakor še tako zanimiva zgodovinska ali prirodopisna kniiga. Na teh znamkah dobimo vse polno zanimivosti, tudi takšnih, o kakršnih se v šolah ne uče. Poglejmo znamke, ki so izšle v zadnjih desetletjih preteklega stoletja po raznih otokih Tihega morja! Skoraj vse najznačilnejše živali teli otokov vidimo na njih. Poglejmo stare znamke iz Severne in Južne Amerike! Vsa zgodovina senesijskih vojn se nam razgrne v njih. vsi boji za neodvisnost južnih držav. Poglejmo tudi po Evropi! Prav tako bomo našli na teh znamkah spomine neštetih pomembnih zgodovinskih dogodkov. Zasledili bomo n. pr. v Nemčiji dobo, ko so se neznatne Nemške države združile v Pru-siji, ko je Avstrija izgubila svojo posest v Benečiji , ko so se južni narodi borili s Turki, Poglejmo samo prevratno dobo, ki se morda nikjer ne odraža tako zanimivo in tako popolno kakor prav na znamkah. Tako je na primer neznatna Madžarska znamka po 2 vinarja doživela nad dvajset različnih pre. tisov in vsi so bili posledica važnih zgodovinskih dogodkov. Skora vsako leto slave države kakšne pomembne jubileje svoje dežele. Na znamkah najdemo spomine nanje.
Ali pa letalske znamke. Po njih lahko spremljamo razvoj letalstva in letalske pošte, od prvih začetkov do sedanje popolnosti. In
n. pr. znamke, ki so jih Nemci med vojno lepili na pisma, ki so jih s pomočjo podmornic spravili skozi t loki rano obalo v Ameriko. Koliko ljudi se tega še spominja? Najbrž zelo malo in še to so skoraj sami filatelisti, ki se jim je posrečilo dobiti kakšno znamko, ki je s to podmornico prišla iz Nemčije v Ameriko.
Predaleč bi prišli, če bi hoteli še nadalje razpravljati o pomenu filatelije. Že iz teh kratkih podatkov se pač razločno vidi, kakšen vzgojen pomen mora imeti za človeka, ki se sistematično bavi z njo.
Ta vzgojni pomen so v nekaterih državah že davno odkrili. '
Filateli ja je zlasti pomembna za učenje
zemljepisja, zgodovine in prirodopisja. Rad bi poznal mladega filatelista, ki doti znamko kakšne eksotične države, pa ne gre takoj pogledat na zemljevid; kje je ta država in čigava je. Nedvomno si jo bo bolj zapomnil, kakor dijak, ki se za znamke ne zanima.
Prav tako je tudi z zgodovino. Amerika izdaja n. pr. zdaj skoraj vsako leto spominske znamke za obletnico ustanovitve tega ali onega mesta. Dijak, ki ima !e malo znnsla za zgodovino, bo v tej znamki dobil pobudo, da pogleda v knjigo, kako je bilo tisto mesto ustanovljeno in kdo je njegov ustanovitelj-Pred nekaj leti je Amerika izdala prelepo serijo spominskih znamk za Yellowsìoneski prirodni park. Nalašč sem prav kmalu p<> izidu teli znamk vprašal dva dijaka, kaj vesta o tem parku. Oba sta bila iz četrte gimnazije. Prvi, ki ni bil filatelist, o parku sploh ni nič vedel, drugi pa mi je o njem povedal toliko, da seni se moral čuditi njegovemu znanju. To ie samo e:i primer. Na.-iiel Li jih lahko še mnogo.
Seveda je treba filateliio gojiti na pameten način. Dandanes je to mogoče z razmer, no majhnimi izdatki. Sploh bi moral bi4i princip mladinske filatelije, da se znamke ne kupujejo ampak samo men alo Slarši bi morali gledati, na njihovi otrooi ne zapravijo z zbiranjem znamk preveč časa, ne smeli bi jih pa pri zbiranju ovirati. Prav primerno bi bilo, da bi se naši profesorji zgodovi. ne, zemljepisja in prirodopisja nekoliko l.olj zanimali za zbiranje znamk in vsaj približno spoznali, kakšno odlično pomožno učno sredstvo utegnejo biti. Izpodbujat; bi morali mladino, da se loti zbiranja znamk in ji zbuditi veselje za to lepo panogo — recimo, sporta. Navajati bi jih morali, da skušajo pr: vsaki znamki odkrili njeno zgodovinsko ozadje, saj dandanes skoraj ni znamke, ki tega ozadja ne bi imela. In videli bi, kako hitro, koliko lažje in koliko ! »olje bi se mladina učila njihovih predmetov.
In še nekaj je treba pri filateliji upoštevali. Znamke, zlasti rabljene, navadno takoj po izidu nimajo velike cene. šele v desetih letih navadno njihova vrednost porase. Sai se ie že zgodilo, da je marsikdo dobil tisočake za nekaj znamk, o katerih ie mislil, da so brez vrednosti. Znamke prvih poletov, čez ocean, ki so se dobile v začetku za malenkostne vsote, so dandanes neverjetno druge. V cenah raseio zlasti razne priložnostne zr.antke, ki so izšle v omejenih nakladah. Te znamke dobi fant slučajno na pismu in jih spravi v svojo zbirki, čez nekaj let pa jih bo lahko ugodno zamenjal za druge ali pa dobro prodal. Tako si lahko vsak deček z malenkostnim zapravljanjem časa in brez sitroškov počasi pridobi majhen kapital s svojo zbirko, ki mu utegne kdaj priti prav, če niti ne upoštevamo indire.ktne koristi, ki iih bo imel od tega. da se bo lažje in na prijetnejši način učil s pomočjo znamk.
Te tesede smo namenili odraslim, zlasti staršem in vzgojiteljem. Prav nič ne bo škodovalo, če se nekoliko poglobe vanje. Če jih bodo le malo trezno premislili, nam bodo
morali pritrditi da imamo prav. Filateli ja pod smotrnim nadzorstvom ni nikakšna izguba časa, kakor si dandanes misli marsikdo, kdor ne pozna njene koristi. Bolje otroke navajati nanjo, kakor pa jo prej>ove-dovati. ln še nečesa se navadi o-rok, ki začne zbirati znamke. Reda in zmisla za lepo. Saj je užitek videti lepo oprane, nepoškodovane znamke, nalepljene Sikrbno na belih lisJih ali pa v albumih. Fant, ki si sam napravi album, si bo lepo izrisal polja in ra-pravil lepe napise. Tu ho lahko s pridom uporabil znanje, ki si £ra ie pridobil pri risanju. Da niti ne mislimo na veselje, ki ga bo imel z vsako le[x> znamko, z vsako novostjo. ki mu jo bo kdo podaril! Kajti za pravega filatelista, zlasti mladega, pomeni lepa znamka več, kakor vse pohvale in druge nagrade.
V prihodnjih tednih bomo prinesli kratek popis, kako je it reba znamke zmiselno zbirati in kako je treba z njimi delati, da ohranijo svojo vrednost. To je zlasti pri mladih fi-iatelisitih najpotrebnejše, ker opažamo prav pri njih, da se navadno malo ozirajo na kvaliteto znamke same. Ker ie jiodročje filatelije zaradi velikega števila novih znamk neverjetno obsežno — doslej je izšlo po vsem svetu nad sedemdeset tisoč znamk in niti ena zbirka ne vsebuje vseh — bomo dali nekaj nasvetov, kako naj začne mlad filaie-list zbirati, katerih držav naj se naprej loti in kako naj pozneje svoio zbirko razširi. Tako liomo dali počasi v naši rubriki pregled vsega, kar mora začetnik vedetti, da bo dober filatelist, ki bo nekoč od svoje zbirke res nokai imel.	B. R.
Zaradi Kerestinca je obtoženih 29 napadalcev
Obtožnica je vložena in obsega 89 tipkanih strani
Zagreb- 2. avg-usta.
Krvoprelitje dne 17. apriLa pri gTadu Kere^t'ncu bo končno dobilo svoj epilog pred scd;ščem. Državni tožilec dr. Belčič je pravkar vložil ob.*imo obtožnico, ki ebsega nič manj kakor 89 tipkanih strani. Obtožnica je bda dostavljna obtoženem kmetom in njihovim braniteljem. Ker se ni nihče pritožil, je postala pravomoäna. Obtoženi so uboja šestih mladenič v: Karla Katanca, kovača od Sv. Nedlje. Jbrahima Mahmudbegoviča- bivšega uradnika, Aleksandra Blagojeviča, trgovskega pomočnika, Edvarda Folmos-a, trgovskega potnika, delavcev Ivana Cipero in P"tra Golemoviča- a nevarno so ranili Vladimira Gcgiča in poškodovali bivšega bana Miha-loviča. Nadalje jim obtožnica, očita uboji Jovana Buta in njegove neporočene žene Katice Francetičeve, njune hčerke Suzane in Frana Francetiča, ki so našli smrt v vasi Rakitju.
Zaradi krvoprelitja v K.-rostiiK-u, kjer so napravili tudi mnogo škede na pohištvu, se je vodila preiskava proti 126 kmetom. Državni tožilec pa je zdaj obtožil samo 29 oseb, a pridržal si je pravico, da jih obtoži še 12, definltivno pa je ustavil postopamje proti 85 kmetom. Od obtoženih se nahajajo samo 5e štirje v pritvo-ru. ostalih 25 se bo branilo na svobodi. Njihova starost je različna od 21. do 57. let, a soobtožena sta tudi dva 15 letnika.
Državni tožlec pred'aga 51 prič, banitelji pa jih bodo predlagati ICO do 200. Po takem bo razprava er.a največjih, kar se jih je zadnja leta vršilo v Zagrebu, in to zaradi zlolima- ki je vzbudil toliko razburjenja. kakor zaradi velikega števila udeležencev. Med branitelji sta tudi dr. Maček m dr. Trumbič. Razprava sc bo pričela kmalu po počitnican, a trajalrv bo po mnenju branitejev največ 15 dni.
V ponedeljski izdaji smo obširno poročali o otvoritvi Počitniškega doma Nj. Vis. kraljeviča Andreja, ki se je vršila preteklo nedeljo na Rakitni na prav slovesen način. Dom je blagoslovil škof dr. Rozman, otvoril pa ga je ban dr. Natlačen. Visokega pokrovitelja je na slavnosti zastopal poveljnik Triglavskega pešpolka polkovnik Ba-kic, med drugimi odličnimi gosti pa so prisostvovali tudi načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje dr. Mayer 7. inšpektorjem dr. Avramovičem, načelnik prosvetnega oddelka prof. Breznik, sreski načelnik dr. Maršič, šef-zdravnik dr.
Neubauer z Golnika kot zastopnik Proti-tuberkulozne lige, šef Protituberkuloznega dispanzerja v Ljubljani primarij dr. Prodan, direktorja klasične gimnazije dr. Lo-kar in tehnične srednje šole prof. Reisner, zastopnik meščanskih šol prof. Mcsojedcc, za RK nadsvetnik Skalar, za Pomladck RK pa Starman. Kot domačina sta goste pozdravila direktor Higienskega zavoda dr. Pire in voditeljica kolonije na Rakitni šefinja socialno-medicinskega oddelka HZ dr. Šimčcva, poleg ostalih funkcionarjev I l|Z pa je slavju prisostvovala tudi šefinja šolske poliklinike dr. Lunačkova, ki se tre-
nutno mudi na bolezenskem dopustu, a ji gre dobršen delež zaslug za tako len, veličasten razmah rakitniške postojanke in ostalih domov.
Načrte za zgradbo novega, skoraj luksuzno opremljenega paviljona je izdelal sanitetno-tehnični oddelek Higienskega zavoda, ki mu načeluje inž. Guzclj, režijo dela in lokalno nadzorstvo je vršil g. Ge-nussi. v imenu tehničnega oddelka banske uprave pa je delo nadzoroval nadsvetnik inž. Dolenc. Otvoritev se je razvila v svečano manifestacijo, kakršne Rakitna bržkone še ni doživela.
Iz akvarlstove torbe
0 raznih akvaristih in o klinastopegasti m re-m-
Poletna toplota nas izvablja k rečicam in. {»tokom, kjer pihlja navadno rahla sapica, kjer nas objemajo ohlajajoči valovi ter nas oiiseva svetlo toplo sonce. Vse to so čini-itelji., iki osvežujejo in ozdravijo vsakogar, ki se zaujia najzanesljivejšemu zdravniku — prirodi.
Ko korakamo na obalah takih vodic vlada v sedanjem času ljubka pestrost, povzročena po raznih kopalnih oblekah. Ob vodi se pa mani- in pedikira, amorizira in akvarira, da je kar veselje gledati. Na razne akvariste naletimo pri opazovanju. Zvedavo sitopaio neikateri ob obalskem grmičevju, da bi našfi
kako večjo ali manjšo gručo_kopalk, da bi
z njimi akvarira li. Zlasti v večernih ar»h naletimo celo na — duhove. Zamaknjena v opazovanje ribic se dvigne nenadno pred nami ena aH več belih prikazni, ali pa j-iii zagledamo v poslednjem trenutku kako čepe v vodi. Prijetno smo pa iznenadeni, ko spoznamo v teh duhovih Človečka bitja nežnega spola v dolgi sraičici, ki ima žtatl to neprijetno lastnost, da je silno narrativa. če leže topatka t nogami proti vodnemu toku tAl pa če plava navzdol- Zelo Terfko srečamo kakega privrženca nagotne kulture, vendar vedno na skriüh mestih- Tudi modernega Posejdona je bilo videti pri akvariranjn. V rokah je nosil vilaim podobno napravo, kaikor jo je nosil pokojni Poseidon in z njo nabadal ribe. Spremljala ga je pa na obali, oprezujoč na vse «rani, zvesta mu soproga lAimfitrtta. Mladina pa akvarira itn in tam s trnki in muči nehote uboge ribe, ki jih po lovu navadno pusti na obali, ker jih je premalo za rrtizo- Nekateri love manjše rrbi-©e, M jim priplavajo v raneitne, s peskom prirejene zalive, nakar jih spravijo v pre-otilnem številu v majhne steklenice, kjer se ribice mučijo in poginejo. Navadno jim še natlačijo ikruh v štežkienico. Tako mučenje in oškodovanje najemnikov ribjih voda bi 6e moralo preprečiti a primernim poukom v šolah in dolžnost vseh ljubiteljev prirode ie, da motrijo in prijavljajo taka dejstva prosveitnemn osobju okoliša in prizadetim..
Na konca nekaj o kfimasto pegasti mreni (Rasbora heteromorpha). ki jo spoznamo na rdečih očeh in kKnasti risbi, ili se ziačenja v višini hrbtne plavuti, jenja pa koničasto se zožujoč na koncu repa Ribica je 3 do 4 cm dolga, doma v Indiji in ni ji mnogo za čisto vodo, je torej glede kisika zelo skromna- Zanimiva je domneva Bou-lengerja o neki vrsti sožitja te ribe s Školjko a to le za časa dreti po vzoren našega pez. dirka, ki preda evoja jajčeca šlkoljki, da mu jih izvali. Drugi opazovalci pa govore o navadni drsti, samo da polaga Ucraica ikre na dolnjo stran listov plavajočih rastlin. Vsekakor ie ita mrejia lepa ribica, vredna na^e pozornosti in opazovanja za časa dr«tri. O. S.
Ali $© 99 umetniškiH f@f@g?afi spinti
zaresm
Pohabil sem. da živim v dolini šentflor-janski, pa sem na svoja stvarna izvaj\nja pričakoval kak stvaren, pošten, pameten, vseskozi dostojen odgovor, eventualno stvarno debato o tem načelnem vprašanju.
Dobil sem iz občinstva poziv, pobudo, naj »e oglasim. Mojih besed mi ni narekovala umetniška ošabnost, nego ponižnost pred Umetnostjo in popolna skrušenost. pred Bogom in Naravo. — česa-r vsega nekateri gg. fotografi nimajo.
Na svojo lastno osebo pozabljam še pri svojem delu. Svojo lastno »važnost«, naslove in slavo rad brezplačno odstopam tistim, •ki so jih bolj željni, med drugim na pr. gospodom »umetniškim« fotografom. »Kaste« umetnikov ne priznavam, nego se celo borim proti vsakršni kastni omejenosti. — najbolj pa proti »vzvišenemu apostolstvu« (vide R. Jakopič), proti izjemnemu in izredno pretiranemu čaščenju nesocialnih. ego-centričnih »duševnih aristokratov«. Ti naslovi zares zaslužijo, da jih socialno čuteči ljudje rabijo kot psovke. G. K. K. si je vzel pa že kar krepek predujem nn tisti od njega, kot se zdi. željno pričakovani čas. ko bosta besedi »umetnost« in »umetnik« veljali za psovki. Sicer pa g. K. K. sploh nejasno vidi, gleda. — pa še ni opazil, da smo mi napredni Slovenci resnično daleč pred luno, saj nam je bil naslov umetnik že zdavnaj — zaničevalen izraz.
Vidim, da g. K. K. moje kratke obravnave ali ni dosti pozorno (besedo za besedo) prebral ali pa je zaradi vzvišenosti vsebine ni prav razumel, sicer bi mi ne očital po krivem nelogičnosti, nepoznanja pojmov itd.
9
9
Fač pa laliko s popolno pravico trdim (in v naslednjem dokažem), da je g. K. K. tisti izmed naju. ki ne zna »razlikovati«. Qui bene distmguit, bene docet...
Zapisa! sem, da je umetnost ustvarjanje lepotnih vrednot in dobrin itd. Poudarek leži na besedi ustvarjanje. Umetniška fotografija ne ustvarja iz »temelja do strehe«, nego le izbira, podaja, ur" j-	•
udarja. Obupan nad nadaljnjimi poskusi bi-strenja pojmov, če g. K. iv. (ei	o,
ne razumejo, kateri, kakšni so elementi umetnine, in da so ti s pomočjo solnca. fotografske kamere itd. že vsi vseobsežno. a ne še umetniško osebnostno podani, medtem ko jih mora umetnik skozi medij svojega živega očesa po »žicah« zelo zamotanih duševnih zmožnosti in visoko napetih možganskih procesov »takorekoč iz praznega« ustvarjati, — pri čemer pa je zgolj ma-nuelno delo umetnika pač podobno in isto-yredno kot zgolj manuelno »hantiranje« fotografov. Visoko napeto poti se pa tudi na primer Janez Bunka iz Rovt, če pi še očetu pismo, visoke napeto se poti še pek. ki »ustvarja« zemljo. ro;rljiče itd.
Nemec Adolf Menzel gotovo ni bil slikar »matlega formata«. Važni gospod K. K.! Berite njegove izjave o umetnosti, o njem samem, in o njegovem delu. — berite samo-izpovedi velikih starih mojstrov, berite na primer o mukah Michelangela, da loste znali ločiti muke in napetosti ustvarjajočih duhov od pretežno tehničnih naporov umetniško čutečega reproducenta. Saj je — (jasno) — fotografija po podlagi in v bistvu reproduktivna.
Z izpadi proti moji za stvar nevažni osebi in mojemu delu g. K. K. Ie odlično dokazuje. da prvič mojega dela v vsem obsegu ni malo ne pozna, nego da ve lo za manjši del tega dela (karikaturni), k"; je meni le sekundarne važnosti, drugič pi dokazuje, da ni glede »lepotnih dobrin in vrednot« niti mado na jasnem, sicer ne bi implicite z menoj vred potepfaval celo najvišji imena v svetovni oblikujoči umetnosti na pr. Rem-brandta, sploh imenitnih Rolandcev. Gove, Daumierja itd. itd. V umetnosti pač ne gre za rasne ideale človeške kompromisne lepote, niti z.a ostalo buižujsko. s invernimi in cerkvenimi pečati potijeno lepoto, nego le za estetske kvaliteto umotvora samega na sebi. Ni prostora, da bi tu razvijal dolgo predavanje o osnovnih pojmih umetnosti, celo n^ umetniško popolno čutečim užaljencem. ki bi si bili s svojo samozadovoljno visokonapoto pi/irijočo in-teligen-o to učenost z malini trudom že davno lahko pridobili.
G. K. K. bi lahko vedel tudi to. da »vso primere šepajo«. Rabil sem be.-odo i/ »praznega« — (mod tišesci). G. K. K. govori, kot da ne razlikuj» praznili p<i| papirja od polne fotografske p|(>;če (odnosno od polnega filma), ki jo je napolnil s kratkim sprožljajom z vsemi elementi, ki jih mora umetnik ustvariti iz »ničesar«. Iz prvotne začetne, okorne zasnove izpopolnjevati postopno z enormno dolgotrajno napetostjo sil — od prve do zndnje potare, od prvega do zadnjega klesljaja itd., tako da nosi vsaka posamezna poteza, vs-.k posamezen klesljaj itd. osebno noto. medtem ko jf fo-t o grafo va osebna nota., (izvremši kolikor toliko različno izbiro odn. sestavo motivov), v tehničnih postopkih zelo omejena, nekam sumarična bi dejal, komaj zaznavno dife-
rencirana, precej šablonska, po večini v navzetih in priučenih pneobličilih in »spo-.polnilih« ležeča. Izrct'.i nekaj jkvadratnih centimetrov iz slike znatnega slikarja, pa lx)š vedH za njegovo ime — odreži istoto-likšen delec fotografije, pa lahko do sodnega dne ugibaš, kdo je avtor.
G. K. K., ne zofisujte! Vaša nadpovprečna napetost pri setsavljanju olgovora je šla zaradi vaše nepozornosti pri branju nuo-jega pojasnjevanja vsa nokam v stran, mimo cilja, v prazno. Vi pobirate kozle, ki jih jaz nisem streljal, in ste postrelili še celo čredo kozlov, kot nekdaj slavni Vil-ček II. na dvornih lovih . . .
Ni z besedico nisem podvomil o visoki, plemeniti vrednosti »umetniške« fotografije in o znatni kulturni misiji umetniško čutečih fotografov. Jasno je. da je izvzemèi popolne idi jote vsak človek več ali manj umetniško čuteč, polnovredni fotografi pač v popolni mori. tako da pomagajo ramo ob rami z umetniki manj razvitim odpirati oči in bistriti pogled.
V marsičem in marsikje na svetu vlada zmeda pojmov, tako da bi dandanes Sokrate« neprisiljeno i/pil smrtni strup. Sam za svojo osebo se nisem in se no bom dal od nikogar, niti od pen d rek o v in baj metov prisiliti. da bi nekritično goltal napačne in zmešane pojme. V Parizu producirajo na primer marsikako umetnost, ki ni iz pristnega. poštenega oličutenja prerojena, nego zavetsno od naturaliziranih mednarodnih špekulantov posilno izmišljena, slepilna in sleparska. »Sta nas brigajo Varaždinske toplice?«
Poznam zmožnosti in še nedogledne zmožnosti tehničnih uspehov fotografije, pa sem ji zelo hvaležen tudi za kino, za film.
A operaterji navadno ne pišejo tekstov in ne rež i rajo prizorov.
Priznam, vem, da je fotografija dek>m& oplaja'a tudi umetnost, a večkrat na Škoti© umetnosti Plonkanje fotografij je v umetnosti sploh nemoralno, zjočinsko. Dokazano »plonkanjo« uničuje vrednost, umotvora in njegovega tvorca. In če g. K. K. po z. na. ustroj človeškega očesa in pojave v njem, prenos in dojemanje optičnih vtisov v možganih, bo razumel paradoks, da »objektivna« kamera ne riše vselej m vsega pravilno, temveč, da jc vešče, izurjeno, * subjektivno« oko pravega umetnika zanesljivejše. »pravilnejše« (primer: konj v skoku, diru itd.)
Včasih gre napredek ne le za sto. nego celo za tisoč ali tisoče let nazaj »za Inno«. In dostikrat je morr.l ves svet nastopiti hvaležno pot za onimi, o katerih je dolgo razglašal, da jih »luna trka«. Tak je pač lazvoj sveta, človeštva...
Najrajši sem kratkobeseden. jedrnat. Go-stobesednost gospoda odgovornika me je prisilila v isti greh. — sicer ne »čvekam« rad. Žalostno je res. da mora človek učenim besednikom na dolgo razlagati, kar je v bistvu še otrokom jasno in umevno. Tn se še bojim, da niti s to preobilico besed g. K. K. (in njegovim sodrugom) no bo pomaga-no.
Pa Bog pomagaj, no!!...
S tem je zame in za vse bistre glave zadeva zaenkrat opravljena. Ne bom posnemal branjevk in jezljivih brbljavcev.
Naj živi »umetnost za umetnost«, naj živi umetnost za življenje, za maksimizacijo našega življenjskega veselja!
Pika! Brus!! —
H. Smreka r, umetnik brez spričeval.
urejuje Davorin KavJjea, — Izdaja ca Konzorcij »Jutra« Adoll tUbnikar. — Za Narodno tiskarne a. <L Kot Oskarnarja Franc Jezeröek. — Za maeracu dei je odgovoren Alnfr nrm* _ yffl t |_jnbljni)7