GLASILO DELAVSKEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Herbert Savodnik. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 25. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar«, Cinkarna, Celje Tel. 39-81/216 Naklada 2100 izvodov. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje. Zveza borcev v Brestanici Skupina izletnikov pred odkritim spomenikom v Brestanici (Poročilo berite na 3. strani) NEKAJ MISLI o naši stanovanjski izgradnji Politika stanovanjske izgradnje v našem podjetju, začrtana s perspektivnim 5->letnim planom, „ima brez dvorna velik pomen za urejanje notranjih odnosov, delovnih razmerij, stalnosti delovne sile, produktivnosti dela in končno, kar je še posebno važno, dobre stanovanjske razmere nam zagotavljajo zadovoljnega človeka, ki lahko ustvarja veliko zase, za kolektiv iin skupnost. Lani smo rešili nekaj nad 5C stanovanjskih problemov. Poleg tega so gradili še 18 zadružnih hiš. Zadružniki so jih -gradili s precej visokim posojilom, ki ga je dala Cinkarna. Po planu smo začeli z gradnjo 32-stanova-njske-ga bloka, ki bo dograjen do konca avgusta letos. Drugega takega stanovanjskega bloka nam ni uspelo zgraditi, zaradi že znanega izpada dohodka v zvezi s podražitvijo cinkovih koncentratov. Letos smo s sredstvi, ki jih je odobril kolektiv, sklenili pogodbo za nakup 10 večjih stanovanj v novih blokih, -ki jih gradijo na Dečkovi cesti, .poleg našega 32-stanovanjskega bloka, z dodatnim 'kreditom se dvema prosiv-cema bomo — poleg že omenjene izgradnje — letos pridobili 45 novih stanovanj. Upoštevajoč dejstvo, da so se v 'individualne hiše, grajene v okviru zadruge, selili .interesenti na prehodu od -lani na letos, nekateri pa se bodo v najkrajšem času, lahko ugotovimo, da bo Cinkarna letos pridobila v celoti 63 novih stanovanj. S -samimi preselitvami nam bo uspelo rešiti še vsaj 10 nujnih primerov. Tako lahko ugotovimo, da je bila stanovanjska izgradnja lani in letos še uspešnejša kot druga leta in to -daje na vsak način ugodno perspektivo za reševanje še preostalih nerešenih stanovanjskih -problemov. Znano je, da je bilo eno naj-!ef vk ^dravskih vprašanj v preteklih letih -izredno visoka fluk-tuacija delovne sile. Poleg drugih činiiteljev je v veliki meri na tako visoke premike naših delavcev vplivalo tudi močno pomanjkanje stanovanj, zlasti pa samskih ležišč, kd jih nismo imeli dovolj. Izven -našega perspektivnega plana stanovanjske izgradnje, smo letos uspeli zgraditi samski pro-vizorij z 61 ležišči, kar je vse- kakor pomembna pridobitev za naš kolektiv. Istočasno so nam izdelali sodoben načrt za izgradnjo večjega samskega doma na Dečkovi cesti, kar bo pripomoglo k popolni ureditvi problema samskih stanovanj, saj bomo s samskim domom pridobili nekaj nad 200 lež-išč. Predvidoma bomo samski dom dogradili do konca prihodnjega leta, vseljiv pa naj hi bil v prvi -polovici leta 1964, glede na to, da nam v letu 1963 ne bo mogoče zbrati sredstev za opremo tako velikega doma. Da bi zadovoljili številne pro-sivce, ki želijo s svojimi sredstvi (Nadaljevanje na 3. strani) Odziv na okrožnico Dne 21. junija je uredništvo poslalo okrožnico številnim predstavnikom družbenega življenja in predsednikom organizacij in društev v Cinkarni. V tej okrožnici jih vabimo, da naj kaj napišejo o dejavnosti v svojem okolju, oziroma da vsaj obvestijo uredništvo, če bodo imeli kdaj kaj pomembnega. Odtlej do danes ni skoraj nobeden od povabljenih napisal ni-cesar za naše glasilo, niti ni uredništvo prejelo nobenega obvestila, da bi kje imeli kaj posebnega. Vse to daje vtis, da naše družbene in društvene organizacije ne delajo, kakor bi morale. Hoteli smo se prepričati in smo pregledali zapisnike teh organizacij z njihovih letošnjih sej. Zapisniki dokazujejo, da organizacije vendarle nekaj delajo, a kaj posebnega res to ni. Pripravili smo analizo dela družbenih in društvenih organizacij,. ki jo bomo objavili v prihodnji številki. Dotlej računamo, da se bo oglasil še kdo sam, kajti le potlej bo podoba zares zaključena. Verjetno bo tudi študij gradiva IV. plenuma CK ZKJ pripomogel, da bodo naše organizacije mogle bolj dosledno oceniti pravilnost in ustreznost svojega dela. Uredništvo Nihče pod 15.000 ZAČASNE SPREMEMBE PRAVILNIKA O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV — DO 15. OKTOBRA NOV PRAVILNIK O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV Po določilih in predpisih prehajamo letos na obračunavanje in ugotavljanje finančnega uspeha podjetja po plačani prodaji v nasprotju z dosedanjimi obračuni, ki so temeljili na fakturni prodaji. Doslej smo torej smeli razpolagati s sredstvi, ki jih dejansko kupci še niso poravnali, v prihodnje pa bomo smeli razpolagati samo z denarjem, ki bo dejansko v naši blagajni. Zavoljo te spremembe je večina podjetij v razmeroma neugodnem položaju, kajti kupci so vedno dolgovali več, kakor je neko podjetje prodalo. Tako je tudi pri nas. Že od vsega začetka je razloček med vrednostjo prodanih proizvodov in plačanih proizvodov približo 600 milijonov v našo škodo. Finančni sektor skuša sicer ta razloček z vsemi sredstvi zmanjšati, vendar ni nobenega jamstva, da bi do konca leta manjko izravnali. Zato nam bo za delitev osebnih dohodkov zmanjkalo denarja, če ne bomo tega manjka pokrili kako drugače. Delavski svet podjetja je na zadnji seji razpravljal o tem Opravičilo Četudi smo v prejšnji številki obljubili, da bomo to pot objavili primerjavo med starim in novim zakonom o socialnem zavarovanju, tega ne moremo izpolniti, ker so nam v napoto nepremagljive težave. Upam, da nas bodo brav-ci razumeli, saj vedo, da je zdaj vrh sezone za dopuste. Prihodnjič pa čisto resno — tako so nam vsaj obljubili! Uredništvo vprašanju in sklenil, da bomo za toliko povečali proizvodnjo, da bi razloček z večjo proizvodnjo izravnali. Toda ta sklep sam še ni jamstvo, da bomo imeli ob koncu leta dovolj denarja. Upoštevati moramo namreč, da so poleg tega letos naši poslovni stroški dosti bolj obremenjeni kakor so bili lani, ker so se — kakor smo že nekajkrat poročali — podražile razne surovine, ki jih pri nas potrebujemo, povečali so se razni procenti obvez in dajatev in to-voraine za železniški prevoz. Vse te spremembe' v poslovanju nam torej nakazujejo, da moramo računati na verjetnost manjka. V tem primeru bomo morali seve zmanjšati tudi osebne dohodke. Vendar bi bilo zelo nepravično, če bi v takem primeru zmanjšali osebne dohodke vsem delavcem v podjetju enako. Zato je sprejel delavski svet podjetja dopolnilne člene v Pravilniku za delitev o-sebnih dohodkov, ki bodo urejali odnose v primeru, če nam bi ob koncu leta zmanjkalo denarja za delitev osebnih dohodkov. Tako je določen delež, ki ga bodo dobivale posamezne ekonomske Prioritetna lista Pred dnevi je Stanovanjska komisija razobesila novo prioritetno listo, ki je sprožila precej viharjev. Že zdaj so se mnogi prosivci pritožili proti vrstnemu redu, a pričakujemo, da bo v teh dneh upravni odbor prejel še več pritožb. Vse kaže, da bo pritožb toliko, da bo potrebna seja upravnega odbora za reševanje. Bolj podrobno bomo pisali o prosivcih in o reševanju njihovih pritožb, ko bo o tem razpravljal upravni odbor. enote na 1000 dinarjev realizacije gotovih izdelkov. Po tem ceniku bo dobila metalurgija 93 dinarjev, anorganska kemija 43,5 dinarja, organska kemija 41 dinarjev, vzdrževalni obrati 21,5 dinarjev in uprava 34,5 dinarjev. Po tem bi bila planirana masa osebnih dohodkov mesečno za metalurgijo 45,000.000, anorgansko kemijo 38,600.000, organsko kemijo 12.500.000, vzdrževalne obrate 135,500.000 in za upravo 135.500.000. V primeru manjše realizacije, bo tudi masa planiranih osebnih dohodkov za ustrezen odstotek manjša, ali pa bo za toliko večja, za kolikor bo večja realizacija. Ta cenik bo torej odločal o razdelitvi sredstev za osebne dohodke med posameznimi ekonomskimi enotami. Toda, če bo kolektiv uresničil sklep delavskega sveta podjetja, da bomo povečali proizvodnjo in s tem pokrili razločke med prodano in plačano proizvodnjo, potem nam ne bo potrebno odstopati od določenih osebnih dohodkov. Nadalje je delavski svet razpravljal o povečanju osnovnih postavk vsem tistim delavcem, ki prejemajo manj kot 15.000 dinarjev mesečno. Tako v prihodnje ne bomo imeli urnih postavk pod 52 dinarjev. Vse urne postavke od sedanje 52 do vključno 61 pa prejmejo določen odstotek, tako da zaradi dviga najnižjih postavk, ne bo prišlo do neenakosti. Po izračunu faktorja K smo u-gotovili, da nam bo razpoložljiva masa osebnih dohodkov komaj zadoščala za izplačila osebnih dohodkov. Zategadelj bomo morali pokriti povečanje najnižjih urnih postavk iz mase same. Delavski svet je potrdil predlog upravnega odbora, da bomo vzeli ta sredstva iz premij in sicer tako, da bomo vsako skupino premij zmanjšali za 8 %. (Nadaljevanje na 3. strani) — Fantje, dri’te, da se nam ne sesuje prav zdaj, ko smo z našimi izdelki končno prodrli na svetovno tržišče ... (Iz »Delavske enotnosti«) Opravičeni in neopravičeni V prejšnji številki smo objavili spisek vseh, ki so manjkali na dosedanjih sejah delavskega sveta in upravnega odbora. Opozorili smo, da so v spisku navedeni vsi, ki so manjkali, ne glede na to, če so manjkali opravičeno ali neopravičeno. Dopustili smo jim tudi možnost, da se opravičijo. Pismeno se je opravičil tovariš Josip Hohnjec, ustno pa tovariš Jože Ljubič. Na upravnem odboru je svoj izostanek hkrati pojasnil tudi predsednik upravnega odbora, tovariš Franc Bric-man, ki je bil v tistem času na dopustu. Hkrati je upravni odbor podjetja sklenil, da bi v prihodnje v časopisu objavljali samo ■ tiste, ki manjkajo neopravičeno, ker bi sicer utegnilo priti do zmede. Tako smo se odločili, da bomo v prihodnje objavljali samo neopravičene izostanke. Tako to pot objavljamo izostanke na zadnjih sejah. Za neopravičene izostanke bomo šteli vse tiste, ki se ne bodo opravičili v tajništvu organov delavskega upravljanja (telefon 224) že pred sejo. Veljajo tudi utemeljena opravičila tovarišev na samem zasedanju (dopust, delo, bolezen). Neopravičeno so izostali: 6. seja UO (27. julija): Edo Jurhar. 4. seja DS (31. julija): Franc Hohnjec, Ivan Krkalo, Rudi Fajs, Martin Slapšak, Vinko Jesenovec in Maks Polenik. Morda je še med navedenimi kdo, ki je izostal opravičeno, a se ni pravočasno opravičil. Vsem tistim je torej mogoče, da pojasnijo svoj izostanek naknadno. Ob razpisu upravnega odbora podjetja za izboljšave je tudi naš urednik v prejšnji številki glasila objavil predlog, kako bi povečali obisk na sejah samoupravnih organov. K prejšnjemu opisu objavljamo zdaj še skico patenta. (S. S.) Kaj jev mojstrskih miznicah ? Tovariš urednik! V prejšnji številki našega lista sem prebral kritiko v zvezi z obiskovanjem sej delavskega sveta in upravnega odbora. Oglašam se, ker sem tudi jaz med tistimi, ki so navedeni, da se sej ne udeležujemo, toda ne po svoji krivdi, temveč po krivdi tistih, ki raznašajo in posredujejo vabila, a jih ne dostavijo. Vabila običajno obtičijo v mojstrskih -miznicah, namesto da bi jih dobil naslovljenec. Tako je bilo tudi z mojim izostankom na 2. seji delavskega sveta ker sploh zanjo nisem zvedel. Sodim, da je moj izostanek o-pravičljiv, saj sem bil prej tri leta član delavskega sveta -in sem se udeležil vseh sej, kakor se jih bom udeleževal tudi v prihodnje, če bom zanje zvedel. Lepo vas pozdravljam, Jože Hohnjec I. pražllec, PIK Kaj bo delala MLADINA? Da bi vsestransko poživeli dejavnost mladinske organizacije, je Tovarniški komite mladine izdelal točen program dela za julij in avgust. Iz tega programa povzemamo glavne -točke, v prihodnji številki bomo pa poročali, kako je ta program mladinska organizacija tudi -izvedla. Na področju ddejno-vzgojnega dela je mladina -predvidela 27. julija ob 17. uri predavanje o aktualnih dogodkih doma in po svetu, 6. avgusta ob 17. uri -predavanje Problemi jugoslovanskega gospodarstva in 20. avgusta poljudno znanstveno predavanje »Atom v službi vojne in miru«. Klub mladih proizvajavcev in upravljavcev, ki ga vodi Janez Mirnik, si je določil za 26. julij ogled Cinkarne, ki naj bi bil združen z analizo podjetja. Ob koncu julija naj bi bil sestanek s člani samoupravnih organov. Za 3. avgust so določili predavanje »Nastanek Cinkarne, njen razvoj ter -perspektiva«. Predavanje o gospodarskem položaju Cinkarne v Jugoslavij-ij in svetu je bilo določeno za 13. avgust. Študij o sistemu delitve sredstev v gospodarskih organizacijah naj bi bil 24. avgusta, 31. avgusta pa razpirava o HTV. Tovariš Maks Košič je zadolžen za družabno in zabavno življenje. Na tem področju namerava mladina prirediti zabavni večer s plesom dne 18. avgusta ob 20. uri. V športni dejavnosti, ki sta zanjo odgovorna Boris Brečko im Ciril Pooivalšek, je bilo 28. julija določeno sodelovanje na tekmovanju aktivov JLA in brigade v šahu, streljanju in namiznem tenisu. Za 22. avgust pa je določeno tekmovanje v šahu iin streljanju s TEP. Tovariš Drago Gasparič je odgovoren za klub delovnih akcij. Do 1. avgusta je bilo potrebno zbrati -prijavljence za MDB v septembru in oktobru. Prijavilo se je 7 mladincev. i Tudi TK je določil program, ki bi naj utrdil delovanje mladinske organizacije. V začetku avgusta so na sestanku -komiteja razmislili o vsem, da bo letna konferenca mladine čim bolj pripravljena. Sredi avgusta je imel komite sestanek, ki je na njem izdelal o-snutek programa za delo mladinske organizacije "v letu 1963. Manj ali več V skupnih delavnicah zadnje čase veliko razpravljajo o vprašanju -odvečne delovne -sile. Na enem -izmed zadnjih zasedanj delavskega sveta so -o odvečni delovni sili precej široko razpravljali, nakar so seveda člani delavskega sveta vpraševali, čemu manjšamo število -delavcev, a iščemo nove strokovnjake. Tovariš Jurhar je članom delavskega sveta razložil, da je za naše poslovanje dosti bolj ustrezno, če v podjetju opravljajo -razna vzdrževalna dela servisi izven našega podjetja, -kakor da imamo sami ljudi za ta dela. Pri nas bomo obdržali samo (tisto strokovno osebje, ki je za redno vzdrževanje nujno -potrebno, druga vzdrževalna -dela pa nam bodo opravljali tuji delavci. Seveda kljub -temu ne mislimo ljudi -odpuščati, temveč jih ustrezno premestiti na tista delovna mesta, kjer nam delovne sile primanjkuje. V koli-kor pa pri nas za -posamezno stroko vendarle ne bi našli ustreznih delovnih mast, bomo vsakemu odvečnemu delavcu priskrbeli ustrezno delo drugje. IZ MAJHNIH DINARJEV MILIJONI Hkrati so na tem sestanku poiro-čali o dosedanjem delu mladinske organizacije dn analizirali probleme mladih proizvajavcev. Pojutrišnjem bo sestanek komiteja, kjer bodo znova pregledali osnutek programa, zatem poročila in navadila, ki so določena za letno konferenco, ukvarjali se bodo s kadrovskimi vprašanji in razmisli o novem sestavu mladinskega komiteja. Dne 8. spetembra ob 14. uni bo v sindikalni dvorani LETNA KONFERENCA. Na tej konferenci bo mladina dokončno obračunala o svojem dosedanjem delu in si začrtala pot v prihodnje delovno obdobje. Sedanji predsednik -tovarniškega komiteja LMS, tovariš Vili Skrt, je izjavil, da je komite izključil iz svoje sredine tovariša Janezo Robido, ker je teden dni neopravičeno -izostal od dela. Zaradi prevelike obremenjenosti je komite razrešil dolžnosti tovarišico Jožico Krkalo. Tovarišico Edito Kotošek -pa so izključili zaradi nedejavnosti, medtem ko so kaznovali tovarišico Miro Korošec z ustnim opominom, ker se ni udeležila obratnega sestanka na upravi. V času splošne štednje moramo gledati na vsak dinar. To slišimo in čitamo zdaj povsod in tudi mi vsestransko rešujemo naše gospodarstvo, ki bi moglo biti dosti bolj uspešno, če bi ne bilo številnih drobnih napak, ki v končnih seštevkih pokažejo kar precejšnje razločke. V oddelku likvidacije računov smo si ogledali zvezek, ki so v njem zabeleženi pregledi prispetih računov. Od začetka leta do zaključno 25. junija letos se je v tem zvezku nabralo 97 beležk o računih, ki bi nas oškodovali za 7,289.234 dinarjev. Če teh računov ne bi nihče pregledoval, bi ta denar izgubili, tako pa napačne ob-lačune enostavno zmanjšamo za razliko in nakažemo toliko denarja manj. V večini primerov ugotavljamo razločke v obračunih za prevoze z železnico in s tovornim avtomobilskim transportom, pa tudi pri podjetjih, ki nam pošiljajo raču- ne za večje vsote z decimalnimi števili, kjer se često decimalna vejica zamakne. Med računi so večidel vsote do 5.000 dinarjev, ponekod pa se primeri tudi razloček kar za nekaj sto tisočakov. Tovrstna kontrola je vsekakor nujna in tudi koristna, saj prihranimo z njo precejšnje vsote denarja, ki bi sicer izginil v škodo nas vseh. Žal seve tovrstne kontrole še nimamo povsod tam, kjer bi mogla obstajati, a verjetno bomo v kratkem uvedli še vrsto nadzornih služb, ki nam bodo jamčile čisto in jasno finančno poslovanje. Kdo bo plačal deficit? V kuhinji toplega obroka imamo novega akomama — upravnika, tovariša Franca Pleterska. V razgovoru smo zvedeli, da je v organizaciji kuhinje storil že marsikaj, kar bo pripomoglo, da bo kuhinja bolj redno in pravilno poslovala. Dosilej namreč pri dviganju zalog in -izdajanju obrokov v kuhinji do raznih manipulacij, dence in tako je bilo možno, zaradi česar so se člani kolektiva tudi pritoževali, da je prihajalo v kuhinji do raznih mani-pulacinj. Poslej -to ne bo več mogoče, ker so uvedli v kuhinji strogo evidenco o količinah jedil, ki jih izdajajo iz skladišča in o količini obrokov, ki jih izdajajo abonentom. Tako je meso natanko stehtano in klobase preštete po komadih. Takšna poslovanje je že v kratkem času pokazalo, da bo možno obrok izboljšati dn namesto dosedanjih 8 dkg salame je ob istih cenah mogoče deliti že 10 dkg salame. Pc-dobno je pri golažu. Poprej je v 1 porciji bilo 4, zdaj je 5 dkg mesa (brez kositi). Pri prejšnjem ekonomu je bila (Nadaljevanje na 3. strani) JUkeusttukciia v vzt\am Pogled v obrat valjarne med re konstrukcijo N-a vprašanje, če Ginkama res išče novo -strokovno osebje, je članom delavskega sveta odgovoril tovariš Haas. Pojasnili jim je — kar lahko razumemo vsi — da je Cinkarna v tako težkem stanju zavoljo Iztrošenih in zastarelih naprav, kar nikakor ne moremo spremeniti in zboljšati, če v podjetju ne -bomo imeli dovolj inženirjev in tehnikov. Se to, kolikor ibomo takšnih strokovnjakov dobili, ne bo zadosti, da bi v kratkem času mogli -odločno spremeniti -naše obrate in tehnološke postopke. Mimo tega je tovariš Povzek omenil, da gledajo drugi v podjetju na režijske obrate zares precej -podcenjevalno, kar so delavci režijskih obratov zakrivili sami. Mnogokrat so drugi delavci kritizirali počasnost režijskih delavcev, -ki so -opravljali -razne rekonstrukcij e, ki so bile zelo nujne, pa so se vrteli Okoli del, kakor da se -ne bi nikamor mudilo. Navedel je nekaj primerov, ki so zelo slaba ocena za delavce v režijskih Obratih. Tako je n. pr. italijanski monter odklonil pomoč nekega mehanika, ki je -prišel vinjen na delo. Neki drugi mehanik je -prišel v kromov galun, se zleknil za kad in pol -delovnega časa prespal. Obilo zabave pa so imel-i v nov-i žvepleni kislini, ko so zidarju, ki je prišel popravljat pod, zvezali noge, medtem ko je spa/1. Takšna primeri so vsekakor slabo -priporočilo in v prihodnje bodo morali tudi tisti posamezniki v režijskih obratih, ki se doslej še niso zavedli, da je uspeh podjetja odvisen tudi od njihovega dela, prijeti bolj resno za delo. Stara zunanja stena je padla, ždaj bodo začeli zidati novo, ki bo za pet metrov razširila obrat Delavci vstavljajo nov valj v ležaje stroja za valjanje NEKAJ MISLI O NAŠI STANOVANJSKI IZGRADNJI kondicijske vožnje ? (Nadaljevanje s 1. strani) zgraditi individualne hišice, je podjetje letos kreditiralo 19 pro-sivcem izgradnjo individualnih hiš, kar lahko prištejemo k že navedenim 63 novim stanovanjem tako, da bo letos iin deloma v drugem letu v celoti zgajenih 82 novih stanovanj. Za individualna posojila bodo v prihodnjem letu na razpolago še preostala sredstva, to je 9,000.000 din, ki jih bomo dobili s prodajo počitniškega doma v Crikvenioi. Prav gotovo pa bo kolektiv pri razporeditvi dohodka v letu 1963 namenil še dodatna sredstva za kreditiranje individualne izgradnje. Da bi čim ceneje prišli do večjega števila stanovanj, smo začeli z akcijo za izgradnjo montažnih hišic. Letos smo naročili 3 hišice, ki bodo predvidoma zgrajene v zazidalnem okolišu Selce. V naslednjih letih bo verjetno kazalo na tem področju nadaljevati z gradnjo individualnih hišic. Tako ho v celoti letos in delno v drugem letu zgrajenih 85 novih stanovanj. Pri reševanju stanovanjske problematike bomo morali glede na ekonomski položaj podjetja upoštevati pozitivne predpise in prakso, ki se je pri ,nas že precej razširila in izdelati nov sistem kofiinansiranja stanovanjske izgradnje odnosno predplačilo stanovanjske pravice. Menimo, da bi nam najbolje ustrezal sistem, po katerem bi vsak interesent, glede na višino osebnih dohodkov, prispeval določena sredstva, ki hi jih dobil od podjetja v obliki kredita in tako postal solastnik stanovanja oziroma hišice. Sredstva, ki bi se iz takih posojil vračala, naj bi se formirala v posebnem skladu, ki bi bil namenjen izključno za stanovanjsko izgradnjo, oziroma individualna posojila. Naše podjetje je zastarelo in nujno moramo rekonstruirati o- Kdo bo plačal deficit? (Nadaljevanje z 2. strani) cena surovih jedil za 1 obrok 80 dinarjev, zdaj je povprečna cena surovih jedil za 1 obrok 59 dinarjev. Vsa ta znižanja so v kuhinji dosegli deloma z varčevanjem in umnim razdeljevanjem jedil, deloma pa z boljšo nabavo, ki o-mogoča nakup surovin po precej nižjih cenah. Kranjske, ki stanejo v Celju 700 dinarjev kilograma, dobimo v Trbovljah po 650 dinarjev. Letna salama stane v Celju 560 dinarjev, v Trbovljah 480 dinarjev. Ob nabavi korenčka smo ugotovili, da je pri 1 nakupu, zavoljo nižje cene, strošek nabave pokril prevoz in vrh tega je bil še 1 zaboj korenja takore-koč zastonj. Po vsej verjetnosti bo v doglednem času nabava še cenejša in vse to bi kuhinj i toplega obroka omogočilo, da izboljša kakovost obroka, če bi ne ostajalo odprto vprašanje dolga. V prejšnjih mesecih toplega obroka je izkazala deficit 1,337.000 dinarjev. Ce bo kuhinja morala ta deficit poravnati, potem še nekaj časa hrana ne bo mogla biti boljša, če pa bi delavski svet sklonil, da ta dolg odpiše, bi lahko hrano takoj izboljšali. Za trenutne potrebe nabavlja kuhinja surovine sproti, a za o-zimnico bo še pravočasno zgrajena klet. Načrti za klet so že pripravljeni, zato računamo, da bodo kletni prostori pravočasno zgrajeni in da potem čez zimo ne bo hrana nič slabša, ker bomo imeli dovolj vskladiščenih jedil v kleti. Na tretji seji je delavski svet predlagal kadrovskemu sektorju, naj pregleda, če morda v kuhinji toplega obroka vendarle ni kakšna moč odvečna. Takoj po tem sklepu je iz kuhinje odšla ena moč, zdaj pa — če bo kuhinja nabavila nov lupilni stroj za krompir — bodo zmanjšali osebje v kuhinji toplega obroka še za eno moč. brate oziroma zgraditi nove. To je v interesu kolektiva in skupnosti neodložljiva nujnost, ki terja o-gromne napore. Rekonstrukcije bomo lahko izvajali z našimi sredstvi odnosno s pomočjo skupnosti, za vse pa moramo nujno imeti zadostno število visokokvalificiranih kadrov. Določen del kadrov sicer štipendiramo, druge — zlasti nekatere izkušene strokovnjake pa moramo pridobiti z razpisi. Osnovni pogoj za pridobitev zadostnega števijla nujno potrebnih kadrov pa je na vsak način v prvi vrsti ustrezno stanovanje, brez katerega ni mogoče pridobiti ljudi za delo v našem podjetju. Ta problem navajam zaradi nekaterih pripomb in kritik, češ, zakaj daje podjetje toliko stanovanj strokovnjakom, ki niso na prioritetni listi. Menimo, da bi politika, ki bi imela za cilj, reševati samo socialne probleme, bila za podjetje zelo kratkovidna, ker brez rekonstrukcij in novogradenj ni napredka, to pa lahko ob podpori celotnega kolektiva organizirajo in rešujejo le ustrezni kadri, ki imajo vi- soko ali srednjo strokovno izobrazbo. Ce nam je ta cilj jasen, potem bo tudi laže razumljiva politika razdeljevanja stanovanj, pa čeprav se zavedamo, da bo ta ali oni tovariš moral še nekaj časa potrpeti morda v težkih stanovanjskih razmerah. To kar smo prej pisali, daje približno sliko dosedanjih naporov kolektiva v stanovanjski izgradnji. Že zdaj moramo razmisliti, kako bomo gradili v letu 1963 odnosno v letu 1964, kakšne bloke želimo imeti in kako bo s sredstvi in podobno. V kadrovskem sektorju oziroma v ustreznih komisijah že razpravljajo o vodilih in načelih prihodnje stanovanjske izgradnje, posebej pa moramo iz izkušenj o dosedanji stanovanjski izgradnji izluščiti vse najboljše, tako da bi gradili lepa, skromna, sodobna in kar ,je najvažnejše — cenena stanovanja. Pri tem pa ne smemo pozabiti na možnost kof blanširanj a, kar .nam predpisi omogočajo. Tako bomo lahko v najkrajšem času rešili stanovanjske probleme, ki nas težijo. Karlo Sagadin Pred nedavnim je Ljudska tehnika — Avto-moto krožek — ocenila znanje šoferjev amaterjev in sicer teoretično in praktično. Za teoretično ocenjevanje smo sklicali sestanek šoferjev amaterjev dne 1. julija 1962. Takrat je mioral vsak član odgovoriti na 10 vprašanj o eestno-prometnih predpisih in na 4 vprašanja o prednosti na križišču. Prijavilo se je 18 članov, ki so na vprašanja odgovorili v slabi ur.i in oddali izpolnjene formularje ocenjevalni komisiji. Pregled odgovorov je bil razveseljiv. V večini primerov so člani odgovorili pravilno. To dokazuje, da člani redno spremljajo spremembe v cestnoprometnih predpisih in obnavljajo znanje, ki so si ga pridobili v tečaju. 80 % odgovorov je bilo namreč pravilnih. Nagrada za uspešne odgovore je pridobitev pravice in prednost za kondicijsko vožnjo. Kondicijska vožnja, ki je dala hkrati praktično oceno, je bila 8. julija za šoferje A kategorije z lastnimi motornimi kolesi na Telaciji Celje —Maribor—Dravograd—Črna na Koroškem—Slovenj Gradec—Sleme—Velenje—Celje. Skupna dolžina proge je bila 310 km. Sprva se je prijavilo 12 članov, a v zadnjem trenutku je 5 članov odstopilo. Tako je omenjenega dne ob 6,15 .uri iz tovarne odbmelo 9 motoristov, ki jih je spremljala komisija v društvenih avtomobilih. Lepo razvrščena .kolona je hitela proti Mariboru. Jutranja megla se je kmalu dvignila in motoristi so v rahli sončni pripeki vozili čez klance proti Slovenski Bistrici. N a klancu pred gostilno »Šoferske mamice« je prišlo BIFEJA "U Blagajničarko so običajno kar skrili, ko je začela računati z rjovim električnim registrskim strojem... ... pa tudi Eva je komaj uspevala izdajati hrano, ko je bil čas odmora. Verjetno bo v novi o-krepčevalnici stvar drugačna. do majhnega zastoja. Avtomobil, ki je bil na čelu ni mogel speljati v klanec. Voznik je zamudil pravi trenutek za prestavo brzi-ne. Nevšečnost smo kmalu popravili in že smo nadaljevali pot — približali smo se Mariboru in obkrožili še prometni otok v mestu samem. Nadaljevali smo pot ob Dravi proti Dravogradu. Na Mariborskem otoku so si vozniki privoščili počitek in si dovolili kratek razgovor. Naša Pavla se je pritoževala pri tehničnem vodji zaradi povečane hitrosti, ki je njen »Galeb« oni zmogel, četudi je pogumno privijala ročico za plin. Zatem smo vozili naprej skozi Dravsko dolino. Nova cesta, ki še ni do kraja zgrajena, je nudila svojevrsten užitek. Asfalt, makadam, razne zožitve, in poljska cesta so zahtevali od voznikov previdnost. Vozniki so prav tu dokazali, da je njihovo znanje kos tudi takim zaprekam. Nekaj kilometrov ravnega in lepo asfaltiranega cestišča pred Dravogradom, kjer so mogli vozniki razviti vso brzino, je bila odškodnina za trud med vožnjo po nezgrajenem cestišču V Dravogradu .smo se zapeljali še do državne meje in opazovali obmejni promet. V pogovoru smo kmalu začuli besede o fcokti in šunkaricah na vrtičku »Postajne restavracije«. Slavko se je pritoževal zaradi širine Fiata 1400, vse da gre kakor po traku, le obra-• Čanje je nerodno. Tehnični vodja je zadovoljno opazoval svojo gardo in jo hrabril s pripombami. Ob odhodu so nas ljudje opazovali ko smo odpeljali spet v lepo razvrščeni koloni in se kmalu poslovili od Dravske doline. Hiteli smo pa novi asfaltirani cesti piroti naši Koroški, kjer se zdaj na levi, zdaj na desni strani cestišča vije umazana reka Meža. Po njej imenujejo Mežiško dolino in trg Mežico. Privozili smo mimo Železarne Ravne in mimo Mežice proti Žerjavu. Na levi strani ceste srno videli flotacijo in topilnico .svinca, od koder dobivamo zelo dober mežiški cinkov koncentrat. Kmalu smo zavili v slikovito gorsko dolino. Morali smo še preko razritega cestišča, ki ga je pokvarila voda hudournika. Zaustavili smo se pred čudovitim hotelom v Orni, 'ki je zgrajen v planinskem slogu. Želodec je že krepko terjal opore in kosilo v hotelu je vrnilo voznikom kalorije in dobro voljo. Popo je bil tarča raznih opazk. Njegov odgovor je bil hiter: »Rajši grem s pogrebci, kakor s šoferji, ga lahko vsaj pošteno srknem! Borovničevec pa mi bo pokvaril želodec!« Zaradi okvare mostov na cesti proti Slemenu, smo morali spremeniti smer vožnje. Tehnični vodja je odločil, da bomo peljali najprej v Slovenj gradeč in tam na Sleme. Kolona je hitro prevozila kilometre po lepo asfaltirani cesti do Slovenj Gradca. (Nadaljevanje na 4. strani) Zveza borcev v Brestanici Izletniki — člani ZB z družinami — na Gori, kjer so kosili in si malce odpočili Ob odkritju spomenika v taborišču internirancev v Brestanici so člani Zveze borcev v Cinkarni organizirali skupno udeležbo. Z avtobusom se je odpeljalo 25 članov ZB z družinskimi člani, tako da je bilo vseh skupaj 41. Odpotovali so iz Celja čez Krško v Brestanico. Tu so se udeležili svečanosti ob odkritju spomenika v taborišču, zatem so si ogledali grad, ki so v njem bivali interniranci, nato pa še razstavo Zveze borcev. Iz Brestanice so nadaljevali pot čez Bizelsko, na Gori so kosili in se nato namerili v Kumrovec. Po Nihče pod 15000 (Nadaljevanje s 1. strani) V razpravi so nekateri tovariši izrazili pomisleke, da nekatere obračunske skupine ne bodo imele dovolj sredstev iz premij, da bi pokrile najnižje urne postavke. Zategadelj je delavski svet dodatno določil, da bo upravni odbor pedjetja v primeru takega pojava o tem posebej razpravljal. Nadomestilo iz rezerve Zaradi neskladnosti med .prodajo in proizvodnjo cimkovih strešnikov je morala valjarna preiti na kompletiranje. Zategadelj bo izkazal obračun primanjkljaj 2,086.441 dinarjev osebnih dohodkov. Toda tega niso zakrivili delavci v valjarni, ki morajo kljub temu delati, a ne bi uspeli ogledu Kumrovca so se vrnili proti Celju, toda ker je bila cesta čez Šmarje zaprta, so se vračali skozi Slovenske Konjice. Kmalu zatem, ko so minili Stranice, je sicer veselo razpoloženje pokvaril nesrečen dogodek. V avtobus se je zaletel močno vinjen mopedist in se hudo poškodoval. Samo prisebnost našega šoferja je rešila mopedista gotove smrti. Po formalnostih, ki so jih opravili s komisijo varnostne službe, so se nekoliko potrti vračali proti Celju, a kljub vsemu je udeležencem izleta ostal obisk v Brestanici v lepem spominu. Vse te spremembe so seveda samo začasne, ker nikakor ne zadoščajo pravilom o delitvi osebnih dohodkov. Zato je delavski svet sklenil, da moramo naglo pristopiti k izdelavi novega Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki mora biti razobešen najkasneje 15. oktobra, da bo potem o novem pravilniku razpravljal kolektiv. ustvariti sredstva za osebne dohodke. Zato je siklenil delavski svet metalurgije, da prizadetim delavcem izplača manj ko osebnih dohodkov iz rezervnega sklada. Prav ta primer nas uči, kako pametno je bilo, da smo se odločili zadržati denar v rezervnih skladih, ker se nam more v letu še večkrat primeriti, da zavoljo večjih premikov na tržišču ne bomo mogli kriti osnovnih osebnih dohodkov — in v tem primeru nas bodo lahko reševali rezervni skladi. KAJ Sl ŽELE A B O N MED RESNIMI ODGOVORI JE BILO NEKAJ TUDI ŠALJIVIH, KI BI O NJIH UMESTNOSTI LAHKO SPREGOVORILI POSEBEJ! V začetku julija smo razdelili abonentom v kuhinji toplega obroka vprašalne liste, kakšno hrano žele. Večina je odgovorila in prav gotovo bodo njihove želje vsem zanimive. Le 14 % abonentov želi, da bi bila ob nedeljah samo topla hrana. Menjajočo toplo in hladno hrano ob nedeljah, kakor ob delavnikih želi 53% abonentov. Tej želji bomo ustregli tako, da bomo v letnih mesecih delili ob nedeljah le hladen obrok, ob delavnikih pa menjajočega. Osemindevedeset abonentov je izrazilo tudi posebne želje, ki so prav zanimive in bodo služile kuhinji kot dragoceno napotilo pri sestavljanju jedilnikov. Seveda vsem ne bo mogoče ugoditi, ker si v mnogočem nasprotujejo. Težko bo zadovoljiti 33 tovarišev, ki žele boljšo in cenejšo hrano z več mesa. Kako naj hkrati ugodimo tistim, ki so proti fižolu in tistim, ki so za fižol? Zanimivo je, da nihče ne želi drobovine, pač pa ima ta hrana mnogo nasprotnikov. Lahko bo ugoditi tistim, ki žele več krompirja in razne vrste solat, saj ta hrana med anketiranci nima nasprotnikov. Nemogoče bo ugodi- E N T I TO ? ti tistim, ki so proti čebuli, ker so v veliki manjšini. Tiste tovariše, ki žele ob ponedeljkih hladno hrano, pa prav lepo prosim, di mi povedo, zakaj? Zaupno pa lahko svetujem »Krjavlju«, ki pravi, da je vedno lačen in nikoli sit, »Požeruhovi Mioki«, ki ji vse »paše«, če bi le bilo več in »Mihi brez dna«, ki je napisal, da mu gre vse skozi in, da mu nič ne ostane v želodcu, naj se na kak način prikupijo kuharicam za »repete«. Ta anketa nas resno opozarja na nujnost, naj bi abonenti izvolili svoje odposlance v abonentski svet, ki bi sodeloval z upravo družbene prehrane pri sestav-Ijaju jedilnikov, pri prizadevanjih za boljše in cenejše poslovanje kakor tudi pri odstranjevanju raznih spodrsljajev in napak. si Kondicijske vožnje? (Nadaljevanje s 3. strani) Tudi makadamsko cestišče ni zaustavilo odločnosti in dobre volje voznikov. Zaviti v oblake prahu smo vozili skozi sotesko reke Pake, ki jo poznamo pod imenom »Huda luknja«. Prebivavci Velenja in Šoštanja so se komaj utegnili začuditi, kaj pomeni kolona z rdečo zastavo in motoristi, beli od prahu, ko smo mi bili že na Slemenu. Prava gorska cesta z mnogimi zavoji in slabim cestiščem je zahtevala od voznikov precejšen napor, vendar so zmogli tudi to. Pri Andrejevi koči na Slemenu smo se spet ustavili. Majhna praska na roki tovariša Karla nam je povedala, da se z ravno cesto ne moremo šaliti. Na »Puchu« pa smo z majhno operacijo z žico in kleščami odstranili prehudo razgrajanje izpušne cevi. Tudi naša Pavla je hrabro in v zadovoljstvo nas vseh pribmela do vrha. Pomanjkanje »tekočine« jo je zaustavilo ravno pred gostilno, toda s pomočjo tovariša Ivana je ugasila žejo in nasmejana vprašala: »Kaj je že res konec te prečudovite ceste?« Cas je tekel. Ob sončnem zahodu je kolona znova prižgala motorje in odhitela v dolino. Kratek signalni trušč na črpalki v Šoštanju nam je pokazal sliko našega turizma in užalostil pno-dajvko »pijače« zaradi preslabega zaslužka. V mraku je kolona prispela v Celje. Vsi zadovoljni in že kar utrujeni, so se vozniki — udeleženci ocenjevalne vožnje — razšli na svoje domove z željo, da jim društvo čimprej znova omogoči podobno kondicijsko vožnjo. V. S. LOV NA MIŠI IN PODGANE V obratu kemije II so opazili, da imajo precej miši in podgan, ki so razmeroma nečedna golazen in zato so se odločili, da jiih uničijo. Pred nedavnim so opravili HTV organi akcijo s klorovim apnom, a kako bo uspela, bomo videli šele v teh dneh. Upajmo, da bo lov uspešen in da v prihodnje ne bo več potrebno, da bi se delavski svet kemije II moral ukvarjati s podobnimi vprašanji. -.... :.'........ • PISALI SO SI... Zadnjič smo zagrozili, da bomo v tej številk objavili vsebino pisem, ki jih bodo pisci vrgli v nabiralnike »CINKARNARJEVA POŠTA«. Toda vse kaže, da nam bodo pisci vendarle prizanesli in v prihodnje ne bodo dajali pisem, ki so jih namenili svojim znancem, a napisali med delovnim časom, v naše nabiralnike. Zategadelj smo se odločili, da vsebine zadnjih pisem vendarle ne bomo objavili, kljub temu pa bomo zapisali, kdo je še med tistimi, ki pišejo pisma med delom. To pot smo našli v naših nabiralnikih pisma, ki so jih pisali: CEROVClC BLAŽ je pisal Valad-žija Štefici, KATICA VARJAClC je pisala Roziki Majhen, nekdo je pisal Mariji Svenšek, Š. J., ki dela v Elektrosignalu, je pisal Hrovat Vladimiru, ŠPILJAK ANTONIJA pa je pisala Raven Mariji. Upamo, da so to bila zadnja pisma, ki so bila namenjena znancem z redno pošto in da bo v prihodnje več dopisov za naš časopis. Videti je, da naši delavci in delavke kar pridno pišejo, zato nismo izgubili upanja, da bodo začeli še bolj pridno dopisovati tudi v »Cinkamarja«. Torej pogum in pišite za »Cin-kamarjevo pošto«! Uredništvo OJ TA CITROEN! Cenjeni tovariš urednik! K članku »Izvolite, milostivi«, naslednje: Pravilno je, da se javno ožigosajo ljudje, ki še danes nimajo pravega odnosa do člana svojega kolektiva — v tem primeru šoferja. Bilo bi pa umestno, da se imena ne zavijajo v anonimnost, ker tako živijo v senci u-pravičenega družbenega hkora vsi, ki so se službeno vozili v citroenu in imeli vseskozi tovariške odnose do šoferjev, prizadeti »milostivi« pa končno ostaneta — neprizadeti. Zato prosimo, da se v naslednji številki »Cinkamarja« skrivalnica razkrije. Lep pozdrav! Ostale potnice citroena CENJENE OSTALE POTNICE! Predvsem, da bomo dosledni, naslov članka je »Izvolite, mi-lostiva!«, nikakor ne »milostivi«. O pravilnih odnosih bomo še precej pisali. O neumestni anonimnosti bi mogli razpravljati ob posebni priložnosti. Sicer pa, cenjene »ostale potnice«, dokler ve ne boste nastopile nominalno, je dovoljeno tudi nam, da ostanemo anonimni — bodisi prizadeti IZ REFERATA ZA DRUŽBENI STANDARD: POSLOVANJE KUHINJE TOPLEGA OBROKA SE VIDNO IZBOLJŠUJE V kuhinji toplega obroka so bili nujni nekateri ukrepi, kajti ta obrat v zadnjem času ni zadovoljivo posloval. Povprečno dnevno ceno obroku, ki je bila dovoljena 54 din, so vedno prekoračili tako, da je bila v prvem trimesečju 78,39 din im je zato knjigovodstvo družbenega standarda izkazalo 485.779 din izgube. Tudi v drugem trimesečju se stanje ni bistveno spremenilo, kljub temu, da je bil ekonom kuhinje z dejanskim stanjem seznanjen, ni ukrenil ničesar za izboljšanje. V drugem trimesečju se je povprečna cena obroka dvignila na 83,94 din in se je dotedanji manjko povečal še za 878.760 din tako, da je skupni manjko v prvem polletju 1,364.543 din, dasi je bil obrok drag, ni bil najbolj izdaten. Redno poslovanje se je pričelo šele, ko je bil postavljen novi upravnik), pa tudi kuhinjsko osebje je bilo delno spremenjeno. Povečali oziroma uvedli so strogo kontrolo porabe materiala. Knjigovodstvo mora redno obračunavati vse stroške in sproti obveščati kuhinjo o finančnem poslovanju. Surovine nabavljamo zdaj izključno pri grosističnih podjetjih ali proizvajavcih, kar tudi znatno vpliva, da so cene nižje oziroma ustaljene. Iz knjigovodstva družbenega standarda je razvidno, da se je sedaj hrana oziroma obrok pocenil in izboljšal, kar potrjuje povečano število dnevno izdanih obrokov. Znižanje cen oziroma boljši obrok lahko pričakujemo tudi po reno-viranju kuhinje.' Nabavili smo nov parni kotel, v načrtu pa je še univerzalni kuhinjski stroj, ki bo razbremenil delo osebja v kuhinji. Velika ovira za nadaljnje izboljšanje poslovanja kuhinje in tudi pocenitev obroka je v tem, da kuhinja še nima potrebnih prostorov. Prostori, ki bi bili zelo primerni za priročno skladišče, koristi zdaj 10 delavk za garderobo in kopalnico. Dvomimo, da ne bi bilo z malo dobre volje in razumevanjem najti v metalurški kopalnici še prostor za 10 garderobnih omaric, ki bi jih koristile delavke. Tudi kletni prostori za ozimnico bodo kmalu urejeni, tako bomo lahko v jeseni nabavili po zmernih cenah vso ozimnico. Iz gornjega je razvidno, da bo v prihodnje v tem obratu lahko pričakovati zadovoljiv uspeh. Vodstvo kuhinje obvešča tudi vse koristnike toplega obroka, da je v pisarni kuhinje na razpolago vsem abonentom pritožna knjiga, v katero naj vpišejo vse svoje pripombe oziroma pritožbe, glede kakovosti in okusa hrane, kakor tudi glede reda, čistoče in postrežbe. Vpisujte še isti dan, v kateri izmeni ste nepravilnost o-pazili. Od upravičene kritike oziroma dobrih predlogov, lahko pričakujemo še boljši uspeh. Ne boj se, tudi njega bo našla kontrola! SAMO VK AVTOMEHANIK V garaži smo imeli delovno mesto VK mojster v garaži, ki je bilo po sodbi šoferjev in delavskega sveta skupnih delavnic odvečno. Zato so ©a na zadnji seji delavskega sveta ukinili in uvedli delovno mesto VK avtomehanik. To so naredili zategadelj, ker doma na avtomobilih opravljamo samo manjša popravila, ki jih zmore avtomehanik, medtem ko vsa takšna popravila, ki so resnejšega značaja, opravljajo za nas servisne delavnice v Celju. ali neprizadeti! Če pa želite zvedeti še kaj več o tej skrivalnici, preberite članek: »Oprostite, tovarišica!«, ki je objavljen na zadnji strani. Uredništvo! ŠE ENKRAT — KOPALNICA Tovariš urednik! V zadnji številki Cinkarnarja je izšel članek, ki ga je napisala tovarišica P. M. Ker članek prizadeva vse ženske, menimo, da je potrebno stvar razčistiti. Od tiste, ki je pisala ta članek, zahtevamo, da javno pove krivca, da ne bomo zaradi ene malomamice žrtve tudi vse druge. Vas, tovariš urednik, pa prosimo, da objavite ta članek, ker nam boste tako pripomogli, da bomo prišle spet na pravo mesto v Cinkarni. Brez podpisa! Drage tovarišice! Odgovoriti moram nasploh, ker dopis ni podpisan, kakor tudi prvi članek ni imel več mimo pod-pisnih črk P. K. Zategadelj moram izpolniti samo vašo željo, da objavljam odgovor. Ce vam bo s tem kaj pomagano, ne vem, kakor tudi ne vem, če vas bo samo to dvignilo spet na pravo mesto v Črnkami. Menim, da je dosti bolj odločilno, če ženske sklenete, da boste odslej skrbele za red 'in snažnost v kopalnici, kakor da hi iskale dozdajšnjega krivca. Rajši v prihodnje pazite, da vam nobena ne bo naredila podobne sramote in če jo kljub vsemu pri nerodnosti zasačite — potem vam je list na razpolago, da jo pred kolektivom razkrinkate. Urednik zakaj samo Četrtina? Delavci vprašujemo, zakaj je topli obrok dražji, medtem ko je postal količinsko manjši Pred nedavnim smo namreč dobili samo četrtino kranjske. Trdim, da je vsakomur jasno, da je to odločno premalo. S. N. Dragi tovariš! Glede cene toplega obroka nam je zdaj vsem jasno, da ob splošni podražitvi ni moč izhajati z manjšo ceno, kakor jo je določil delavski svet. Glede manjšega obroka pa smo povprašali novega ekonoma, tov. Franca Pletr-ška, ki nam je odgovoril: Tistega dne, ko je bilo samo četrt kranjske, je bila poleg tega še fižolova solata in kruh. Kranjska je bila izjemoma debelejša in je tako stalo četrt kranjske 30 dinarjev. Fižolova solata in kruh pa sta skupno stala 42 dinarjev. Tako je tokrat surova hrana toplega obroka stala 72 dinarjev, a za en olbrok je dovoljeno samo 66 dinarjev. Tako smo že pri tej razdelitvi presegli osnovno ceno. Kljub temu je količinsko topli obrok ustrezal, četudi je bilo samo četrt kranjske. Več o toplem obroku berite pod naslovom »Kdo bo plačal defi-oit.« Uredništvo PISMO IZ BIOGRADA NA MORU Bližal se je veliki trenutek vsakega leta. Kdo še ni doživel radosti in nestrpnosti zadnje dni pred dopustom? Trenutkov, ko znova pregledujemo spisek stvari, ki smo jih določili, da jih vzamemo s seboj, če gremo na dopust — na morje. Zadnje popoldne pred odhodom je živčnost narasla do vrelišča. Zena je zlagala v kovček, radio aparat je prijetno igral, takrat pa: tresk, bum!... »Presne- ti dedec, samo igraš se s svojimi igračami, jaz pa naj pakiram. Se bom še jaz usedla!« Nisem si še opomogel od poplave besed moje boljše polovice, ko se je oglasila naša nadebudna smrklja: »Oj, kako ste sitni, mamca vi, nič vam prav po godu ni!« Tresk! Leteči projektil v obliki copate je priletel proti moji glavi. Seveda, -vsega sem kriv jaz, ker sem slab vzgojitelj in sem naučil hčerkico pesmi. Slednjič se je vihar pomiril in v miru sem očistil puško za podvodni ribolov. Bili smo gotovi še pred večerjo. Zgodaj -smo legli, da bi čim-prej dočakali rano jutro, ko nas bo avtobus popeljal na morje. Vožnja, lepa vožnja. Pni Ma-tuljah smo ugledali morje. V avtobusu so odmevali razni oh in ah. Tudi meni je ušel krepek ah, ko se mi je na glavo prevrnila zajetna borša. Se 220 km nas je čakalo po jadranski magistrali. Vožnja bi bila dolgočasna, če si potniki ne bi umislili vsakovrstnih potegavščin. Mi smo odprli okna in obmetavali pešce na cesti z ogrizki in podobnim neuporabnim materialom. V Biogradu smo pristali, ko je ura kazala 20.30. Verjetno je našim uram škodila sprememba zraka, kajti po voznem redu hi moralo biti šele 7 zvečer. Sicer pa, kaj čemo, o tem ni vredno razpravljati. Začel se je drugi del tragedije. Dobro razpoloženi lin na smrt utrujeni smo iskali weekend hišico z imenom Vojko in številko 10. Po dolgem iskanju smo našli Vojka, toda številke 10 ni bilo ob strani je imel Vojko številko 9, nad vrati pa 6. Mislil sem, da to navsezadnje ni nič hudega in ukazal moji četi, naj obstane. Istočasno se -nam je približal upravnik: »Najprej morate izpolniti prijave, potem pa dobite ključe!« Planili smo nad prijave, toda kje zdaj najti kakšno pisalo! Prebrskali smo vse kofre in torbe, dokler se nam ni posrečilo, da smo našli ostanek nekega svinčnika. Po polurnem napornem kraspanju po papirju, smo uredili tudi to stvar in ko je upravnik pogledal naše prijavnice, je zamišljeno dejal: »Ta- ko, tako! Iz Cinkarne ste! Morali boste počakati, ker smo vselili druge v vašo hišico, ker ni doslej bilo nikogar Iz Cinkarne!« In tako sem -moral čakati. Tedaj pa izbruh. Eksplozija! (K sreči to pot ne po meni.) Spričo tolikega trušča, ki ga je zagnala moja nežna polovica, si je upravnik nemudoma premislil i-n nas ob desetih zvečer kar najbolj hitro zbasal v neko hišico. 'Naselje v Biogradu je zelo lepo. Hišice sredi borovega gozdiča, v bližini plaža, kjer je mogoče poležavati na sončni mivki, ali pa tudi v borovi senci. V okolici je polno zanimivih izletišč. Najprej smo obiskali otok Pašman, znan po odličnem pašmanskem siru. Čolnar nas je kmalu -pripeljal do neke hišice, kjer me je začudilo vzorno urejeno okolje in notranjost hiše. Gospodinja nam je postregla s sirom in vinom. Sir je bil odličen, četudi nekoliko suh, tako da sploh nismo potrebovali kruha, temveč smo sir še zalivali z vinom — dišečo črnino, ki je kmalu razgrela naše duhove. Drug izlet smo določili na Vransko jezero, ki je oddaljeno 6 kilometrov. Jezero je znano zavoljo obilice rib — -sladkovodnih in morskih — a še posebej, po jeguljah, ki so prav slasten prigrizek. Ob jezeru je restavracija, kjer gostom pečejo ribe, ki jih po njihovih željah pred njimi potegnejo iz vode. Vse prehitro so nam minili čudoviti dnevi v Biogradu. Predzadnji dan smo se odločili za izlet k biserom našega Jadrana — na Kornate. Komati se razprostirajo na zunanji strani Dolgega otoka in domačini pravijo, da jih je nad tisoč. Verjetno res še nihče ni preštel vseh majhnih in večjih otočkov, ki je vsak zase svojevrstna lepota. Na pot smo odšli kar za ves dan. Bilo nas je več, med vsemi trije podvodni ribolovci. Z motornim čolnom smo se vozili dve uri, dokler nismo odkrili ustreznega mesta za naše taborišče. Ko smo si uredili prostor, smo pustili žene in otroke pri šotorih, mi lovci, smo pa odšli po moških opravilih. Podvodni ribolov je svojevrstna zabava, ki terja precej napora in često tudi veliko previdnost, a plačilo so čudoviti prizori, ki jih lovec doživlja pod vodno gladino in so mnogi drugi običanjo zanje prikrajšani. Tega dne nam ribe niso bile kdove kako naklo- njene. Bežale so pred nami, v kolikor so se sploh pokazale. Morali smo se nekajkrat premakniti iz lovišča v lovišče, dokler nam slednjič ni uspelo, da smo -nataknili nekaj slastnih prigrizkov na naše harpune. V slabih dveh urah smo nalovili trinajst večjih (in manjših) rib. Naše kuharice so se razveselile, m. pa smo bili ponosni. Ko smo zatem ob ražnju, ki so se na njem pekle ribe, Vhod v camping, kjer imamo najete weekend hišice v Biogradu VVeekcnd hišice v Biogradu so lične in udobne. Vsem tistim, ki si niso privoščili dopusta v njih, je lahko žal pripovedovali naše lovske zgodbe, so ribji zobje postajali vsaj dvakrat večji in naša junaštva nezaslišana. Mnogo tega bi še mogli zapisati, toda v kratkem: vsakomur lahko samo priporočimo, naj čim- prej zbere svoje stvari in se spravi na morje. Zaupno vam povem: težko se je odpraviti, naprej gre -potem samo od sebe! In verjemite — ne bo vam žal, četudi bo tu pa tam kaj malo dražje. Gasivci so tekmovali Minilo je skoraj dva meseca, odkar se je naša gasivska enota začela pripravljati za industrijsko gasivsko tekmovanje, ki ga je priredila Občinska gasivska zveza Celje. Tekmovanje je -bilo 25. julija letos. Tega dne so se zbrala v Štorah industrijska gasivska društva štore, Emajl, in Cinkarna. Vse tri ekipe so tekmovale po -pravilniku o -tekmovanju industrijskih gasivskih enot, ki ga je izdala Gasivska zveza Slovenije. Tekmovali so v devetih disciplinah: metanje vrvi na 25 metrov, tek na 100 metrov z opremo, hoja po gredi z opremo, vezanje vozlov, plezanje s kljukasto lestvijo, spuščanje -po vrvi, hitrostno oblačenje, streljanje z zračno puško -in hitrostni mokri tridelni napad. Naši gasivoi so morali kljubovati največjim gasivskim enota-m celjske občine in so se zategadelj morali zadovoljiti s -tretjim mes- Takole so trije »asi« zaigrali cin-karniško himno v Nerezinah NAŠA KRIŽANKA Vodoravno: 1. Naš obrat; 7. zver iz rodu mačk; 8. določenega okusa; 9. dva enaka soglasnika; 11. ime junakinje Tolstojevega romana; 12. kratica za naš Obrat; 13. kemični znak za lahko kovino; 14. srd, jeza; 16. cin; 19. znižana glasbena nota; 20. lagoden, udoben; 22. naš razvojni -institut; 24. ok-rasne živali (dvojina); Navpično: 1. zemlja; 2. tovarna gumijastih izdelkov; 3. vrhunski športnik; 4. najvišja igralna karta; 5. gostinski -obrat v Celju, Zolajev roman; 6. letopisi; 10. kemični element; 12. domača žival; 14. neobuti; 15. mrak; 16. veznik; 17. strelno orožje; 18. jarek, jašek; 21. pritrdilnica. tom. Dosegli so 820 točk, kar je 70 % možnega uspeha. Namen priprav za tekmovanje ni bil samo v tem, da bi na tekmovanju uspeli, temveč je predvsem to, da izvežbajo del našega članstva, ki ga je tako težko -pridobiti za gasivske vrste, da bi se strokovno izpopolnili. 2e samo to, da smo se mogli udeležiti tekmovanja, je dokaz o velikem porastu v izobraževanju našega operativnega članstva. Takšna tekmovanja dajo gasivcem številne izkušnje. Ekipa, ki je zastopala Cinkarno, je -kljub tretjemu mestu dokazala, da se je za tekmovanje dobro -pripravila, kar nam potrjuje, da je dejavnost naših ga-siveev vestna in -redna, zato ekipi gasivskaga društva Cinkarne čestitamo in želimo, da bi na prihodnjem tekmovanju pokazala še boljše uspehe. * S. L. 1 naša zaščitna SREDSTVA Pred dnevi sem šel v skladišče, kjer imamo zaščitna sredstva. Zahteval sem zaščitne rokavice, ker sem stare strgal. Skladiščnik mi je dejal, da nima nobenih novih rokavic, temveč da lahko dobim stare, ki so oprane. S tem predlogom sem soglašal, zato mi je skladiščnik dejal, naj grem sam v sušilnico in si poiščem rokavice. Šel sem, poiskal in našel rokavice, ki niti niso bile preveč stare. Vendarle pa nisem vedel, da so bile rokavice poprej zamazane z dinitroklorbenzolom, razen tega še slabo oprane. Med delom sem zato začutil pekočine na rokah, vendar si nisem mogel pomagati, ker ni bilo nikjer tople vode, da bi si roke opral. Ob tem primeru bi poudaril, da moramo biti z našimi zaščitnimi sredstvi dosti bolj previdni, ker sicer pride povsem po nepotrebnem do podobnih nevšečnosti. Kajti nekaj podobnega se je primerilo skoraj istočasno mojemu tovarišu A. F. iz III. oddelka, ki je dobil skoraj nove rokavice, a sploh niso bile oprane. Te stvari so sicer na videz malenkostne, vendar jih navajam, ker sem v prejšnji številki našega glasila prebral članek »Kdo plačuje naše zdravje« in zato opozarjam, da takšne nerednosti o-grožajo naše zdravje in naša denarna sredstva. Ponekod slišimo razprave, da bodo v prihodnje morale naša zaščitna sredstva prati naše žene doma. kar sodim, da je povsem nepravilno, ker nimajo nobenih izkušenj in bi moglo priti do hujših posledic. Zategadelj predlagam, da bi končno vendarle uredili v podjetju pralnico, ki bi preprečila podobne pojave. I. M. OBISK IZ GHANE Pred dnevi smo videli v Cinkarni dva črnca, ki sta si ogledala . obrate in se nazadnje zadržala z Ingradovimi delavci. Ker bo marsikoga zanimalo, kdo sta bila gosta, vam povemo, da sta to bila študenta iz Ghane, ki študirata v Ljubljani arhitekturo. V Sloveniji sta že osem mesecev in sta v tem času pridobila že precejšnje znanje slovenskega jezika, tako da se lahko prav lepo sporazumeta z vsakim, ki bi rad z njima govoril. V počitniških mesecih sta gosta Ingrada, ker kot bodoča gradbenika potrebujeta znanje o našem gradbeništvu in tako obiskujeta Ingrado-va gradbišča v Sloveniji. Študenta, Chris Banfro in Jo-nathan Sačkitey, sta v Ghani zaključila gimnazijo 'in bosta zdaj nadaljevala študij v Jugoslaviji po dogovoru med obema državama o izmenjavi študentov. Za študij gradbeništva potrebujeta seveda znanje slovenščine, ki jima dela precejšnje preglavice. Navdušujeta se nad prijaznostjo Slovencev, ki so jima vselej in povsod pripravljeni svetovati in pomagati. Videla sta Zagrb, Beograd, Bled, Bohinj, Tržič, Kranj in Velenje. Povsod jima je zelo ugajalo, a posebej sta bila navdušena nad Velenjem. Slovenija je zanje zanimava tudi zato, ker sita tukaj prvič v življenju videla sneg. Ta obisk je dokaz tesnega sodelovanja med deželami, ki se ne prištevajo k nobenemu bloku in obema ghanstoima študentoma želimo, da bi ohranila kar naj-lepše vtise iz Jugoslavije. ČLANI ZB -DOKUMENTACIJA Merila za točkovanje pro-sivcev za stanovanje tudi letos priznavajo udeležbo v NOB. V postopku za obravnavanje je upoštevanih 11 članov, ki so predložili potrebno dokumentacijo. Posamezno so na podlagi meril dobili od 5 do 10 točk. Med prosivci so še člani ZB, kateri niso predložil potrebne dokumentacije in jim stanovanjska komisija ni mogla dati točk. Stanovanjsko vprašanje borcev NOB izpred 9. 9. 1943 leta bo letos rešeno, saj imamo samo še 2 primera. Ostali prosivci so večinoma borci iz 1944. leta in so nekateri dosegli precej visoko število točk, tako da bodo verjetno 3 dobili stanovanje. Torej bo po dosedanjem izgledu dodeljeno stanovanje 5 članom ZB. Večina članov ZB nima v delovni knjižici uradno priznane dobe, prebite v NOB, internaciji itd. Terenski oziroma vaški odbori ZB ravno zdaj pospešujejo delo na tem področju, da se v tem letu zaključi z urejevanjem priznanja dobe NOB in naj člani ZB pohitijo. Vsi, ki nimajo nobene uradne dokumentacije, vojnega potrdila, vpisa v vojaški knjižici, si naj dobo sodelovanja v NOB ali internaciji uredijo s pričami pri terenskih — vaških odborih ZB. Priče so lahko samo tisti člani ZB, ki so z njimi sodelovali in imajo priznano sodelovanje v NOB tudi za tisti čas, ki ga dotični uveljavlja. M. K. Ne bomo več odvisni od vremena Kemijski obrat 3 v Mozirju je do 20 juHija obratoval na vodno energijo. Savinja in turbina z 42 KM sta bili glavni regulator proizvodnje. V ipoletnih in zimskih mesecih, ko je primanjkovalo vode, je tudi proizvodnja padla. Neurje v lanskem oktobru je Dele-jev jez v Mozirju močno poškodovalo. Po tem dogodku je bilo »CINKARNAR« na razstavi V izložbenem oknu Ljudskega magazina smo v dneh ob prazniku občine Celje videli razstavljena glasila delavskih kolektivov iz Celja. Razstavljena so bila glasila Tovarne emajlirane posode, Ingrada, Metke, Storski žclezar, bilten Veležitarja in naše glasilo. Razstavo je pripravil Občinski sindikalni svet Celje, ki se je ob tej priložnosti odločil, da bo v prihodnje vsako leto pripravil razstavo tiska v delavskih kolektivih za praznik občine Celje. Prva razstava je prikazala razvoj tiska v naših kolektivih od začetkov do danes, prihodnja leta pa bodo razstave prikazovale vsakoletni napredek tiska v delavskih kolektivih. IZGUBLJENA PRIČA Na betonskem prizidku je sedel tovariš in milo jokal. Njegov sodelavec ga je sočutno vprašal: »Kaj ti vendat je, da tako tuliš?« »Tako dolgo sem čakal, da bi dvignil kredit, dokler mi ni umrla ena od prič. Zdaj pa so razen tega povečali število prič na tri in dokler mi bo uspelo odkriti še dve priči, bo gotovo še druga umrla!« stanje še mnogo slabše. Jez smo za silo popravili, vendar je vsak večji naliv jez ponovno porušil. Vedno znova smo bili pred problemom, kako urediti, da nam voda ne bo krojila usode. Da je bala nesreča še večja, obrat ni bilo mogoče preurediti na električni pogon zaradi preobremenjenosti nizkonapetostnega voda, ki je služil za razsvetljavo. Rešitev je bila samo v postavitvi lastnega transformatorja. Delavski svet je zato sprejel sklep, da ga čimprej zgradimo. Vendar sam transformator še ne daje možnosti obratovanja na električno energijo. Preureditev močno zastarelega obrata na pogon z elektromotor- ji bi bila združena z velikimi stroški in izpadom proizvodnje. Tudi obratovanje izključno z elektriko bi bilo zelo drago, zato smo poleg turbine postavili še elektromotor, ki bo poganjal transmisijo kakor prej turbina. Ta rešitev nam še vedno daje možnost uporabe vodne energije, kadar je je dovolj. Jasno je, da bodo stroški z uporabo električne energije močno narasli, vendar je to vseeno boljša rešitev kot izpad proizvodnje. Da bomo porast stroškov na račun energije ublažili, bomo morali obratovalne ure izkoristiti do maksimuma. Tako naša proizvodnja ni več odvisna od vremena. F. E. Ivo Ramšak v »Celjskih grofih« Za občinski in republiški praznik je Delavski oder uprizoril na Starem gradu »Celjske grofe« Bratka Krefta. Mimo drugih je v predstavi sodeloval tudi član našega kolektiva, tovariš Ivo Ramšak. Na sliki (z leve proti desni): Pravdač (France Mirnik), Pater Gregor (Ivo Ramšak) in Herman II (Tone Solar) PIKNIK NA Po uspeli agitaciji, ki se je nanjo odzvalo okoli 1200 članov kolektiva, so ljudje začeli v nedeljo prihajati na Ostrožno med drevje na gozdne jase. Delavci so pripeljali s seboj člane svoje družine. Prvič je bil zbran kolektiv Cinka rne v tolikem številu. Prva pot je mnoge vodila naravnost k stojnici, kjer so delili vino, pečenko in kruh za 150 dinarjev. Dan je bil zares soparen in ljudi je žejalo. Izlet v naravo pa je mnogim pospešil dober tek. Strežniki v stojnicah so imeli ves čas polne roke dela Ljudje so posedli po gozdnih tratah, počivali, pili in jedli, pogovarjali so se — o vsem in si vm es pripovedovali tudi šale SA ILI BEZ Tovariš Hinko Jordan, ki se je pred nedavnim zaposlil v našem merilnem oddelku, je tudi vnet sodelavec Delavskega odra. V organizaciji za Celjske grofe je bil dolžan, da priskrbi sodelovanje vojske. Ob priložnosti ga je obiskal predstavnik JLA: »Jeste li vi drug Jordan?« »Jesam!« »Salje me kapetan i ipita da li da dode vojska sa oružjem ili bez oružja?« Tovariš Jordan je nekaj časa obupno razmišljal, nakar se je odločil: »Neka vojska dode bez oružja. Več čemo mi snadbeti momke sa oružjem!« Na ta odgovor je bil začuden seveda predstavnik JLA, toda kljub temu je še pogumno pristavil: »Znate, naš kapetan oda-brao je najboljši vod artiljeraca!« Potemtakem ni nič čudnega, če se je Celjsko turistično društvo balo, da jim bo Delavski oder porušil Stari grad. PIK-NIK Tovariša sta se srečala v nedeljo pred piknikom in prvi vpraša: »Greš na piknik?« Drugi mu odgovori: »Grem na PIK, toda brez NIK.« KAKO BO Z VODO V metalurških obratih še vedno znova razpravljajo o čestih primerih, ko zmanjka vode v kopalnici, ali je voda spet mrzla in podobno. V načrtu knamo, da bomo Sčasoma zgradili nove kopalnice, dotlej pa se moramo zadovoljiti s tem, kar imamo. Sedanje kopalnice so sicer zares že tako iztrošene, da jih ni vredno v celoti oibnov.iti. Dokler ne bomo zigradili nove kopalnice, bomo pač sedanje popravljali, da bodo vsaj deloma ustrezale. Za popravila kopalnic v metalurških obratih smo določili 3,200.000 dinarjev, kar bo verjetno zadoščalo za sprotna popravila in vzdrževanje. OSTROŽNEM Pi r im gar i.* R\«>1 Ko je naša godba zaigrala, so se vsem zaostrila ušesa. Fantje so zare-j udarno ubirali note in udeležencem piknika so se zmigale noge... ... kmalu so se pari zavrteli na plesišču. Tudi popoldanska ploha m prekinila veselja. Cinkarnarji so živahno ljudstvo in kos dosti večjim težavam, kakor je majhen dežek. To so tudi to pot dokazali. Še v poznih večernih urah, ko je pijače in jedil že zmanjkalo, so nekateri vztrajno zahtevali od strežnikov v stojnicah, da bi dobili svoj obrok. Zal, vsakega veselja je enkrat konec, pa še prihodnjič kaj več! križanka »transport« 1 2 3 4 5 t 7 8 j X 10 * X 12 » X K X X 15 X 16 rt X to 19 X 20 21 X 22 23 X 24 X 25 X 26 27 X 28 29 JO Vodoravno: 1. naš obrat; 9. kmečko orodje; 10. tovorna žival; 11. spis, listina; 12. povelje (dvoj.); 13. Ludolfovo število; 14. sorodnik; 15. dorasel; 16. osebni za-ime; 17. sveža pekoča začimba; 18. kratica za sekretarja med NOV; 19. kitajsko ime; 20. format papirja (mn.); 21. predplačilo; 22. ni suh; 23. kazalni zaimek; 24. izbrana družba; 25 grško mesit©; 27. daljši sprehodi; 28. osebni zaimek; 29. notranja organ; 30. proga; Navpično: l. neumnica; 2. vodne živali; 3. žanslki glas; 4. kratica za Narodni odbor; 5. nagrada za športnike; 6. plevel; 7. zareza; 8. merilo za tlak; 12. hiter, nagel; 14. hrib; 15. drobci žita; 16. vršita’ kreme; 17. boleha, usiha; 18. o-svežujoča pijača; 19. kemikalija; 20. »porini« en soglasnik ven; 22. drobljena; 24. hlapljiva snov; 25. star (nemški); 26. vsi si ga želimo; 28. osebni zaimek. Izlet na Uršljo Pred dnevi je planinska sekcija pripravila izlet na Uršljo goro. Izleta se je udeležilo čez dvajset nlanincev, ki so se odpravili na pot v dveh skupinah. Ena skupina je krenila proti Smrekovcu, druga pa na Uršljo goro. Nekateri, ki se jim ni dalo vzpenjati, so ostali kar na Slemenu, do koder jih je pripeljal avtobus. Planinci so imeli lepo vreme in so izkoristili trenutke na vrhu Uršlje gore za sončenje. Pozno popoldne so se vsi zbrali na Slemenu, kjer so se še dolgo zvečer Nagradna Dobili smo več odgovorov. Morda bodo reševavoi razočarani, ker ne bomo mogli nikomur dodeliti obljubljene nagrade. Namreč odgovori, četudi zelo praktični, še niso ničesar rešili. Okno je ostalo takšno, kakršno je na sliki! Nagrado bo torej dobil tisti, ki bo rešil okno! Morda bo tudi druge zanimalo, kaj so nam odgovorili reševav-ci. Prvi je zapisal: »Kupite nove šipe in jih vstavite tam, kjer manjkajo in križanka bo rešena!« Drugi svetuje : »Pripravite 36 šip in 2,5 ‘kg kita. Delo opravim med delovnim časom za lepo število nadur!« Tretji: »To ‘križanko bi rešil le steklar in to do pomladi — do iprvih toplih dni. Spomladi pa bodo praMci poskrbeli, da bo slika spet enaka in bo spet možno objaviti novo nagradno rešitev.« Četrti: »Nagradno križanko naj reši glavni inženir vzdrževalnih obratov. V kolikor okein ni mogoče zastekliti, jih naj zabijejo z lesenimi deskami!« Peti: »Odkar sem prejela »Cimkamarja«, sem se zanimala za nagradno križanko. Sodim, da je to slika okna v pra-žarni pni drugem ali zadnjem vhodu. Se posebej sem opazovala, koliko je razbitih šip. V iprvih štirih predelih je 9 ubitih in 39 celih. V drugem 32 celih in 15 ubitih, v tretjem predelu 40 celih m sedem ubitih, a v četrtem 45 celih ito štiri ubite. V drugem predelu gre skozi razbito okence cev, ki je speljana od plinske napeljave. Mislim, da se nisem dosti zmotila, sicer pa je vse kakor na sliki!« Da, v mnogem so predlogi ustrezni, toda še enkrat velja, nagrado bi dobil tisti, ki bi okno POVEČAN IZVOZ V prizadevanju, da bi uresničil zahteve večjega izvoza, je postal referent za izvoz tako aktiven, da je nazadnje ostal skoraj sam v pisarni. Izvozil je namreč skoraj vse svoje sodelavke. prijetno zabavali, potem pa z užitkom zaspali. Tudi drugega dne so se odpravile skupine na daljše izlete, ki so jih prijetno utrudili in v večernih urah so se zadovoljni zavoljo novih nabranih vtisov vrnili z avtobusom domov. Naši planinci se sedaj odpravljajo na Grossglockner, o čemer bomo poročali v eni prihodnjih številk. križanka zares popravil Vas zanimajo še nekatere pripombe? Tovarišu, ki bi zasteklil okna med delovnim časom za lepo število nadur se v imenu lepih davnih dni iskreno zahvaljujemo. Tovarišici, ki je tako natanko razčlenila ubite in cele šipe, svetujemo, naj jih prešteje še enkrat, iker se je uštela. Sicer pa si naj kupi računalo. Toda to naj stori izven delovnega časa, iker sicer hi morali plačati tudi njej nadure. Se priporočamo ‘in pričakujemo, da bo zdaj prišlo od nasvetov k uresničenju. KINO SPORED METROPOL 17— 20. Vlil. — PLOČNIK PARIZA francoski film 21.-24. VIII. — MON FETIT zahodno nemški barvni 25.-28. VIII. - PAST ZA ZAJCE ameriški vistavision 29.-1. IX. - OPERACIJA MIRU ruski barvni 2.-5. IX. - SINJI ANGEL ameriški barvni cinemascope 6.-10. IX. - ABECEDA STRAHU jugoslovanski 11. -14. IX. OGNJEVITI KAPETAN italijanski barvni UNION 15.-18. VIII. — JUTRO V SOCORNU ameriški barvni 19.-22. VIII. — NINA V RITMU italijanski widescreen 23.-26. VIII. KAM S TRUPLOM italijanski cinemascope 27.-29. VIII. ŠKILASTA SREČA poljski 30.—3. IX. - SEVER SEVEROZAHOD ameriški barvni cinemascope 4.-7. IX. - NE UBIJ jugoslovanski 8. 11. IX. GULIVERJEVO POTOVANJE ameriški barvni »idescreen 12. 15. IX. SAFIR angleški barvni cinemascope Je na terenu Ob neki priložnosti je bilo nekomu nujno potrebno, da bi govoril z direktorjevo tajnico. Zaman je čakal s telefonsko slušalko v roki, na številki 202 se ni oglasil nihče. Ze je hotel odložiti slušalko, ko se javi moški glas. »Kaj tovarišice Hede ni tam?« »Ne,« je odgovoril moški glas, »je na terenu.« Pod Slemenom so se slikali izletniki blizu koče. Na sliki (z leve proti desni): Boris Kresnik, Marica Tacerjeva, Anica Fegešo-va, Vlado in Alenka Zajčeva MALI OGLASI Člani kolektiva imajo možnost, da v časopisu objavljajo male oglase po zmernih cenah. To pot objavljamo prve takšne oglase, med njimi tudi nekaj šaljivih, nekaj pa povsem resnih. POD UGODNIMI POGOJI dam v najem moj dolg v mestni hranilnici. Informacije dobite v u-redništvu. 0001 ROGOVO KOLO, znamke Šport, ugodno prodam. Vprašati v uredništvu. • 0002 POCENI PRODAM sobno televizijsko anteno. Interesenti naj poizvedo o prodaji v Uredništvu. 0003 ŠPORTNO KOLO, zelo dobro ohranjeno, zamenjam za italijanski otroški voziček. 0004 POCENI PRODAM radio aparat »Grundig« z gramofonom in večje število gramofonskih plošč. Plačljivo tudi v obrokih. Ponudbe pod »Radio-gramo« poslati v uredništvo. 0005 PRODAM PUŠKO, masko in plavuti za podvodni ribolov. Ponudbe pod »Poceni« v uredništvo. 0006 LEPO SOBO NA PODEŽELJU, s čudovitim razgledom v naravo, v bližini tekoča voda, možnost uporabljanja petrolejke, zamenjam za komfortno stanovanje v mestu. Sprejmem tudi morebitno doplačilo. Ponudbe poslati v uredništvo Cinkamarja pod šifro »Psihopat«. 0007 V BLIŽINI GOSTILNE GOL- MAJER sem izgubil spodnjo čeljust znamke »Klobasagriz«. Glede, na to, da sem bil kasneje doma še ob zgornjo čeljust, prosim poštenega najditelja moje spodnje čeljusti, da jo vrne proti nagradi na naslov »Janez Brezzob, Runtule 15, ker mi je drag spomin. 0008 V SOBOTO je odšla z doma moja žena Katra. S seboj ima moj denar in psa pasme »cestni potpouri«. Kdor bi kaj vedel o njej, oziroma jo sprejel pod streho, ga naprošam, da mi vrne psa in denar ženo pa si lahko obdrži za nagrado. Sporočite prosim, v uredništvo pod šifro Lepša prihodnost«. 0009 KADROVSKE VESTI V mesecu juliju je prišlo v podjetje 11 delavcev, odšlo pa je 40 delavcev. V POKOJ SO ODŠLI: Alojz Breznik, Mozirje, starostna pokojnina ; Konrad Kolar, keramika, starostna pokojnima; Ivan Planinšek, topilnica, starostna pokojnina; Alojz Strmšek, transport, starostna pokojnina; Ignac Škodnik, kopalnice, invalidska pokojnima; Martin Vizjak, transport, invalidska pokojnina; Ivan Vizjak, skladišče, invalidska pokojnina: Fortunat Novak, keramika, starostna pokojnina 'in Štefan Stojan, kemični obratu, starostna pokojnina. »Na terenu?« se je začudil tovariš. »Kdo pa jo nadomešča?« »Pravzaprav nihče. Veste na terenu — to je na hodniku in levo...« Oba tovariša sta se z razumevajočim nasmeškom sporazumela. : iipspii ' . ; S ' l|l . ' 'V?, j '' ' | fr,, . Skupina izletnikov se sonči na trati pod vrhom Uršlje LJUBITELJEM PLANIN! Vsem ljubiteljem naših kratek in možnost ude- gora sporočamo, da orga- ležbe omejena. Prijave nizira planinska sekcija sprejema tovariš Skale, tel. v dneh od 30. avgusta do štev. 290. 2. septembra 1962 planin- Cena prevoza bo mini- ski izlet v Julijske alpe. malna. Vse informacije Interesente obveščamo, lahko dobite pri tov. Ska- da je rok za prijave zelo letu, tel. štev. 290. Planinska sekcija DOGODIVŠČINE NAŠEGA. PEPETA rmJLČZ, tp&bvfocč r.sz Popotni zapiski Mihe Bicikla DRAGI TOVARIŠI! Na dopustu sem mnogo razmišljal in ugotovil, da z menoj nekaj ni v redu. Vse preveč ne-redmosti zapažam. Zato sem sklenil, da bom v prihodnjih številkah opisal rezultate študij, ki sem jih začel (pripravljati. Študije bodo zelo tehtne in bodo vsebovale tudi vprašanje, zakaj — razen mene — tako malo cinkarnarjev piše v naše glasilo. Razen tega bom razpravljal o: a) zakaj trgujemo s -starinarno, b) zakaj se vsi tovariši, ki že imajo funkcije, branijo, da bi sprejeli še nove, tistim, ki nimajo nobene funkcije, pa jih nihče ne ponudi, c) moji službena opravki me vodijo marsikje — tudi v stranišča — zato sem začel razmišljati, čemu skoraj v vseh straniščih najdem kupčke, ki niso pokriti niti s -papirjem, kaj šele odsitramje-ni, četudi vodna napeljava v redu deluje, (verjetno je to konkurenca H»S04), d) in še (kar je obvezno) razno. Vse, ki o tem kaj vedo, naprošam, da mi pošljejo dokumentirano gradivo, ki bi mi -pomagalo sestaviti dosledne elaborate za rekonstrukcijo nekaterih naših navad -in običajev. Oproščam se, ker sem to pot kratek, a verjemite mi, da sem se tako zaposlil z razmišljanjem, kakor slan, ki vleče muho An zato pričakujem prihodnjič bogate rezultate. Vaš vdani Miha Ricikl ptfrei/lca meseca (Po napevu: »Kje so tiste rožice .. .«) Oj cink, oj cink, kje si v aglome-ratu? Kje cink se zdaj držiš? V rudi? PIK-u? Mar v zrak bežiš? Zdaj znižal si nam EP v obratu. S. S. Številčnica Zamenjajte številke s črkami, da boste dobili: 1. 2. 3. = pritok Drine 4. 5. 6. 7. 8. 9. 7. 5. = varnostna zapora 10. 11. 12. 5. =- športni rekvizit Izberite potlej črke in jih vstavite na mesta z ustreznimi številkami: 1. 5. 10, 2. 3. 5, 4. 6. 5. 8. 4. 0, 7. 11. 12. 9. Ob pravilni rešitvi boste dobili znan slovenski pregovor. Nekega dne je Pepe zaslišal o-bnpne klice »gori, gori!« Stekel je kakor vsi drugi, v smeri, kjer so se nad strehami valili oblaki dima. Ko je prišel do hiše, kjer je gorelo, je videl vrle gasivce, ki so raztezali vodovodne cevi, vključevali motorke, plezali po lestvah in brizgali z vodnimi curki v kr-vavordeče plamene ognja. Pri zor ga je tako navdušil, da je skušal za vsako ceno takoj pomagati, kajti bil je vedno zelo človekoljuben in ni hotel niti tokrat izostati. Toda kmalu je ugotovil, da je povsod odvečen in samo v napoto, zato je sklenil, da se bo v prihodnjih dneh včlanil med gasivce in se izuril za to človekoljubno dejavnost. Prijavil se je komandirju v tovarniškem gasivskem društvu. Takoj so ga sprejeli in že je moral na vaje, ki so pri gasivcih zelo redne, saj terja njihov poklic vojaško doslednost. Pepe je sicer nekoč služil vojaški rok, a potem so menda pozabili nanj in ga niso klicali na orožne vaje. Zato ga je prve dni motilo, ko se je moral naglo oblačiti. Gasivska oprava nikakor ni hotela nanj in tovariši so mu morali pomagati. Kmalu se je oblačenja spet privadil in potem so začele vaje na terenu. Bilo je precej naporno, ko je moral v hudi vročini razvijati vodovodne cevi, prenašati motorko in opravljati še vrsto del. Toda vztrajal je, ker je vedel, da opravlja človekoljubno in koristno delo. Nekega dne je zavila sirena. Pepe je skočil iz tople postelje in se oblačil kar spotoma. V gasivskem domu je bil med prvimi. Naglo se je oblekel v gasivsko opravo in sedel na sedež, ki mu je bil določen v avtomobilu. Ni še dobro sedel, ko je vozilo odpeljalo. Njihova enota je bila prva na mestu požara. Pepe je potegnil za gumijasto cev in se pogumno povzpel po lestvi. Nekje sredi lestve je za hip pogledal v globino in se moral prijeti za lestev, ker bi bil sicer strmoglavil. Toda stisnil je zobe in se vzpel na vrh. Srce mu je živahno poskakovalo, ko je videl, kako kopnijo ognjeni zublji pod curki njegove brizgalne. Vse naporne vaje niso bile zaman. Uresničil je svoj načrt! Kako so Butalci iskali C vitamin Veselo razpoloženje je vladalo v Butalah. Končno je prišel dan svečane otvoritve nove naprave za pečenje kostanja. Po dolgotrajnem delu so našli primeren zrak za mešanje kostanja. Sicer kostanj zdaj ni bil več tako dober, ampak glavno je bilo, da so ga imeli dovolj. Na dan otvoritve se je zbralo malo in veliko, da proslavijo ta veliki dan. Na tribuni so sedeli vsi velmožje Butal in vsi strokovnjaki, ki so vodili delo na napravi. Kot prvi je spregovoril župan Dragun: »Prvi žarek napredka v tehniki je razsvetlil butalsko temo. Upam, da se ne bomo greli ob tem prvem žarku, temveč, da bo naš mozgovni trust Pametnikov pogruntdl nove stvari za izboljšanje in olajšanje našega življenja.« Burno pozdravljen po tem, za njega dokaj dolgem govoru, je predal besedo in mesto govornika velikemu Butalcu Zasluženu, ki je vodil gradnjo tega čuda Butal in okolice. Njegova dejanja in besede bodo pomnili pozni rodovi, zato pa prisluhnimo, kaj je povedal: »Dragi Butalci! Zahvaljujem se vam in vaši brezmejni potrpežljivosti, ki ste jo pokazali pri dolgem in napornem rojstvu naše velike pridobitve! Hvala vam!« Ovacije in ploskanje je prekinil drugi govornik, za njim pa so nastopili še ostali govorniki, vsi nagrajeni z vzkliki in ploskanjem. Nič ni motilo Butalcev, da se je med govori valil nad njimi gost dim, ki je kot vsak dim sicer šče-mel’ v oči, a je bil vendar prijetnega vonja po pečenih kostanjih. Preden je bila svečanost končana, sta dva mojstra peke, Fracun in Jazun, sprejela v znak njihove prihodnje odgovorne službe-pre-skrbo Butalcev s svežimi kostanji — veliko leseno kuhačo, znak novega dostojanstva. Pri zaključku svoje prevzemne besede jih je na veliko žalost Butalcev zajel gost bel oblak. Ko se je oblak po dolgem času vendarle razkadil, sta še vedno junaško vztrajala na istem mestu. Tam kjer so bili prej radostni občani Butal, je ostal osamljen policaj Cefizelj, ki si je tiščal robček na usta. On je bil nadušen in ni trpel vonja po pekočih se kostanjih. Vsi drugi so raje odšli domov, da tam ob jabolčniku počakajo prvo porcijo kostanja. Veselje Butalcev ni bilo dolgo. Minil je komaj drugi mlaj po svečanem dogodku. Napadati jih je začela doslej neznana bolezen — močan glavobol in hujšanje. Spet terim so mešali, je bil krivec. Zažgal je ves »C« vitamin in tega primanjkuje Butalcem, zato hirajo. Pa so določili nekoga izmed sebe, da bo z raznimi načini mešanja starega in novega kostanja dosegel zadostno količino »C« vi- Topilničarji prebirajo aglomerat so se zbrali Pametniki ter grun-tali in tuhtali, kaj bi bilo temu vzrok. Sklenili so, da bodo pričeli kostanj, pečen v starih pečeh, mešati z novim. Tako so tihoma zakurili stare pči, ki so jih pobrali iz starega železa. Vsekakor pa bolezen še zmerom napreduje, Butalce boli glava in vedno bolj suhi so. Zaloga kostanja pa v skladiščih vedno bolj raste. Tiho so ugasnili eno peč. Da pa ne bo premalo vonjav in bi Butalci to opazili ter postajali še bolj sitni, so sklenili, da bodo na preostalih starih pečeh začeli peči divji kostanj, ki širi prav tako — ali še celo bolj prijeten vonj. Butalce še vedno boli glava in zmerom bolj so suhi. Pa so Pametniki končno odkrili vzrok. Zrak, s Jca- Ofttostite, tovarišica! Ne, nisem se zmotil. Nalašč sem uporabil naslov »tovarišica«, ker sodim, da bo kdo huje užaljen, kakor če bi znova uporabil naslov >>milostiva«. To sem mislil nasploh in nikogar posebej, kakor je bil že članek z naslovom »Izvolite, milostivaj« v prejšnji številki posplošitev zelo čestega primera, da še danes — morda celo bolj kakor kdajkoli poprej — čujemo o-govarjanje gospodična, gospa in gospod. Niti nisem pričakoval, da bo pri nas toliko prizadetih. Vsem, ki so v opisanih našli sebe, ' lahko v tolažbo povem: zgodba je povsem izmišljena in vsaka podobnost je naključna! Zares pri nas imamo modrega citroena, imamo komercialo in izvozni oddelek, kjer — ne da bi to poprej vedel — delata dve tovarišici. Ti sta bili upravičeno prizadeti, ker je naključje nehotenega opisovanja privedlo brav-ce na misel, da sta opisani v članku tovarišici Ivanka Uršičeva in Nada Amroževa. Njima se za nehoteno žalitev tu javno opravičujem in priznavam, da jih nihče ne more grajati, ker zares nista mišljeni. Seveda je vsakomur že po prvih vrsticah tega članka jasno, da sploh nisem nameraval žaliti nikogar osebno. Če ima Cinkarna citroen, če ima komercialo in če ima, navsezadnje, tudi tovarišice, ki ravnajo tako, kakor sta ravnali opisani tovarišici, potem pa tega nisem kriv jaz, temveč one same. Nekatere tovarišice so terjale, da moram v časopisu imenovati, koga sem mislil. Tega žal ne morem storiti, ker je vrsta razlogov, ki mi branijo tolikšno drznost, da bi skušal kriviti »licentio poeti-co«. Vsem tistim tovarišicam, ki jih je članek prizadel, bi pa zaupal slovenski pregovor: «Mačka zacvili, če ji stopimo na rep!« Zategadelj naj prizadete tovarišice najprej povprašajo svojo vest, potlej šele morajo klicati za zadoščenje. Toda, vse tiste, ki jih članek ni prizadel, so se samo nasmehnile. Navedel bom primer neke tovarišice, ki se je vozila nekaj dni zatem, ko je izšel prejšnji »Cinkar-nar«. Šofer ji je odprl vrata — to pot je bil mercedes. Tovarišica mi je kasneje pripovedovala, kako se je z grozo ozrla, če je kje v bližini kakšen znanec, ki bi si mogel misliti: »Aha, to je milostiva!« Mnogi so se na račun članka zabavali, a če je koga vsebina peklila, potem zares sam s seboj ni na čistem. 2e pred stoletji je zapisal latinski pesnik: Kdo nam more zabraniti, da v šali povemo resnico? Mnoga podjetja imajo komercialo (kakor Cinkarna), imajo citroena (kakor Cinkarna) in imajo »milostive«, ki jih ima kakor vse kaže — tudi Cinkarna. Zato znova poudarjam, da je vsaka podobnost samo naključna, kakor bo še v mnogih prihodnjih satirah, ki nikakor ne bodo terjale imen. Zato naj v prihodnje vsakdo, ki bo čutil, da je prizadet, izpraša svojo vest! tamina v kostanju. Mešal je tako, pa drugače, pa spet tako, a Butalce je še zmeraj bolela glava m še vedno so hujšali. Kostanja pa je bilo vedno več in preveč. »C« vitamin je pa prihajal in izginjal, ni dal spati Butalcem in Pamet-nikom. Butalci pa so že čisto suhi, »C« vitamin pa še zmerom iščejo. Osa PREDSMRTNO VABILO Iz nemške strokovne revije »Grobokop«) Prihodnji teden, v sredo ob 16. uri, se morate zglasiti z lopato, krsto in orglicami zaradi uničenja vaše smešne prikazni pri glavnem vhodu mestnega pokopališča. Komisija za uničevanje Izpolnite, izrežite in vrzite Ste zudoToljn* z našo številko! Da Ki« ra« je najbolj ugajalo? ------------ ▼ nabiralnik »Cinkarnarjeva pošta«! O čem bi r»di brali prihodnjič!