PoStnlna plačana ▼ eotovfnl Leto št. 8§a Lfubliana, nedelja 7. aprila 1929 Cena 2 Din Bife ■»»■očpc JI Dia. aa fcoiorarvt) 40 Din. (Jr*dnUtv*t UoMJaa. KM«»«t ofaca I. Tetefoa M«* HU. iiii, »124. y.2S ta 412«. Maribor: Aiefcsaodrov* oeata li. Telelo« b «o Celiti Koctoovt ». Triefc* fcokopt« m o* vrača*. - Oeta* P® tarifa. Ljubljana, 6. aprila. Zagrebški »Obzor» v zadnjem času prav rad polemizira z »Jutrom«. Mi smatramo vsako javno diskusijo o važnih javnih zadevah ne le za Koristno, temveč rudi za potrebno, zlasti pa še diskusijo o problemih, ki jih ie novi režim v naši državi postavili na dnevni red. Za:o smo daleč od tega, da bi prešli preko observacij uglednega zagrebškega dnevnika. Vendar moramo odkrito reči. da se nam metoda, ki si jo je izbral »Obzor«. ne dopade. »Jutro« ne želi biti »deckadressa« za polemike, ki so namenjene na povsem druge naslove. Mi smo radi pripravljeni disku-tirati z zagrebškim kolego o nazorih, ki smo jih mi postavili, odklanjamo pa polemiko o trditvah, ki nam iih »Obzor« imputira. a iih zaman iščemo v našem listu. Predvsem konstatiramo. da se naša tolmačenja ciljev novega režima (»Obzor« nam zamerja, da jih sploh tolmačimo ter mu niti ni prav, da »Jutro« še izhaja, akoravno se ie baje pretvorilo v »gorečega branilca« novega režima!) ne vdajajo nikakim fantazmagorijam. temveč da se držijo strogo besed in dejanj ter iz nnh izvajajo iogične zaključke. Reči moramo da aoseda.i še nismo imeli povoda revidirati našega nazirar.ja o razvojnih linijah naše državne politike, kakršne so vidne iz cele situacije. To ie razumljivo ker ge-damo na stvar, kakršna ie. »Obzorova« metoda je pa drugačna. Ustvaril si je svoje naziranje glede bodoče ureditve države in temu svojemu okviru seda.i skuša prilagoditi vsako izjavo, vsak ukrep, vsak zakon in vsak sklep novega režima. To ie njegova pravica, a njegova pravica ni. da onim. ki realno gledajo na dogodke, očita nogrešni na-cijonaiizem in nedemokratične nazore. Tipična za metode zagrebškega kolege je njegova razprava o pomenu nove organizacije ministrstev Mi smo ugotovili, da je z novim zakonom o vrhovni državni upravi »načeto vprašanje reforme državne administracije«. Dodali smo. da ie s tem zakonom storjen le prvi korak in da je jedro problema v organizacij? uprave navzdol, v rešitvi vprašanja nove upravne razdelitve države ln upravnega sistema (eno ali d vo tirni) ter v razmejitvi kom-petenc med državo in samoupravo. 0 vprašanju, kdaj in kako se nai to izvede. aH je praktično izvesti celokupno upravno reformo, ki ie naiožle zvezana z definitivno ureditvijo države, v etapah ali pa naenkrat z novo ustavo, nismo razpravliali. akoravno imamo o tem svoje mnenje. Navzlic temu polemizira »Obzor« z nami. kakor da smo proglasili zakon o vrhovni državni upravi za prvi del nove državne ustave in kakor da impu-tiramo vladi nekaj, česar ona nikakor noče in ne more hoteti. Zagrebški list se postavlja na stališče, da je vse. kar se sedaj ustvarja tako rekoč le pro-vizorij. brez prejudica za bodočo novo ustavo države. Gotovo je tudi tako pojmovanje dopustno. akoravno se baš ne more reči. da je zelo resno. »Obzor« sam pravi, da se je po znanem svojem programu vlada odločila urediti najprej tinravo in čirvovništvo. in to ne samo iz fiskalnih, temveč tudi iz organizatornih razlogov Organizatomi problem ie prvi problem naše države. A naš zagrebški kolega meni ipak. da bi bilo mogoče, čim bo enkrat rešen, ga znova postaviti na dnevni red in da vlada svoje organiza-torne zakone zida tako rekoč v oblake... Kar se tiče naših pogledov na državno ureditev naj se ugledni zagrebški naš tovariš prav nič ne vznemirja. Res je sicer, da »Jutro« kot neodvisno napredno in nacijonaino glasilo ni v nobenem oziru vezano na katerekoli strankarske sklepe preteklosti, a sigurno je. da naš list. v polni men zastopajoč načelo kraljevega programa o narodnem in državnem edinstvu. ne želi povratka vidovdanske ustave, kakor na drugi strani ne želi nobenega »razkomadanja države.« ki bi oslabilo moč in razvojne možnosti Jugoslavije. Ako nas misli »Obzor« obtožiti, da se ne ogrevamo za konfederativno ali pa za federativno preureditev države, potem ima prav. Za tako preureditev se res ne ogrevamo. pri vsem spoznanju, da bo bodoča ustava naše države morala sloneti na historično-političnih in histončno-na-rodnih individuaiitetah naše nacije. In še nekaj bi radi povedali zagrebškemu tovarišu. »Jutro« zares misli, da bi se sedai moral izvesti nacionalni jugoslovenski program. Ta nacijonal-ni program nima nič strankarskega na sebi in ni v nikaki zvezi s katerokoli od bivših političnih strankarskih organizacij. Nacijonalni program »Jutra« je tisti program, ki je ustvaril našo državo. ki je našemu narodu na temelju edinstva zgradil skupno hišo in ki nujno zahteva, da se pri novi ureditvi države izloči vse. kar nas razdvofa. a r>o. veže in združi vse. kar bo ojačilo tvorne sil« celokupnega naroda in jih usme- Upravaihv«i UuMmul. ftaUraurt al U Utotoa te 1122, 1121. 1124. JI2S. 212«. (■Mratai Mldeiek: UiuMjmu Preieroov itci 4. Tete** tu i-W2 PMraiaica »Urlbori OeKsandrova cc* It. U Tekh« It 466 PMlra*alca Celje: Kocecov« tfca k- S. Tdetoa tt 190 Katetri prt polt tek. Mmrffe: Ljubljana K. UJH2. Praha čisto 78.180; W\«a Nr. 106741 Slovansko bogoslužje in sklep konkordata Bivši minister ver o verski zakonodaji in o težkočah pri pogajanjih za sklenitev konkordata Beograd, 6. aprila p. Bivši minister ver dr. Alaupovič je dal novinarjem daljšo izjavo o delu na verski zakonodaji, ki se je pripravljala v ukinjenem resoru za vere. Med drugim je izjavil: »Kompleks verskih zakonov je bil v glavnem že sestavljen. Najvažnejši zakon. ki ie bil na dnevnem redu ves čas mojega ministrovanja, je zakon o med-verskih odnošajih. Na tem zakonu se ie delalo Že več let. Vendar pa ga ni bilo mogoče sestaviti definitivno poprej. predno niso bili stilizirani zakoni o poedinih priznanih veroizpovedih. Delo na teh zakonih se je zelo zavleklo, ker so se pojavljale vedno nove zahteve in je bilo treba spraviti zakone o posamezmh cerkvah tudi v medsebojni sklad Cesto niti duhovščina, ki je na tem najbolj zainteresirana, ni bila složna v svojih nazorih. Koliko težkoč ie bito s sestavo zakona o pravoslavni cerkvi zaradi sporov med predstavniki pravoslavnih cerkvenih občin v Bosni in Hercegovini ter med predstavn ki ostalih pokrajin. Končno je bil tudi ta spor rešen s kompromisom.« »Eno najtežavnejših vprašajn pa Je vprašanje konkordata. Glavno oviro tvori uvedba slovanskega bogoslužja. Četudi Je želja nrav vseh. da se ori nas uvede v katoliških cerkvah slovansko bogoslužja, tega vorašanla doslel vendarle nI bilo mogoče rešiti. Pri obrav. navl tega predmeta, k! le že oo svoji naravi zelo defkaten. le treba skraine previdnosti, da se izognemo verskim borbam, ki so nalnevarneiše. Sedai le ookrenjeno tudi vnrašanle konkordata In tako Je i»oat" da bo verska zakonodaja v najkrajšem času izenačena In urejena.« Važni sklepi c reorganizaciji državne uprave VeliH konferenca ministrov in vodilnih uradnikov -Uredbe o organizaciii posameznih ministrstev bodo iz-got©vli*»ne do konca tedna Beograd, 6. aprila p. Po prehodnih posvetovanjih v posameznih ministrstvih, na katerih je bil dosežen načelni sporazum giede reorganizacije posameznih resorov, so začeli zdaj z izvajanjem tehničnih reform v državni upravi. Danes dopoldne se je vrš la v sejni dvorani Vrhovnega zakonodajnega sveta v palači zunanjega ministrstva medministrska konferenca, ki so ji prisostvovali ministri dr. Korošec. Nikola Uzunovič. dr. Švrljuga. dr. Sr-škič. dr. Mažuranč. dr. Drinkovič. inž Savkovič in dr. Kumanudi. Navzoči so bili kot eksperti posameznih ministrstev načelniki in višji uradniki, za notranje min strstvo ministrov pomočnik Ži-ka Lazič in načelnik dr. Pirkmajer; vojnega ministra je zastopal general Milan Jovanovič. iz prometnega m ni-strstva sta bila navzoča inšpektor celokupnega prometa Jevrem Popovič in oblastni direktor dr. Borko, nadalje pomočnik zunanjega ministra Boro Jeftič. pomočnik prosvetnega ministra dr. Polovina in drugi. Konferenca, ki fi je predsedoval dr. Korošec kot po rangu najstarejši minister. je trajala od 9. do 11.30. Spre- ieti so bili podrobni sklep* o reorganizaciji m nistrstev in organizaciji poedinih oddelkov ter generalnih direkcij. ki bodo služili za osnovo uredb, ki bodo prihodnie dm izdane za posamezne resore. O konferenci ie bil izdan naslednji uradni komunike: »Na današnji seji so bila zaslišana mnenja posameznih ministrstev o tem, kako naj bi se izvršila temeljita reorganizacija ministrstev. O tem bodo stavljeni predlogi predsednku vlade, ki bo nato izda! definitivna navodila glede reorganizacije celokupne državne uprave.« Po konferenci je >dšel minister brez portfelja Nikola U?ufi:>vič na dvor. kjer je sporočil vladarju sprejete sklepe, ministrskega predsednika pa je obvestil o poteku konference pomočnik notranjega ministra 2ika Lazič. Ministrski predsednik je izdal zvečer vsem resornim ministrom okrožnico, v katerih jih poziva, da najkasneje do 15. aprila izdajo uredbe o reorganizaciji svojih resorov v smislu določb zakona o vrhovni državni upravi in sklepov današnje konference. .(0 Demantirane vesti o ukinjenju Ijubijans! železniške direkcije Kaj izjavljajo r ministrstvu saobračaja — Zatrjuje sc, da bo kompetenca oblastnih direkcij še razširjena Beograd, 6. aprila p. Glede na vesti, da se bavi prometno ministrstvo z namenom, v zvezi z reformo ministrstva in celokupne prometne službe ukiniti med drugim tudi ljubljansko in suboti-ško oblastno železniško direkcijo, je bilo vašemu dopisniku danes v ministrstvu saobračaja rečeno, da se te vesti na'odločnejše demantirajo. ker da so brez vsake podlage. Reforme, ki se pripravljajo, gredo pred vsem za tem, da se Izboljša prometna služba In pospeši poslovanje poedinih prometnih ustanov. V tej zvezi pa nI govora o ukinitvi ljubljanske direkcije, na čije ozemlju Je koncentriran velik del tovornega In skoraj ves tranzitni promet. Nasiprotno si prometno ministrstvo prizadeva. da razdeli delokrog tako. da bo imela poleg drugih tudi ljubljanska direkcija kar najširšo kompetenco. Pred ureditvijo odnošajev z Rumunijo V ponedeljek se bosta sestali k prvi seje delegaciji obeh držav — Po ureditvi splošnih problemov bodo sledila trgovinska pogajanja Beograd, 6. aprila, p. Danes je po-setil zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija rumunski poslanik g. Filo-dor ter ga obvestil, da je rumunska delegacija. ki bo vodila pogajanja z našo državo, za ureditev raznih še nerešenih vprašanj, odpotovala danes iz Bukarešte in bo tekom jutrišnjega dne prispela v Beograd. Pomočniku zunanjega ministra dr. Bakotiču je obenem izročil listo vseh članov rumunske delegacije. Prva skupna konferenca naše in rumunske delegacije se bo vršila v ponedeljek ob 5. popoldne v dvorani zunanjega ministrstva. Na dnevnem redu teh pogajanj Je sklenitev konvencij o pravni pomoči, o režimu vod in vodnih zadrug, o ureditvi dolgov in terjatev, o preprečenju dvojnega obdavčenja, raznih administrativnih ukrepih, o privatno-pravnih odnošajih. o bivanju, naseljevanju in zavarovanju delavcev, o obmejnem prometu, o splošni regulaciji prometa, o skupnih cerkvenih in šolskih vprašanih v Banatu, o manjšinskem šolstvu v Ba- rilo na en cilj: napredek in moč Jugoslavije. O sredstvih se da diskutirati. o samem načelu smatramo, da z nami sogla-Sa tudi uvaženl zagrebški koJega. Ponesrečena ženitev kralja Borisa Poroko z italijansko princeso sta onemogočila papež in bolgarski metropolit - Tudi Franciia in Anglija nista radi videli nove zveze - Nova ugibanja o ženitvi Dunaj, 6. aprila *. Dopisnik Neue Freie Presse« poroča, da se je načrt za poroko bolgarskega kralia Borisa izjalovil. Kot naj-resneiša kandidatinja za bolgarsko kraljico je bila imenovana hčerka italijanskega kralja princesa Giovanna. Po bolgarski ustavi Pa morata biti vladar in njegov naslednik pravoslavne vere. Papež je odobri! načrt s nristavkom, da naj ostane nevesta zvesta svoji veri. bolgarski metropolit pa ie izja-.il. da mora biti bodoča bolgarska kraljica pravoslavne vere Razen tega sta dali Anglija in Francija razu-neti. da bi ne videli radi sorodniške vezi med Rimom in Sofijo Ker obe cerkvi nista hoteli odnehati ie h;l načrt za poroko opuščen Kot nadalini kandidati-nji za nevesti bolgarskega kralja prideta v poštev hči pretendenta na ruski prestol | kneza Cirila ln neka princesa macklenbur- ške hiše. Bolgarski kralj Boris je včeraj prispel in- cognito v Berlin. Kralj Boris bo obiskal državnega predsednika Hindenburga Raze« tega bo kralj porabil svoje bivanje v nemški prestolici da se posvetuje z nemškimi zdravniki speciialisti za ušesne bolezni. Berlin, 6 aprila, č Pariški dopisnik »Vos-sisehe Zeitung« poroča, da ie končno od-stavhena z dnevnega red3 poroka bolgarskega kralja z italijansko princeso Giovan-no. Naivečji nasprotnik tega načrta je b3 najmočnejši član sedanje bolgarske vladi rusofjj Madžarov, ki žeji. da bi se kralj Boris poroči! s kako rusko princeso Na drugi strani pa ie bil tudi Vatikan proti poroki kralja Borisa z itaiijansko princeso. nafcu, o ureditvi cerkvenih in Šolskih posestev ter o ureditvi vprašanja dvo-lastnikov. Ko bodo rešena vsa ta vprašanja, bodo takoj sledila pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Naši delegaciji bo načelova! pomočnik zunanjega ministra dr. Lujo Bakotič. Kralj pride začetkom maja v Zagreb Kraljica in romunski gosti na Bledu Zagreb, 6. aprila r. Kakor Je izvedel vaS dopisnik Iz dobro poučenega vira, so priprave za bivanje NJ. Vel. kralja v Zagrebu v polnem teku. Smatrati je kot definitivno, da bo kralj stanoval v nadškofijskem dvorcu v Brezovici. Kralj pride v Zagreb začetkom mala ter ostane ▼ hrvatski prestolnici do začetka junija, ko je poda na svoje letovišče na Bledu. Bled, 6. aprila d Priprave v gradu Su-voboru za letovallšče kraljevske rodbine so skoraj končane. Najbrž prispe že sredi maja kraljica s prestolonaslednikom bi princom Tomlslavom na Bled, kjer bo letos dalj časa boravlla kot gost naše kraljevske dvojice tudi romunska kraljevska rodbina ter najbrž tudi mladi romunski kralj Mihael Kralj prispe na Bled Sele začetkom Junija- J Sporazum nemških strank za veliko koalicijo Finančni strokovnjaki so se zedinili glede postavk državnega proračuna — Deficit bo zmanjšan na 130 milijonov z uvedbo novih davkov Berlin, 6. aprila d. Pogajanja za sestavo velike koalicije v državni in pruski deželni vladi se bližajo h končnemu uspehu. Tako so se danes sporazumeli finančni strokovnjaki za sestavo velike koalicije v poštev prihajajočih strank o vseh vprašanjih glede postavk proračuna za leto 1929. Na podiagi tega sporazuma bodo črtane različne postavke proračuna in skrčen deficit od 380 milijonov mark na 130 milijonov. Ta deficit bo krit s povišanjem davščin na žgane pijače ter s povišanjem premoženjskega davka S tem proračunom se bo bavila vlada in klubi posameznih strank, ki bodo sočas-tlp zavzeii tudi svoje stališče napram pre-osnovanju viade v smislu velike koalicije. Po razpoloženju med poslanci m vodilnimi političnimi osebnostmi je prifakovati. da bodo stranke pristale na program, sestavljen po odboru finančnih strokovnjakov. Brezvestna zanikrnost rumunskih železničarjev Porazen izid preiskave prometnega ministrstva — Število žrtev je še narastlo BukareSta. 6. aprila g. Izid preiskave, ki jo je uvedel prometni minister zaradi železniške nesreče pri Bobovcih je porazen. Kakor smo že včeraj poročali, je nesreča pri Bobovcih ena izmed največjih rumunskih železniških katastrof. Nesreča je zahtevala do prvotnih poročilih 38 smrtnih in preko 70 hudo ranienih žrtev Rumunska Javnost le zaradi tega silno razburjena ter Je zahtevala strogo preiskavo. Prometni minister je izjavi! novinaTiem. da niti osobje na postaji niti strojevodja niso v redu noravliali službe. Postajni načelnik je kriv. ker kljub opetovanlm svarilom ni pregledal kretnic. Prometni uradnik, ki bi moral s po- staje opazovati prevoz vlaka ln pregledati kretnice, ni pričakoval viaka in je pred uvozom vlaka zapustil prostor. Tudj strojevodja, ki je bil opozorjen, naj vozi v postajo počasi, Je to opustil in vozi! z največjo hitrqstjo preko kretnic. Kretnica ji bila sicer postavljena pravilno, vendar se je med prevozom brzovlaka prestavila Vsi krivci bodo najstrožje kaznovani. Število mrtvih se je od včeraj še zvišalo. Tudi število ranjencev Je naraslo preko 100. Ministrski predsednik, kakor tudi regentski svet sta si dala o katastrofi poročati od prometnega ministra. Mraz, sneg in povodnji križem sveta V Srednji Evropi snežni meteži, v Ameriki in Avstraliji katastrofalni viharji in povodnji Beograd, 6. aprila p. Po vesteh iz vse države vlade še vedno povsod nenavadno hladno vreme. V minuli noči in tekom današnjega dne je snežilo po vsej državi. V Južni Srbiji je zapadli že do tričetrt metra snega. Razen v Ljubljani In Zagrebu je temperatura po vsej državi pod ničlo. V Ljubljani Je bilo danes zjutraj 1, v Zagrebu pa 3 stopinie nad ničlo. Najhuišl mraz ie bil zabeležen v Kosovski Mitrovici in Užici .kjer so imeli ves dan 8 stopinj pod ničlo Monakovo. 6. aprila s. Snežni viharji včerajšnjega dne so trajali tudi danes dalje. Temperatura Je zlezla na več stopinj pod ničlo zapadlo je do 15 cm novega snega. Iz doline Inna poročalo, da Je zapadel novi sneg 20 cm visoko. Inomost. 6 aprila s. po vsej Tirolski je danes močno snežilo Temperatura je padla na 10. v gorskih krajih celo na 13 do 15 stopinj pod ničlo. Budimoešta. fi. aprila s. Tekom današnjega dneva je opetovano snežilo. Obenem Je pritisni! občuten mraz. Newyork, 6. aprila s. Parnik »Pariš« Je je privozil okoli polnoči v luko, je zavozi! v megli na sipino, tako da Je moral pozvati vlačilce na pomoč. Za potnike ni bilo nevarnosti. Newyork 6. aprila s. Parnik »Parls«. ki Jal v državah Wisconsin in Minnesota, je povzročil strašno opustošenje Kolikor je sedaj znano, Je bilo 30 oseb ubitih, 75 pa ranjenih. Vihar Je podrl številne hiše. Bati se Je, da leži pod ruševinami še mnogo človeških žrtev. Hobart. 6. aprila d. V bližini mesta Ho-bart v Tasmanijl so se nenadoma v krajših presledkih ponovno utrgali oblaki. Pričelo je liti v debelih curkih, da so naglo narasle vse reke in prestopile bregove, trgale zemljo in odnašale mostove. Najstrašnejše je bilo divjanje pred mestom Hobar-tom, kjer se Je porušil velik Jez. ki nI zdržal silnega pritiska vodnih mas. Voda se Je razlila več metrov visoko po hobart-skih ulicah. Zajela le tudi neki potniški avtomobil, pri čemer ie utonilo pet potnikov. Vlada Je odposlala ograženim pokrajinam na pomoč več rešilnih ekspedicij. ki oa le počasi napredujejo proti ognjišču nesreče, ker so raztrgane vse poti in odnešeni vsi mostovL Unifikacija naših in čsl visokih sol Praga, 6. aprila, h. »Ceske S^ovo* ijve iz prosvetnega ministrstva, da bosta češkoslovaško In jusoslovensko prosvetno ministrstvo v kratkem imenovali posebno konv«iio. ki nai izvrši vse priprave zi unifikacilo visokošolskega študija obeh držav. Sooraznm elede unifikacije naj bi se nanašal na r.bli-žanje in prilagoditev visokih šol obeh držav. na novo organizacijo študija slovanskih jezikov In na splošno nrizna.iie študi:a in izpitov pri prestopu s češkoslovaške na ju-goslovensko univerzo m obratno. Tudi na oboiectransko soeiiplno podiranje visokošolskih dijakov z znižanjem taks. oprostitvijo šolnin in tako dalje. ____ Profesor beograjske univerze obtožen po zakonu o zaščiti države Beograd, 6. aprila r Listi poročajo, da )e bi! v sredo aretiran profesor tamošmje univerze dr Dragrliub Jovanovič. Aretacija je v »veni s predavanjem, ki ia Je rmel prof Jovancvič n« Ljudski vfcoki lo£ v Beogradu Govori! Je O psi bo ki ril srbskega selJaJtva in se Je pri tem po mnenj« policije pregreil proti safcooa o aa- S6W države. EH-žavno sodišče Je odredilo (Tr-laivnejsa pravdnika dr. Košieca, Id j« aretiranega Jovanovič« sasliSevai do petka Po končanem lasIJšanju le bil prof. Jovanovič iioii-SSen, da se tehko brani '-z svobode. Njegova stvar pride pred državno sodišče. Odhod kra!i"c* m Beograd, 6. aprila p. Kraljica Marija je danes v spremstvu prestolonaslednika Pe« tra in princa Tomislava odpotovala na di» žavno posestvo Belje, kjer ostane več dni Doba njenega bivanja na Belju je odvisn# pred vsem od vremena. Mednarodni novinarji pri predsedniki! Masarvku Praga, 6. aprila g. Predsedstvo medna« rodne novinarske federacije je bilo dane» sprejeto v avdijenci pri predsedniku Ma» sarvku Predsednik je ostal dalj časa » razgovoru z novinarji in pokazal živahne zanimanje za vsa vprašanja v federaciji V razgovor« le izjavil, da pomeni knza v parlamentarizmu v gotovem oziru rudi kri« zo novinarstva, ker imata parlamentarizem in novinarstvo mnogo skupnega. Grški lntervlew s kraljem Aleksandrom Proti »razkosanja držav« aa ar tonoma« oblasti« — »Cilj režima je ozdravljenje političnih prilik in reorganizacija administracije« * lamentarteem it mnogo koristi SrtriJI la )t bH zaslužen tudi kasne]« u Jugoslavijo Vendar le dotlej, dokier »o politiki znali Atenski M »£l«e*nm Vha»c efctavlja ▼eC člankov ivolaga posebnega poročevalca tz Beograda Zariiisa, ki opisuje vos« iz tvdijmcc ki ma io j« dovolil Ni. Voi. kralj Aleksander. Atenski poročevalec M j« hote. u aaJvHjetn metat poaditt o vzrokih seii ujet* stan* t Jugoslaviji kakor tudi o n«. trtth Jugosloveuskega vladarja Krt H A.sk-Mnder Je fTiiorrai aovinirla tolmaču zapletene politične razmere prod 6. Januarj-m docela prostodušno, opirajoč ie. kakor ugo tavlja grški poročevalec, le oa zvoj« l«ed-bo Mstrs pogiede hu naziranja v vseh ca-aovnlh drl* voi is vprašanjih. »Na razpotju. Ali naj privoli v razkosanje držav« jotom avtonomni oblasti, «8 ps naj. čeprav « silo ■veljavi dobro razumljene Interese države, |e krati aa osnovi aačeia »rešit«? države Je ■ajviiil tako«« izbral d na si izhod in tako ■klali cstsvo^ »Duh kraljev« protelamacfje ne nasprotuje pari amen ta rtTTim. Parlamentarizem kot si-atsm al propadel r Jugoarfavill. Stranke so alorabijale svobodo tn pohtična prava. Pw- ©mejevat! parlamentarne svoboščina r korist države. Bankrotiral j« i« ooi p&rUrntn-tarizem, ki so za političine stranke UpaciK in te njegovih svoboščin ustvarile mov za svoje osebne in strankarske ambicije ter organ svojih demagoških pogledov.« »Kraljev akt od 6. januarja ni napirjea proti parlamentarizmu, temveč &rotS strankam. Parlamentarizem Je ukinjen samo za toliko časa, kolikor Je potrebno, da ozdravijo politične prilike In da se reorganizira državna admlnistraclla.« »Prošil so trije meseci ta ra*Wta J« oč«-vidna. Kraljevska vlada j« v tem času storila mnogo več nego vse parlamentarne vlade v 10 letih«. Grški novinar prihaja do zakHučka, da Je povsem utemeljeno mnenje Venizelosa »Kralj Aleksander Je največji, ako ne edini politik v Jugoslaviji U Velik izlet nemških avtomobilistov v Jugoslavijo Na 153 artomofenih bo prispelo okrog 400 Izletnikov, ki bodo v Maribora svečaao sprejeti — Velike priprave za sprejem v Zagreb« — Podpora ln sodelovanje vlade Zagreb, 6. apriia, r. Za sprejem nem-fkxh avtumobaiistov. ki prispejo na daljšo turnejo 14 t m. v Jugoslavijo, se vršijo v Zagrebu vdike priprave. 1z-teta. ki sa aranžira največji nemški avtomobilski khib ADAC (Aflgemeiner Deutscher AvSomobilciub) se udeležs po dosedanjih prijavah 153 avtomobilov a 400 izletniki. Mogočna nemška avtokoiona prispe v nedeljo, 14. t. m. v Mairibor, kjer bo slovesno sprejeta od zastopnikov predsedmštva centraile našega Avtomobilskega kluba, od njegove marfoorske sekcije, ki Je prevzela tudi sprejemni aranžman ln od zastopnikov oblasti Prvi večji odmor v Jugoslaviji bo V Zagrebu, kjer bodo izletniki tudS prenočili V Zagrebu se je se-»ta vil poseben sprejemni odbor in Av-tokltrb priredi nemškim gostom slavnostno večerjo, na katero je povabljena fcidi vlada. Z ozirom na izreden gospo- darski im tujskoprometni pomen prireditve in ker polaga posebno važnost na prijateljske stike z Nemčijo, je vlada sklenila, da bo s svoje strani kar naj-izdatneje podprla m stremljenja, ki gredo za tem, da se izlet nemških av-tomobrlistov čim uspešneje Izvrši. Vsi državni organi so dobili nalog, da gredo izletnikom kar moč na roko, v vseh oblastih, koder bodo nemški avtomobrfc vozili (skozi Bosno v Dalmacijo) bodo izletnike pozdravili veliki župani. Svečane pozdravne večerje v Zagrebu se udeležita kot oficijataa zastopnika vlade tudi prometni minister dr. Korošec in minister trgovine dr. Mažtiranlč r uradniki tujskoprometnega oddelka. V Zagrebu bodo nemški avtomobifisd deloma nastanjeni v pnvarnih stanovanjih: javi k) se ie že mnogo odličnih rodbin. ki so pripravljene iih sprejeti kot goste. Kako se bomo podpisovali po novem zakonu Zanimive določbe zakona o imenih — V naših krajih se ne bo dosti spremenilo — Uporaba očetovega imena O postanku novega zakona o imenih, ki je stopil nedavno v veljavo, kroži po Beogradu naslednja, baje resnična anekdota. Na kralja Milana ulici v Beogradu je Imei svojo delavnico čevljarski moj-sier s sila nerodnim imenom, ki Je odbijalo ljudi od obrtnika. V stiski se je Čevljar zatekel v notranje ministrstvo ln zahteval Izpremembo svojega imena v ime Bata. V ministrstvu so prošnji brez pomislekov ugodili in čevljar Je lepega dne razobesil nad svojo delavnico. v na/bližji okolici razkošne pro-dajalnice češkega veletvorničarja Bate novo reklamno desko z imenom Bata V kontorih češkega Bate je seveda 0osto4>anje konkurenta izzvalo silno razburjenje. Ravnatelji so alarmirali Češkoslovaško poslaništvo, ki je res protestiralo proti taki nedopustni konkurenci sredi Beograda, a ni moglo ničesar več doseči, ker je imel čevljar ie zakonito pravico do svojega novega imena. Dogodek pa je drastično po-fcazaL kako nujno potrebno je, da dobimo enoten zakon o imenih. Ko smo ta zakon dobili in je W! objavljen, so ga mnogokje napačno tolmačili. kar je vzbudilo precej nepotrebnega razburjenja. Med drugimi so nekateri listi poročali, da bo odslej v Javnem kakor v zasebnem prometu veljalo pravilo: najprej rodbinsko Ime, potem očetovo krstno in slednjič lastno krstno ime. Karel Drobnič naj bi se pisal! torej: Drobnič Petrov Karei Take bi stične dvome jc sedaj razpršil avtor zakona o imenih, načelnik notranjega ministrstva dr. Otmar Pirk-niajer, ki je objavil v beograjskih Mstih avtentična pojasnila, kaj Je menil zakonodajalec s predpisi novega zakona o imenih v gornji točki ln v ostalih spornih vprašanjih. V poštev prihaja predvsem S. 2, ki določa, da nosi vsak državljan ime. ki obstoja iz rodbinskega in iz rojstnega bnena. S tem pa v pojasnilu dr. Pirk-majerja ni izrečen obvezni predpis, kako hi v kakšnem vrstnem redu nai se državljani podpisujejo tako v zasebnem prometu med sabo. kakor tudi v prometu z oblastmi. Drugi odstavek tega ©ena določa namreč jasno: »Kadar se v uradnih aktih, dokumentih hi spisih označujejo osebe, se mora najpopreje navesti rodbinsko, a zatem krstno ime«. Torej, kadar obtasti zabeležujejo v svojih aktih zasebne osebe, tedai jim zakon predpisuje, kako naj zaoisuiejo Ime: najpopreje rodbinsko m zatem krstno Ime. Iz tega Izhaja, da lahko ostane za vse druge primere dosedanja navada: zakon za zapisovanje in podpisovanje Imen v neuradnem prometu ne predpisuje ničesar. Uradi v prečansfelk krajih »o se pri ■porabi Imen že doslej ravnali po predpisih novega zakona fn so zlasti razne osebne sezname urejati po abecednem redn rodbinskih Jmea Za nje torej za- kon o Imenih v tem pogledu ne prinaša ničesar novega. Drugače pa je bilo doslej v Srbiji. Tam so se vodili osebni spiski po abecednem redu krstnih imen m Janez Polenta ni bil zabeležen pod črko P, kakor pri nas, temveč pod črko J. Ker je neprimerno več budi z enakim krstnim kakor pa z enakim rodbinskim Imenom, je umevno, da so bik taki seznami nepregledni ln da je bilo silno težko najti po imenih urejene akte. V tem je tudi glavni vzrok, da se je toSko aktov, prošenj in dokumentov izgubilo. Novi zakon bo zato prinesel v tem pogledu razveseljivo zboljšanje in olajšanje uradnega poslovanja. Zakon o tanenih dalje prepoveduje samovoljno uporabo raznih pridevkov in pristavkov k imenu, zlasti tudi plemiške in sllčne označbe, ki so preostale iz fevdalne dobe. Pač pa dopušča zakon. da se pristavi rodbinskemu in krstnemu imenu še očetovo ime, ta to priporoča zlasti v primerih, ko je treba razločevati osebe z enakim rodbinskim ta krstnim "imenom. Očetovo, afl pri nezakonskih otrokih materino Sme se mora postaviti ah v celoti (n. pr. Jakobov. Jožefov. Antonov) ašž pa le z začetno črko med rodbinsko ta krstno Ime. Kakor £e omenjeno, uporabo očetovega ali materinega imena "zakon dopušča in deloma priporoča, a predpisuje ga ne. Tudi tukaj ostane lahko torej dosedanja praksa. Zakon naposled Se dotoča. da Je treba vloge na urade podpisovati s polnim krstnim in rodbinskim imenom, torej ne samo J. Polenta, temveč Janez Polenta. _____ Prometna konferenca v Splita Split, & april«, a. Danes m je nad&tje« vala mednarodna konferenca sa tovorni promet. V ponedeljek in torek bodo imela posvetovanja posamezne sekcije. Nocoj je direkcija državnih železnic priredila dele« gatom banket » hotelu »Central«. Jutri, v nedeljo bodo napravili delegati izlete v okolico, popoldne pa jim priredi mestna občina piknik oa Marjanu. Konferenca v zunanjem ministrstvu Beofrsd, 6. apr&a. p. V kabineta runa« njega ministra se je rr&ila zvečer kcmferea« ca med dr Kumanuaijem, Nikolo Uzuno« vičem dr. Svrljugo in dr Mažuraničem. Na tej konferenci »o razpravljali o vpra» Sanju madžarskih optantov. o ureditvi vpraJanj« Belja, ki bo v kratkem predmet razpravo pred mednarodnim razsodiščem in o ureditvi predvojnih dolgov v Franciji. Podrobni sklepi te konference niso mani. Joseflna Backerfeva pride v Zagreb Z&freb, aprila. 6. V sredo aH četrtek bo dospela v Zagreb Joeefina Backer. Nastopala bo ▼ Evropa - kinu. Vstopnice sa njene predstave veljajo 80 do 160 Dlit Mišljenje cerkvenih krogov o konkordatn Profesor teologi}« aa sagreMId i si dr. Simrak objavlja v »Narodni poHti* ki« o rpraisnju konkordata Članek, ki predstavlja t neki vrsti gotovo tudi mliiie» aje naših cerkvonih krogov o tem vpraia* aju. I>r. Simrak uvodoma navezuje na pravkar zaključeno fuzijo ministrstva ver z ministrstvom pravde in soglaia s to fu» zijo, čej da bodo tako naila vprašanja ver» ske^a zakonodavatva objektivnejie pro« učevalce. Prve tri a ve pri tem verskem sakono« davatvu ee bodo. po miiljenju dr. šimra« ka pojavile pri ob.-avnavi zakonskega na« črta o pravoslavni cerkvi. Tu se borita za nadnaoč dve mentainoati, dve ideologiji Prvo stališče je strogo cerkveno in kanon« sko. Sloni na cerkvcnih kanon i h in je v soglasju s konstitucijo pravoslavne cer» kve. Drugo staliSče je laično. V pravoslav« no cerkev naj bi se uvedel demokratični laični duh po vzoru protestantskih cerkva. Temu nasproti se povdarja, da pravoalav« na cerkev ni demokratična cerkev Tudi v nje je vsa obla« naravnost od Boga. Cer» kveni predstavniki naj upravljajo cerkev brez demokratičnih vplivov. Opozicija pro« ti kanonski ureditvi pravoslavne cerkve iz« haja iz Bosne, kjer se potegujejo predvsem za laično upravo hi sodelovanje pri vod« stvu cerkvenih posestev m cerkvene last« nine. NadaJje mona ministrstvo pravde pred roiitvijo medverskega zakona taeti ▼ ro» kah tud' zakon o katoliški cerkvi, ki pe Je nemogoč brez soglasja z njenim vrhovnim po -varjeni, torej brez konkordata Pred konkordatom pa je treba izpolniti več po« gojev. Dosedanja glavna zapreka konkor» data. vprašanje zavoda sv Jerontma, je opravljeno a poti. Danes vodi ta zavod nai čiovek. ki brani enako cerkvenost te usta« iktvc. kakor njena nacijonalne cilje Zade« v«, ki se morajo od naše strani Ae reSitl, prodno smemo računati a konkordatom. so po mnenju prof. Simraka naslednje: Pred vsem je na potu takozvani kanček paragraf. Njegovi predpisi so nastali brez« predmetni ker ni več dana možnost polt« tičneffa nastopa v cerkvi Važno je zatem vpraJanJe veiskeva po uka v osnovnih In srednjih Šolah Cerkev postavlja v tem pogledu svoje minimalne zahteve, ki pa niso nič novega. Cerkev ne mo * popustiti nadalje ▼ bračnem vprašanju. Brale Je božja ustano va, civilnega braka katolik ne more prizna« ti. V ministrstvu pravde so se v tem po» gletiu ^icnda fe odločili sa cerkveno bra6» no formo. (Prof. Simrak gre tu mnogo da« Ijo nego papež, ki je v rimskem konkor« datu akceptiral Institucijo civilnega braka za Italijo Op. ur.) NajvažneiSa materilalna vpraftanja so kongrua, dotacija cerkvenih ustanov ln agrarna reforma. Dr. Simrak sodi, da ts vprašanja niso težka ln da Je treba pred vsem rešiti agrarno vprašanj«. Cerkvi naj država vrne vso njeno po&est, ki Je prišla pod agrarno reformo. Dr Simrak predlaga rešitev teh vpraftar.j po vzoru CeSkoslova« Ske aH pa Poljske iri zaključuje: »Eno sto* Ji: Tako kakor sedaj, ne gre več daijel Mnogobrojni duhovniki izjavljajo vedno znova, da s 400 Dtn draginj«ke doklade ne morejo živeti ir. Se ta malenkost se Jim odvzem«.« Zakon o Agrarni banki Ks konferenci ministrov dr. Srsklča, N1-kole Uzunoviča, dr. frangeša, dr. SvrUu-gt, dr. Drinkoviča. In dr. Mažuraniča. ki se je vršila v petek, so podrobno razpravljali o načrtu zakona o privilegirani agrarni banki, ki ga Je izdelal minister pravde. Načrt Je bil na koalerenci v celoti sprejet Ker Ima banka prevzeti funkcije Direkcije z« kmetijski kredit, bo minister Srskič še zaslišal delegate direkcije in oblastnih zadrug za kmetijski kredit, nakar bo zakon predložen kralju v podpis. Zakonski cačrt vsebuje v glavnem naslednje: Osnovna glavnica privilegirane agrarne banke bo znašala 300 milijonov Din, od katerih bo država vplačala 120 milijonov, razredna loterija 20 milijonov, ostanek od 160 milijonov pa Narodna banka. Državna hipotekama banka, oblasti, občine. Zadružni savez, privatne banke in privatniki. Banka bo dajala kratkoročne kredite v prvi vrsti kmetom, kreditnim organizacijam In zadrugam. Razen tega bo dajala kredite tudi privatnikom ter bo postopnjema izvedla konverzijo seUaških dolgov pri privatnih osebah in bankah. Dajala bo ndi dolgoročne kredite na hipoteke ter podpirala zadružne in kmetijske obrate. V svrho preskrbe z daljnjimi denarn. sredstvi bo Imel« pravico izdajati zadolžnice (zastavne liste). V upravni odbor bo polovica članov izvoljenih, polovica pa bo imenovana z ukazom. Država bo njeno poslovanje nadzirala po posebnem komisarju, kakor pri Narodni banki. Privilegiji banke se bodo nanašah na izvršilno postopanje za plačilo terjatev brez sodnega odloka in na administrativno poslovanje kakor pri Državni hipotekami banki. daije na jamstvo države glede varnosti vlog, glede anuitetske službe zadolžnlc ter na Jamstvo države za izplačilo 6 In pol odstotne dlvidcnde ra delnice. Predvidena Je tudi možnost lombardlranja delnic pri državnih denarnih ustanovah ln možnost deponiranja delnic za kavcije. Zadolžnice bo banka lahko izdajala na podlag! posojil na nepremičnine, ki ne bodo mogla presegati 50 •/• precenjene vrednosti nepremičnin. Zadolžnice. ki bodo lahko do-našale premije, bodo amortizirale po določenem načrtu. V prehodnih hi zaključnih določbah satanskega načrta Je predvideno, da se Ima mesec dni po uveljavljenju zakona pristopiti k njegovi izvedbi in da se Imajo urediti odnošaji banke napram obaioieči organizaciji kmetljskeca kredita. Nadalje fma zakon določbe glede transformiranja sedanjih oblastnih direkcij za kmetijski kredit Obsto-leče zadruge za kmetilski kredit ostanelo nadalje nespremenjene, dasi se bodo morale z uklnlenfem zakona o kmrtltskih kreditih prilagoditi zakonu o zadrugah. Ministrski predsednik v Glavniači Beofrad, 6. aprila, p. Ministrski predted* nik general Pera Zivkovič je danes v spremstvu upravnika grada (policijskega direktorja) tnspictral policijsko direkcijo, splo&ni in kriminalni oddelek ter s£ogI*» ae policijske sutpore t GlavnjačL Zopet falzlfikatorska afera v Novem Sadu Policija Je odkrila moderno nrejeno tiskarno ra bankovce — Falziiikator je 75-letni starec, pomagali pa »o ma nekateri veleposestniki Dom m iažesjer Jovcoovtt, U ruski rmi-erant TI so me dali aa razpolago 25C.UU0 Din. Setnan je pn zasUevanJu priznal, da se vse stvari za ponarejanj« bankovcev aa-baJa)o v podstreJJu pri Dunk« » Parabuč«. Preiskava \t r« ugotovila, da Je biio 1% vse pripravljeno zt tiskanje. Vsi omenjeni so bili aretirani ter so priznali svoje dejanje, doiže p« Semana fa izjavljajo, da j« denar dobi] nd nektg* Molmana. Nadalt« rz~ javljajo, ds al btl še noben ponarejen ban-kovec izdan v promet. Na zahtevo novo-sadsSte polldje )• Narodna banka poslala posebnega strok £e davno znano, da Je bii na Madžarskem obsojen zaradi ponareranja bankovcev te da se Je odtegnil prisojen! kazni z begom v Jugoslavijo. Sem a ti si je v Zagrebu. Osijeku ta Novem Sadu nabavil ys«. kar Je potrebno za tiskanje bankovcev, črke fotografske potreščine in drugo. Njegovi družabniki so bili veleposestnika v Parabu-buču Jakob Dunkei In Milan Roth ter arro- Zagoneten umor v Novem Sadu Neznan tujec je najel avto in med vožttfo ostrelll Solema ter nato izginil z avtomobilom — Avto so naŠH v bližini Seat®, o morilca pa ni nobenega sleda Novi Sad, 6. aprila t SinoG )* bi! JzvrSea v neposredni bližini mesta zagoneten umor Proti večera je atjei avtotafcso šoferja Sro-vana Mijatovlča neki okrog 30 let star moški ter se porodil s šoferjem, da bi ga odpeljal t Vel. Bečkerefc. Ko sta prtvozila kakih 6 km hrven mesta v bližino tako zvanft rimskih utrdb. Je neznanec oddal na šoferja med vožnlo §tlri strele t ziavo ta n na mestu ubil. Truplo Je vrrel H avtomobila v obcestni Jarek ta se nato sam odpeljal proti madžar&l meji. Ko se šofer ni vrttf na svoje običajno mesto, so njegovi tovariši prijavili zadevo poHciji, ki Je uvedla pre- iskavo la prttia do tega razftrltta. V **da&> ntra potdes preiskav* p« m H »rcKovtki, da tujec E izginil čes mejo, marveč je t bližini Sente »krij avtomobil v grmovju. O rnorižcu urnem tt enkrat 1» cne£& Kdo j« morilec. I« zi n s«, čt. gT« tt i.ni>ieVT»o afero, ker Je pokojni Mijatovič baje veiik isrska?. O morilcu m ve le te, da je bij v posesti potrst>» aih dc^rameatov z« prehod preko mt!« Kc-vosadsks prrflciia jt izdala sa n&ra tiralice ta J« že ponoči potom bs-oCTSfcke ra j i ml nasveti pri usta&cntvs ceatrainef« statističeeg« urad« pri prcd»edsi&vu rim* da. Kabel Budimpešta—Beograd Bv^dhisnits. i asjnte y HtutemV to^mti «rwd porodi, št n s^Mintn m ftrmt Sete (MMK« trv&t M00.006 M f^cfc«« kabei oA &atlImpeiSt do nsejt, o< koder e> mota )uccsk>veuskii tirZava, poda«)-iiJtt io Ljubljanska opera Ba)a. prtvio&aa *ao&, kc * » vtes Le6-Jf3kitfv».b» icrtacr*. oo« fe r^eniCno »-JstativsK** isvrsi«« j« torej tet femlec Vrt tcs» 9» tw3 lepo po|e. P»cprl-daa ko, W 05v. h »fco K W h a»wC*, m bo vrrv« I ojua pmr t tvm ooirm po- ta dogovorila. HmelfsSd trg Satee, 6. aprila, h Teodeoca na trgu pre teklega tedna Je bila miraa. Doseženi promet fe znašal dnevno od So do 70 stotov. Na deželi Je bilo povpraševanje zelo živahno, pri iemer p« so kupd upoštevali bolj ceno kot pa kakovost V glavnem Je povpraševalo po sredr.tib vrstah, ki so Jih plač»-vali od 1200 — 1250 Kč, prvovrstno blago pa 1800 — 1880 Kč, Manj vredno bla^ se je v manffih količinah prodajalo po 1100 do 1150 Ki Do petka ji bilo v £atcu javno beleženib 110.000 stotov po 80 kg žatelkega hmelja lanske žetve. Hmelj I* Roudnie Tn Ouiteka so po kakovosti plačevali od 68® do 100A) Ki Dela v hmelj, nasadih, ki eo •e le pri žel«, m madi neugodnega m kraji in Pozdrav Jana Skale Slovencem' WysokočesčenI kajenje a knježa, lubl slowjanscy bratra když sym wčera wječor prestopil w Jesenicy mjezy južnosiawjanskeho sta-ta a zastupil na starosiawmi zemju slo-venskeho naroda su mje tam witaJi wšitcy zastupjero kulturnych zjedno-čenstwow na tak hnujace wašnjo, zo *ym byl hubako pohnut, a radostnje prekwapjeny. A nžkotre hodžiny po-zdžišo kuch z nowa pfiwitany we Wa-fcm hiawnym mestu Ljubljani a z no-wa začu\vach to, štož so ledma da wu-prajič we slowach, štož ale duša čim bubšo začuwa, A nžtko, hdyž sče toy wšitey tu zhromadženi, zo byšče z erta Južiskeho Serba siyšeli nešto z histori--je najmjenšeho siowjanskeho naroda, začuwam hišče sylniši, hišče mocnišo vvernošč woneho siowa wo slowjanskej wzajeannosči a solidarnosči, kotraž so run j a tu mjez Wami mi zjewja nic ja-ko rjane hesio ale jako fakt, skuteč-nosč. W mjenje swujeho serbskeho naroda so VVam wšSm džakuju za Wašu wu-nosč a pfikhilnosč a smšm Wam wu-prajič najwutrobniše postrawy wot wo-nyeh serbskich kulturnych procowar-jaw na sewjeru, kotriž z poInym pravom za to džčlaja a wustupuja, zo by so nehdy tak wulki a slawny narod po-labskich Slowjanow a jeho dušowna a rččna kultura zakhowaJa a zdžerža-la w poslšdnej wčtwi tuteho polabske-ho Slowjanska: to je w narodu Luži-skich Serbow, My Serbja nimamo žadne politiske aspiracije .kotrež oychu europski mžr mjez narodami wobhrožowali; tak tež ja njejsyrn a n.jem6žu a nochen byč politiski agitator ale chcu a možu tu kaž doma byč jenož zastupjer a tlo-mačer našich kulturnych žadanjow a pr6cowanjow. A zo byšče Wy bratfa na jugu spčznatni, w kak mnohich pfipa-dach so historija lužiskich Serbow runa historiji južnych Slowjanow, chcu Wam tu podač krotki kritiški rozhlad wo našich stawiznach. Nadžijam so, zo budžeče wšitcy rro-zttmič, hlobokej trag:ey a zo nam na sewjeru zakhowače wonu zmyslenosč, kotraž ma sw6j wuraz w ideji s!owian-skeje solidarnosče, dokelž: problem maleho naroda je zaw5sče čežki problem a le njeja bjegnadžejny w zmyslu tuteje vzajemnosče. ★ Lužiško srbski narod, najmanjša veja velikega slovanskega drevesa, ne mara utoniti v nemškem morju, ki ga obdaja z vseh strani, Jan Skala, nadarjeni lužiško srbski pesnik in publicist, urednik berlinske revije JCultonvehr«, ki je obiskal v imenu svojih rojakov slovensko Ljubljano, je najboljši pred-stavitelj tega plemenitega odpora. Zbirko »Irjodki«, ki jo je izdal L 1920. v Budyšinu, preveva nezlomljiva volja in veder pogum za boj z zatiralci, tejn mnogomilijonskim narodom, ki bi moral že iz humanitete varovati -iužiški narodič. Jan Skala kaže pravo pot i svojim rojakom i ostalim slovanskim narodom: rešitev je samo v složnem odporu, v vzajemni pomoči! Iz pesniške zsbirke Jana Skale prinašamo dve značilni pesmi v prevodu A. Debeljaka. Nagrade za dijake že izbiramo Završalo Je ob Veliki noči med našim dfjaštvom. To pa to! »Jutrovi« biciklji, radio- in fotoaparati, ure in vsakovrstne oprave se bodo izbrancem fino prilegle za letošnje počitnice. Le kdo jih bo dobil? ... Ta in oni študent se je počehijal za ušesom, ko je po velikonočnih počitnicah pospravil zadnjo zalogo potic in zopet sede! h učnim knjigam. In marsikatera licejka ali prepa-randistka je n ervozno otresla svojo dečio glavico. Se se venomer na naših srednješolskih zavodih mnogo »diskutira« o »Ju-trovih« nagrada. Redakcijski »nakupovalni odbor« pa med tem že izbira in nabavlja najboljše med najboljšim za nagrade. Nikakor ne dvomimo, da bo število kom pet en tov ob zaključku šolskega leta prav visoko. Pravico do natečaja ima vsak srednješolski dijak, ozir. dijakinja, ki bo odrezal z dobrim spričevalom brez reda »zadostno«. Takih je pa vendar na naših zavodih še odlično število. In da bi jih bilo čim več, smo razpisali nagrade, kakršnih Se nikoli ln nikjer noben list na svetu. Pravimo, da darila pravkar izbiramo. Razmeroma ogromno vsoto radevolje žrtvujemo v pobudo slovenskemu di-jaštvu pri plemeniti tekmi za čim uspešnejši zaključek šolskega leta in zanjo se že da izbrati masikai lepega. Tvrd-ke. pri katerih bomo nagrade nabavili, bodo pa nedvomno dobavile tudi prvovrstne izdelke. Samo izbirati in izbrati je treba prav! . . . Pa bo to storjeno v najkrajšem času, da bomo v eni prihodnjih nedeljskih številk lahko prav podrobno podali seznam nagrad in razpis podrobnih pogojev za tekmovanje. Priobčili bomo tudi slike najlepših nagrad. Vzporedno z našim prizadevanjem za čim lepšo in popolnejšo zbirko nagrad pa naj teče prizadevanje slovenskih dijakov rn dijakinj. da bo zaključek šolskega leta kronan s čim lepšim uspehom. Po Vidovem dnevu na junaško svidenje pri žrebanju »Jutrovih« nagrad! Zaslužno delovanje celjskih Kolašic Celle, 5. aprila. Osemletnica sicer ni noben jubilej, ob katerem se ozreš na delo m trud ter presojaš višino uspehov in sadov. V resnici pa je na-&a javnost vse premalo poučena o našem delovanju, ne kaže zanimanja za naše potrebe, pri posameznikih naletimo zaradi borih par dinarjev celo na odpor. Zaradi pomanjkanja sredstev moramo svoje deiova-nie omejevati, dasi s težkim srcem gledamo tisoč krvavih potreb Evo zatorej kratko bilanco društvenega dela tekom osmih let: Denarni promet društva znaša do danes 357.000 Din. Dohodke je črpalo društvo Iz prireditev, zbirk in članarine. Vsako leto so izdatki dosegli in včasih celo presegli višino dohodkov. Večje dobrodelne akcije so bile: Miklavževe obdaritve revnih otrok v letih 1921.. 1922., 1923. in 1924. Obdarovani!) ie bilo z obleko in obutvijo 304 otrok. Ruski deci- v Strnišču je društvo ponujalo z izdatno podporo, istotako podpornemu društvu akademikov v Ljubljani. Pozabljenim mestnim ubožcem ie priredilo -Ive bo-žičnici. ki sta jim bili naHcpši dogodek v letu. Društvo ie vzdrževalo nočitniške kolonije ob morju v letih 1924., 1925.. 1926.. 1927. in 1928. Pri zadnjih je oskrbelo na lastne stroške 48 otrok, nekaterim je preskrbelo tudi perilo in obleko. Precejšnje število otrok le društvo sprejelo tudi po znižanih cenah. Skupno pa Je bilo deležno okrepitve na moriu pod vodstvom našega društva 259 otrok. Društvo je darovalo tudi za razne dobrodelne akcije drugih prirediteljev, tako okoliški šoli za božičnico. za dobro-vo'jski sklad vdovam in sirotam, Jugoslovenski Matici, Ženskemu društvu v Maribo- ru, za otroško bolnico, matičnemu društvu v Ljubljani, za Dečji dom in dr. Najširše pa je polje našega delovanja pri posameznih revežih, ki se zatečejo k nam v največji bedi. Društvo je omogočilo revnim materam lečenje težko bolnih, hromih, oslepelih otrok; posredovalo je, da so dobile sirote in bedna nezakonska deca primerno oskrbo; plačevalo je revni vdovi stanarino, podpiralo mnogo revežev z denarjem in živili posebno v zadnji ostri zimi, dajalo revnim učenkam mesečne podpore, jim izposlo-valo brezplačen >bed večinoma pri odbor-nicah ter sprejemalo in oskrbovalo razne dijake na ekskurzijah. Razen dobrodelnih akcij se Je društvo udejstvovalo tudi na prosvetnem polju. Priredilo Je gospodinjski tečaj, srbohrvatski in ruski tečaj, umetnostne prireditve, dva dobro uspela materinska dneva, pri katerih je pritegnilo k sodelovanju tudi deco, razna predavanja, razstave in drugo. Društvo je tudi sodelovalo na raznih nacijonalnih prireditvah, se udeleževalo raznih kongresov in pokazalo vsestransko, da vrši svojo nalogo v polni meri. Namen teh vrstic Je, dati v prvem pogledu nekako zadoščenje vsem velikodušnim darovalcem In darovalkam, ki so nam omogočili naše delovanje. Posebno veliko razumevanja kaže stalno Celjska posojilnica, dočim so nam ostali celjski denarni zavodi včasih sicer poklonili kako vsotico. a se v zadnjih letih nekateri sploh ne dajo več omehčati. Tudi celjska občina se nas spomni v zadnjem času. V ostalem hoče društvo prepričati o svojem poštenem In nesebičnem delovanju tiste, ki zapirajo nezaupno nablralkam vrata, oziroma se znosijo nad njimi, dalje opozoriti merodajne faktorje, ( da podpirajo naše društvo vsaj tako Izdat-' no kakor razne, po potrebi drugovrstne in- JUGOSLOVENOM! Bratje v Jugu! Ni li najti sredi vas srca in duše, ki bi k severu kdaj zfla, kjer pest ljudi ubornih x morjem se otepa? Bratje! Uklepa, davi vražja moč nas srepa, pije kri nam tn bi rada nas zatrla, sa) nad tisoč let že žrla je peklenska nas. Bratje v Jugu! Ali ni nikjer med vami srca in duše, ki bi nam v pomoč hitela, ko krvnikov groznih sila v smrt nas sodi? Bratje! Nas Slovane muči stari zlodej! V stiski na kolenih prosi srbska zemlja cela: Oj slovanski svet. smiluj se ti nad nami. NAŠIM NEPRIJATELJEM! Vrag jasi vas. apostoli pekld! Umazani denar nas ne podkupi, nihče med nami srbstva n( troca. Mi bomo se branili in mlatili vas po beticah in vas proč podili. Mi Srbi nič več nismo: »Srbi glnpU! •tltuclje nI da končno upoštevajo dejstvo. da prevzema naše društvo v Celju pretežno veČino socijalnih dolžnosti. Končno so ti podatki našega delovanja nekak zagovor našega novega apela na vso Javnost in merodajne faktorje posebej, naše prošnje za pomoč pri novi akciji za lastni Dečji dom ob morju. Vsako leto mora društvo odkloniti mnogo prosilcev zaradi pomanjkanja prostora. Za prostore, ki Jih dobiva s težavo v najem, mora plačevati visoko najemnino. Hrvati in Srbi imajo svoje domove ob morju: Cehi jih Imajo celo več in ker tudi drugače vedo ceniti velikansko korist morskega vpliva na slabotno deco. žrtvujejo v ta namen lepe vsote. Njihovi domovi so opremljeni čedno In higii> nično, da se naše kolonije ne morejo niti z daleka meriti 2 njimi. Naše društvo potuje z izposojenimi posteljnaki in s posodo Iz kraja v kraj, kakor cigani, tja. kjer pač dobi kak kotiček, ki ga s svojimi skromnimi sredstvi more plačati. Stavimo ,da bi nam priskočila naSa občina vse Izdatneje na pomoč, če bi gg. občinski odborniki prehodili z nami vsaj eno takih krlževih poti Saj pomagajo mnogo na olepšanju mesta ln povzdlgl športa; zakaj ne bi enako tudi na izboljšanju In okrepitvi zdravja svojih bodočih občanov! Za Kolo Jugoslovenskih sester ▼ Celja: Marica Sernčeva. predsednica. Prihod ruskega pesnika Baljmonta v Ljubljano Jutri, v ponedeljek, bo prispel ▼ Ljubljano znameniti ruski pesnik in prevajalec Konstantin Baljmont. Obisk enega izmed predstaviteljev novejše ruske literature velja Ljubljani kot kulturnemu središču Slovencev, v drugI vrsti pa našim književnikom, zlasti PEN-klubu. čigar gost bo g. Baljmont za časa svojega bivanja v Ljubljani. V torek zvečer bo odlični gost ▼ dramskem gledališču predaval o umetniškem stvarjanju in recitiral svoje pesmi. Preverjeni smo, da bo ta Javni nastop pesnika velikega ruskega naro- ! da napolnil naše gledališče. To pozor-| nost smo dolžni ruskemu gostu, saj Je slovenska književnost vedno rada hodila v šolo ruske literature in Slovenci l smo zmerom čutili iskrene simpatije do ; Rusov. O literarnem pomenu K. Baljmonta bomo izpregovorili v prihodnji številki. Za sedaj samo opozarjamo na prihod tega gosta, ki ga je pred dnevi toplo sprejela in pozdravila tudi prestolica Jugoslavije. G. Baljmont živi stalno v Parizu in se v zadnjem času posebno posveča prevajanju iz slovanskih jezikov. Varšava ga sprejema kot zaslužnega polonofila. Čeki cenijo v njem dobrega poznavalca in prevajalca svoje literature. Srbi vnetega čestilca srbske narodne pesmi, katere antologijo pravkar pripravlja. — v tem trenutku niti ne omenjamo njegovega izvirnega dela •n prevodov 'iz svetovnih in orientalskih literatur. Zdaj prihaja ruski poet med Slovence, da bolje spozna nas in našo ktiJtu-p. Dobrodošel v naši sredini! Razveseljiva bilanca dela mariborske podružnice SPD Maribor, 5. aprila V četrtek zvečer se je vršil v Narodnem domu v Mariboru deseti občni zbor mariborske podružnice SPD, ki zaznamuje pod spretnim in vestnim načelstvom sodnega svetnika g. dr, Senjorja \elike uspehe planinstva na teritoriju mariborske oblasti. Občnega zbora so se puleg številnega članstva udeležili tudi predsednik Aero-kluba ravnatelj dr. Josip Toniinšek in predsednik iSSK Maribora g. ravnatelj Ciril Toman. Načelnikovo poročilo je vsebovalo vse važnejše taze dela in naporov za povzdigo turizma. Glavna naloga, katero si je nadelo društvo, aa zgradi Ribniško kočo, tretjo, največjo in najmodernejšo postojanko v zapadnem Pohorju, je tik pred uresničenjem. V ta namen ustanovljena gradbena zadruga je v minulem letu zbrala iond, ki razpolaga z 189.000 Din gotovine, razen tega pa so ji zagotovljena obilna sredstva v gradbenem materijal u in za opremo koče same. Prostor za Ribniško kočo, ki bo v prvi vrsti namenjena povzdigi zimskega športa, kateremu so postale dosedanje postojanke pretesne, še ni definitivno določen. kar pa se bo izvršilo v najkrajšem času. Stroški zgradbe, ki bo v vsakem pogledu ustrezala najmodernejšim pogojem zimskega planinskega letovišča, so predvideni sicer na 600.0ij0 Din. vendar se društvo nadeja, da bo ob primerni uvidevnosti in primernem razumevanju stremljenj planincev s strani Javnosti, predvsem pa s strani oblasti, našlo sredstev, ki bodo v polni meri omogočila izvedbo velikopoteznih načrtov. Razen tega namerava v prihodnjem letu mariborsko SPD zgraditi tu-ristovsko oporišče tudi na zapadnem delu Kozjaka, kateremu kljub bogastvu naravnih krasot posvečajo planinci zelo malo pozornosti Največji obisk Je Imela doslej Mariborska koča. Lani jo je posetilo 4441 gostov. Koča na Klopnem vrhu zaznamuje ogromen porast, kar le pripisati predvsem živahnosti v zimskem športu. Kočo je iani društvo povečalo za polovico tn vložilo v investicije 100.000 Din. Razen tega Je izpolnilo tudi opremo Mariborske koče tn izdalo mnogo za markacije novih in korekturo starih poti. Društvo je mnogo storilo tudi v propagandnem pogledu in žrtvuje mnogo za povzdigo tujskega prometa. Blagajniški promet je bil izredno živahen. Prejemki so znašali 400.000 Din, izdatki nekaj več. vendar so blagajno le malenkostno obremenili. Podružnici SPD v Mariboru je pristopil Aljažev klub. ki tvori samostojno sekcija Ko so bila poročila izčrpana, je občni zbor podelil odboru absolutorij, nakar so se vršile volitve. Za načelnika je bil ponovno Izvoljen g. dr. Senjor, v odbor pa gg.; direktor Jakob Zupančič, trgovec Ivan Kra-vos. Božidar Gajšek. dr. Snuderl, dr. Orožen, Inž. Jeienc, trgovec Ma.ver, Virgil Sko-fic. dr. Sekula, Bruno Rotter. Lojze Straš-' nik In Franc BezlaJ. Za namestnike so bili i izvoljeni: Ferdo Soršak, Franc Pagon, prof. Franjo Baš ln dr. Bergoč, za preglednike i računov pa g. inž. Šlajmer ln primarij dr. j Cernič. Jesenice in jeseniški kolodvor V velikonočnem opisu Jesenic. povf?arfh i v mesto, smo kratko obeležili pomen jese-j nlškega kolodvora, enega največjih v Ju-' goslavlji. Z nJim so danes Jesenice važno ZA P PANJE NJEGOVIH STVARI : llllP^ - ?ISlllf JSKSm Uti Inšpektor Lambert Budan vai Komisar Andrej BatagelJ mednarodno križišče zlasti za mednarodne brzovlake v smeri proti Avstriji, Italiji, Nemčiji in zvicL Sedanji kolodvor, zgrajen pred 23 ieti z gradnjo karavanške železnice, ima moderen »otočji« peron, ki je menda edini te vrste v državi, v krasnem, obsežnem kolodvorskem poslopju pa imata Svoje prostore tudi obmejni policijski komi-sarijat in obširna kolodvorska restavracija. Za časa gradnje karavanške železnice je bila na Jesenicah zgrajena tudi obširna železniška kurilnica in železniška deiavnica z modernimi stroji, ki pa so jih po prevratu prepeljali nekam v notranjost države. Z njimi so odšli seveda tudi številni ključavničarji. stružiici in delavci. Na čelu tako važne prometne službe, kakor se izvršuje ravno na jeseniškem kolodvoru. stoji odlični strokovnjak, postajni načelnik inšpektor g. Lambert Budan, komisar obmejne železniške policije pa Je g. Andrej BatagelJ, katerih sliki priobčujemo v današnji številki Reguliranje potokov v ljubljanski okolici Pod vodstvom hidrotehničnega oddelka velikega županstva se izvršujejo regulačna dela pri nekaterih potokih v ljubljanski okolici. Regulirajo se pred vsem Gradaščica z Glinščico, Škofeljšca pri Škofljici in Pod-lipšica pri Vrhniki. Prvi del regulačnega načrta za Gradaščico je končan in bodo dela v kratkem kolavdirana. Gradaščica se je regulirala v prvi vrsti od Koiezije do Voj-noviča na Viču. dalje se je napravil Jez pri Kožarjih s prekopom nad jezom. Glinščico so regulirali od izvira do vrta Herzman-skega ob Večni poti. Skupni stroški regulacije Oradaščlce znašajo nad 2 milijona Din. Poleg državne podpore 245.000 Din in 50.0U0 Din za Jez Pri Kožarjih, so bili stroški kriti s prispevki občin in posamnih interesentov. V kritje stroškov so prispevali glavni odbor za ob- delovanje Barja 45%, mestna občina ljubljanska 22% .občina Vič 22°/» in posamnl vodni interesentje 11%. Regulačna deia Škofeljšce in Podllpšlce bodo tudi v kratkem končana. Za regulacijo prvega potoka je vladalo med tehniki precejšnje zanimanje, pa tudi mnogi lajlkl so hodili v Iani-, eni ar dgtvo bfsk umih bfsk ummu i Mliais Harvej- vesela temperamentna dražestoa, sladka in ' simpatična v najnovejšem izvrstnem šlagerm Mladini neprimerno! ELITNI KINO MATICA ob 3. Vs5.. 6.. «8. in 9. uri. TeL 2124. Poglobitev simpatij med Slovenci in lužiškimi Srbi Navdušenje g. Jana Skale po prvem dneva bivanja v Ljubljani Izvrstno uspelo predavanje o hiiiških Srbih tragično zgodovino nekdaj krepkega slo vanskega naroda, ki je po dolgih borbah za vedno izgubil politično samostojnost. Ljubljana. 6. aprila Znameniti lužlško-srbski pesnik, publicist to manjšinski delavec g. Jan Skala je danes. prvi dan svojega bivanja v Ljub,janl. prav lepo spoznal bratoijubje Slovencev in bele Ljubljane. Ves živahen in navdušen ni prikrival svojih simpatij, ki jih je po prvih vtisih podvojil napram Slovencem, lekom dopoldneva je g. Jan Skala v spremstvu nekaterih članov skupnega odbora kulturnih in narodno-obrambnih društev posetil predstavnike civilnih in vojaških oblasti. Na mestnem magistratu se Je vpisal v spominsko knjigo. Popoldne pa se je zadrze-val v družbi z nekaterimi znanci, predstavniki društev in novinarji, napram katerim le še posebej poudarjal svojo radost, da ga Je po dolgih letih zopet pot pripeljala med Južne brate. A v Ljubljani je prvič. a Jan Skala ie zvečer priredil predavanje o lužiških Srbih, za katero Je vlada.n v vseh slojih meščanstva živahno zanimanje, kar je dokazal tudi prav lep obisk. Velika unionska dvorana je bila dobro zasedena. tudi galerija je bila polna. V posebno lepem številu se je udeležila predavanja mladina, ki je boritelju lužiških Srbov, najmanjši slovanski veji. priredila prisrčne ovacije. Predavani« so prisostvovali vsi odlični predstavniki naših kulturnih organizacij, kakor tudi zastopnik vojaške oblasti. Med vidnejšimi narodnimi delavci so b4Ii posebno opaženi: bivši župan g. Peter Oraselll, starosta JSS g. Gangl, predsednik Jugosio-veske Matice dr. Pretnar, zastopnik čsl konzulata, zastopnik JČlige, ravnatelj »Jutra« g. Rasto Pustosiemšek, predstavnik koroških Slovencev g. dr. Feliacher, za Slovensko stražo dr. Val. Rožič in drugi. Predsednik ZKD direktor g. Jug je v Imenu sprejemnega odbora odličnemu občinstvu med viharnimi ovacijami predstavil g. Skalo kot zastopnika najmanjšega slovanskega naroda, kot lužiško-srb^kega pesnika in kulturnega delavca ter odličnega organizatorja manjšinskega dela. V imenu kulturnih organizacij, v imenu Ljubljane in Slovencev mu je izrazil toplo dobrodošlico. želeč mu ugodno bivanje v naši sredi. Preko radia je nato g. Jan Skala izrekel v materinščini gorak pozdrav Slovencem, (ki ga zaradi zanimivosti Iužiškosrbskega jezika podajamo v orieinalu na drugem mestu.) Nato ie g. Jan Skaia v gladko tekoči srbohrvaščini predaval o zgodovini, politični borbi ter o kulturnih, socijainih in gospodarskih pri'ika!i lužiških Srbov. Problem malega naroda je težaven. Slo« venci sami veste, kaj se pravi za mal na« rod kulturno delati. Lužičkih Srbov je da« nes še do 170.000 duš. od katerih je 10 odstotkov katoličanov in 90 odst. evange* ličanov. Je to izključno kmečki narod. Nemci so se med nje vrinili kot trgovci tn obrtniki. Predavatelj je nato opisal a je decimiran in skoraj iztrebljen vendar ostal živa veja na deblu Slovanstva. Go< spod Skala je v nekaterih podrobnostih opisal kulturni razvoj lužiških Srbov, zla« sti prve početke lužiške literature. »Matica Serbska«, ki je biia ustanovljena 1. 1847., je postala žarišče vseoa prosvetnega gi» banja. Razni odlični lužiškosrbski rodo« ljubi so gojili staine stike z Jugosioveni. Smcrler je zbiral narodne pesmi, ki so do današnjih dni ohranile živi jezik lužiških Srbov. Predavatelj je m. dr. omenil slo« venskega slikarja A. Trstenjaka, ki je ži» vel cfaij časa med Lužičkimi Srbi ter na« slikal krasna deia iz njihovega narodnega življenja. Lužiški Srbi ao najlojalnejši nemški dT« žavjjani, a nimajo niti ene lastne osnovno šole, ki bi ustrezala njih kulturnim potre« bam. V pruskem delu so razmere še znat« no slabše nego na Saškem, kjer so vsaj na papirju določene po zakonu tri ure za srb« ščino v osnovnih šolah. V Prusiji obstoja samo dekret, da se sme verouk poučevati v srbščini. Kako stališče zavzemajo me« rodajni nemški visoki uradniki o lužiško« srbski narodni manjšini, najbolje pojasnju« je izjava nekega visokega pruskega UTad* nika, ki je dejal: — Za Vende taka manjšinska uredba kakor za Dance in Poljake ne velja, ker obstoja dvom, če so to sploh narodna manjšina. Saj nimajo svoje matice«države. Koncem svojega lepega predavanja, ka« teremu so vsi z zanimanjem sledili, je g. predavatelj prosil Slovence, da moralno podpro kulturna stremljenja lužiških Sr« bov. G. dr. Valentin Rožič je nato g. preda« vatelja pozdravil v imenu mestnega župa« na dr. Puca, ki je opravičil svojo odsot« nost zaradi službenih zadržkov. G. direk« tor Jug se je g. Skali za predavanje naj« prisrčneje zahvalil in občinstvo se je raz* šlo med živahnimi ovaciiami. Zvečer se je v mali unionski dvorani vr» šila intimna večerja. Gospodarstvo 1925. 1936. 1927. 192.9 ' 427.9 398.6 374.7 549.0 i 351.6 351.3 825.4 325.8 1 126.5 138.2 139.9 J54.2 i 103.8 117.2 121.7 140 4 89.3 80.3 85.8 105.9 • 91.6 88.1 938 «4.1 i 27.2 31.7 38.9 51.8 5 36.6 38.1 3S.3 53.1 68.9 58.2 61.9 51.7 65.7 69 0 56.1 47.2 prodajamo moško sukno v največji izberi, obleke, elegantne čepice, trpežno perilo ter vse d uge oblačilne potrebščine s 15-30 % popusta A. PRESKER, LJUBLJANA Sw. Peii«a cesta 14. Vlom v trgovino v opoldanskem odmoru V popoldanskih urah je bil v specerijsko trgovino Viljema Goloba v Prešernovi ulici št 7 izvršen izredno drzen vlom. Trgovec Je zaprl trgovino okrog 12.30, vendar samo z drugimi vrati, dočim je pustil rolo nezaklenjen. Kmalu po pol 13. Je prišla po Prešernovi ulici s steklenico v roki znana kolporterka Neža Kiunova in stopila v Golobovo trgovino, da si nabavi petroleja. Vrata je našla priprta. Stopivša v lokal ni sprva opazila nikogar. Meneč, da se nahaja trgovec v prostorih za trgovino, je nekoliko počakala, nenadoma pa se je dvignil izza prodajalne mize neznani mlad človek, ki jo je pogledal nekam preplašeno, pa se Je kmalu popolnoma umiril in čakal, da ga ženska ogovori — Tole steklenico sem prinesla, pa m! Jo napolnite s petrolejem! je dejala Kiunova in postavila steklenico na mizo. — Ja pa jaz vam zdajle ne bom nalival petroleja! ie odgovoril nato neznanec ln se ropet .skloni!. — Nič ne stri! Je menila mati Kiunova in ce odpravila iz trgovine, namenjena, da se zglasi pozneje. Ko Je ob 14. prišel v trgovino lastnik, je takoj opazil, da nekaj nI v redu. Vrata je našel samo priprta, pa se je le! ozirati po trgovini, misleč, da zaloti drznega vlomilca še notri Seveda pa je bil ta že bog ve kje, ker ga je pač Preplašila Kiunova in je gledal, da čim preje izgine s plenom. Izropa! Je bil ročno blagajno, kjer se je nahajalo 900 Din, odnesel še 7 kg čokolade, steklenico jajčnega konjaka, steklenico oranžade, zavoj piškotov ter nad 2 kg mesnine. Storilec je našel tudi toliko časa. da se Je podaj v zadnjo sobo trgovine, kjer le vlomil v miznico jo prebrskal, vendar ni našel ničesar, kar bi se mu izplačalo jemati s se- bol. Skupno je drzni vlomilec oškodoval trgovca za 1500 Din. Oškodovanec je drzni vlom že tekom popoldneva prijavil policiji, ki skuša po svojih organih na vsak način eruirati spretnega svedrovca. Danes I Pozcrl Danes! PrS vseh predstavah origfeaina " .L | Danes! Danes.'] JCindbergh Film o njegovem Življenju in preko-oceanskem poletu. Predstave ▼ Elitnem ki trn Matica danes ob zl 11. uri dop. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV. anssca spremlja madžarski velelllm Simfonija ljubavi KINO »LJUBLJANSKI DVOR« Življenje in umiranje v Ljubljani Mestni iizikat je izdal zdravstveni izkaz za marec, ki je glede števila porodov in smrtnih primerov posebno zanimiv. Marec j je on; nesrečni mesec, v katerem umirajo v prvi vrsti bolehujoči na tuberkulozi in drugih pljučnih boleznih. Ta mesec je bilo zabeleženih 169 porodov, od teh 155 živih in 14 mrtvorojenih. Zivorojenih je bilo 77 fantkov in 78 punčk, mrtvorojenih 12 fantkov in 2 punčki. Umrlo pa je 121 ljudi, od teh 55 moških in 66 žensk. Med pokojnimi je bilo 28 domačinov in 35 tujcev, ki so umrli po bolnicah. Smrtni vzroki so bili naslednji: škrlatin-ka 1 (tujec), davica I (tujec), druge nalezljive bolezni 6 (domačini 3 in tujci 3). na jetiki je umrlo 20 ljudi in sicer 9 domačinov in 11 tujcev odnosno 13 moških in 7 žensk, dalje na možganski jetiki 1, na drugih oblikah jetike 3, na raku 16, na krvavitvi 1, na srčni bolezni 6, na akutni bronhitidi 1, na kronični bronhitidi 1, na pljučnici 5, na dru-i gih boleznih v sopilih 1, na vnetju slepiča | 1, na driski 1, na kili 1, na vnetju ledvic 4, na porodniški mrzlici 1, na prirojeni slabosti 7, na starosti 17, na smrtnih nezgodah 4 in končno na drugih boleznih 22. O samomorih pravi poročilo, da jih v marcu ni bilo. Zaradi težkih nezgod pa so v Ljubljani umrle 4 osebe in to i domačin in 3 tujci. Izmed nalezljivih bolezni je bilo v marcu prijavljenih 9 primerov In to 2 škrlatinke, 2 ošpic in 4 šena. Na škrlatinki in šenu bolehujoči so bili oddani v bolnico. Nobena nalezljiva bolezen ni razširjena v Ljubljani epidemično. Nekaj zanimivih podatkov iz statistike nase zunanje trgovine Generalna direkcija carin Je uredila le večino materijala za podrobno statistiko naše zunanje trgovine v 1. 1928. ter je pričakova-ti, da bo v kratkem, vsekakor pa prej kakor lani, izšla publikacija. Iz zbranega gradiva objavljamo v naslednjem nekaj zanimivih podatkov. Stalno naraSčaJočl carinski dohodki ljubljanske ln mariborske carinarnice. V preteklem letu so znašali carinski dohodki brez obremenitve od strani drugih oblastev (kaldrmina) skupaj 1624.9 milijona Din napram 1656.8 milijona Din v letu 1927., 1704.1 milijona Din v i. 1926. in 1759.7 milijona Din v 1. 1925. Kakor je iz gornjih številk razvidno, so carinski dohodki lu«li lani nazadovali, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja dohodkov od izvoznih carin, ki so lani prinesle le še 27 milijonov Din, napram 62 milijonom v 1. 1827. Zanimivo je zlasti pihanje carinskih dohodkov posameznih večjih carinarnic v zadnjih letih. Dohodki carinarnic so znašali (v milijonih Din): Beograd Zagreb Ljubljana Maribor Subotica Novi Sad Sušak Osijek Sarajevo Skoplje Te številke nam najbolj ilustrirajo strukturne spremembe v naši uvozni trgovini. Carinski dohodki beograjske carinarnice le četrto leto močno nazadujejo, carinski dohodki zagrebške carinarnice so ostali na nižji višini 1. 1927., nasprotno pa carinski dohodki ljubljanske in mariborske carinarnice že četrto leto stalno naraščajo. Od 1. 1925. do 1928. so se carinski dohodki ljubljanske carinarnice dvignili od 126 na 154 milijnov Din, carinski dohodki mariborske carinarnice pa od 104 na 140 milijonov Din. Močno so se dvignili tudi dohodki carinarnic na Sušaku in v Osijeku, dočim so carinski dohodki skopljanske carinarnice tudi lani nazadovali. Carinarnici v Ljubljani in v Mariboru sta lani pobrali na carinah nič manj kakor 294 milijonov Din, L 1925. pa le 230 milijonov Din. Nazadovanje uvozne carinske obremenitve. Statistika carinskih dohodkov Je zanimiva tudi glede odstotne carinske obremenitve uvoza. Prvič od obstoja naše držav® se je odstotna obremenitev uvoza po carini zmanjšala. Dočim so uvozne carine 1. 1927. znašale 22.3 % od vrednosti uvoženega blaga, so lani obremenile uvoz le z 20.4 %. Nazadovanje znaša torej 1.9 %. V odstotkih je znašala carinska obremenitev našega uvoza leta 1922. 11.8 %, 1923. 130 %, 1924. 14.0 %, 1925. 18.0 %. 1926. 21.7 %. 1. 1927. 22.3 in 1. 1928. 20.4 %. Znižanje carinske obremenitve je posledica strukturnih sprememb v našem uvozu. Uvoz gotovih izdelkov (pred-I vsem tkanin in tekstilne manufakture), ki so | s carinami visoko obremenjeni, j« pričel pa-; zadovati, medtem ko se je povečal uvoz si-! rovin in strojev, ki niso podvrženi tako viso-[ ki carini. Zmanjšanje tranzitnega prometa. i Zaradi ugodnega geografskega položaja ; naše države se je tranzitni promet preko na-' š^aa ozemlja do 1. 1927. rapidno dvigal. Leta i 1922. je znašal le 0.60 milijona ton, nakar se i je dvignil 1. 1923. na 0-96 milijona ton, leta 1924. na 1.41 milijona ton, 1. 1925. na 1.83 milijona ton, 1. 1926. 2.00 milijona ton in je predlanskim dosegel 2.58 milijona ton. To naraščanje t^nzitnega prometa, ki ga gre največ preko Slovenije, pa se je lani, deloma v zvezi z znantmi prometnimi kalamite-tami, ustavilo. Tranzitni promet je namreč nazadoval za 100.000 ton na 2.48 milijona ton. Uvoi in izvoz po vodni poti narašča. Končno naj še omenimo nekaj zanimivih J podatkov o načinu transporta pri uvozu in i izvozu. Od skupne količine izvoza smo lani I izvozili vodnim potom (preko morja in plovnih rek) 1.79 milijona ton ali 39.6 %, predlanskim pa le 1.65 milijona ton ali 38.9 %. Uvozili pa smo lani vodnim potom 52.7 % vsega uvoza napram 52.0 % predlanskim. Zlasti se j,e dvignil izvoz in uvoz preko morskih luk, ki se je lani v posameznih lukah gibal naslednje (v tisočih tonah): izvoz uvoi 1927. 1928. 1927. 192* Split 646 705 110 140 Sibenfk 213 221 27 81 Dubrovnik 186 239 20 62 Sušak 181 821 79 117 MetkovlS 24 29 13 19 V gornji statistiki Je zlasti zanimivo rapidno povečanje izvoza In uvoza preko Su-šaka, ki je predvsem za Slovenijo največje važnosti pri izvozu lesa. Tudi izvozni in uvozni promet preko Splita in Dubrovnika se je znatno dvignil._ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Včeraj se je vršil XXIX. redni občni zbor Ljubljanske kreditne banke, ki so se ga udeležili delničarji v prav lepem številu. Predsednik zavoda dr. Peter Defranceschi je po kratkem pozdravu opozoril na ponoven razmah banke v minulem letu, nakar je poročal generalni ravnatelj Alojzij Tykač o bilanci ža Iftto 1928. Iz obširnega letnega poročila, ki je bilo izročeno delničarjem, izhaja, da je bilo v minulem letu poslovanje zavoda povsem ugodno. Skupni promet banke se je povečal na preko 40 milijard Din, in to kljub temu, da je bila med letom oddana bančna poslovalnica v Gorici, ki zaradi tega v zaključnih računih ni več vsebovana. Skupna svota aktiv, odnosno pasiv presega svoto 600 milijonov Din. Vloge na knjižnice in vezane vloge v tekočem računu «o se dvignile na preko 274 milijonov Din, kar izpričuje ne-omajano zaupanje v naš največji in najstarejši slovenski bančni zavod. Zelo ugodno je pri banki tudi razmerje med lastnimi in tujimi sredstvi, ki odgovarja ključu 1:7. — V bilanci eo vsebovane poleg centrale podružnice v Brežicah, Celju, Črnomlju. Kranju, Mariboru, Metkoviču, Novem mestu, Ptuju. Rakeku, Sarajevu, Slovenjgradcu. Splitu. Sibeniku in Trstu, ki so vse poslovale zelo ugodno, izvzemši slednje imenovano podružnico. — Občni zbor je sklenil izplačati od čistega dobička za minulo leto, ki znaša 5,845.941.67 Din, 6% dividendo, to je 9 Din na delnico, kar znaša ca 3.COO.OOO Din, nadalje dodeliti rezervam banke ca 1 milijon 250.000 Din in pokojninskemu skladu nameščencev zavoda 450.000 Din, ostanek, po odbitku Statutarnih taptijem in nagrad v višini 114.366.88 Din pa prenesti na nov račun. Nadalje je sklenil, izreči upravi, ravnateljstvu in uradništvu zahvalo za njihovo požrtvovalno poslovanje. Zaradi poteka funkcijske dobe izstopajoči člani upravnega sve-ia, gg. ing. Milan Lenarčič, Josip Špitalskv, Alojzij Tykač in Alojzij VodDik, so bili ponovno soglasno izvoljeni in prav tako nespremenjeno vsi dosedanji člani nadzorstva. [Velesenzac^a! Atrakcija! Kradj prerije ta načhrabrejg tiovek sveta Buck Jones v najnovejšem senzacijo-nakiem K me SREBRNI OREL Eksplozija I Vse se rušil Dirka v smrti Naval razbojnikov! Velenape-to! Senzacija! Strahota; Atrakcija: O o 3„ pol 5„ 0., pol 8. In 9. uri vsi v KINO IDEAL. Žitni trg Avtopro Kavarna Evropa - Zg. SiSka - Podutlk- Dravlje - Dolnice. Odvoz vsako uro Izpred kavarne Evrope. Med tednom za družbe znižane cene. Se priporoča IV. CARMAN, avtoproge. Spremembe glede uvoznih carin za razna semena in pluge Ekonomsko=finančni komite ministrov je na sejah dne 20. in 22. marca razprav« ljal, kakor smo že kratko poročali, o pred« logih kmetijskega ministra glede ukinjenja raznih uvoznih carin ter je sklenil na« slednje: Deteljno seme vseh vrst, dalje semena od mohara, grahorice ta trav se oprošča« jo od uvozne carine, ta sicer za čas do 31. julija 1929. 1., s katerim dnem zopet stopa v veljavo avtonomna minimalna ta« rifa od 10 Din na deteljno seme ta od 15 dinarjev na ostala semena. Uvoz plugov je bil opro9fen od caTtae ; do 31. marca t. 1. Ta oprostitev se podalj« šuje do 30. septembra t. 1. in bo veljala za pluge ta za kolca. Po 30. septembru stopa v veljavo, ako se oprostitev ne po« dališa, zopet carina od 40 Din (v zlatu). Te oprostitve stopijo v veljavo po raz« glasitvi, ra kaT Je potrebna 5e potrditev ministrskega sveta oziroma predsednika vlade. Vprašanje ukinjenja odnosno zvijanja uvozne carine na razne druge , kmetijske stToje ta na umetna gnojila se proučuje sedai v trgovinskem ministrstvu v rvezi s splošno Industrijsko politiko ta z delov« nim programom vlade, na kar se bo re» Sevalo zopet v ekonomsko»finančnem ko« i miteju ministrov. F. 1 ■ Situacija v trgovini s krompirjem Prejeli srno: Lansko leto Je bila krompirjeva letina v vsej Sloveniji prav zadovoljiva, in to ne le glede kakovosti, temveč tudi glede količine. Imeli smo v tem pogledu skoro rekordno letino, tako da je bilo mogoče nakladati krompir na železniških postajah po 100 do 110 Din (beli krompir) in po 125 do 135 Din za 100 kg (rožnik). Ker ob času saditve cene krompirja redno popuščajo, se je pričakovalo, da bo cena spomladi še nižja. Zima pa je Povzroči'a pri krompirju ogromno, škodo in po došlih poročilih sta dve tretjini shranjenega pridelka zmrznili, tako da gre povzročena škoda v milijone. Očividna posledica te vremenske katastrofe nastopa sedaj tudi v trgovini s krompirjem, ker primanjkuje zdravega blaga za ieio in pa za saditev. Cene zdravemu blagu so se močno dvignile. Tako zahtevajo producenti za zdrav beli krompir že 200 do 225 Din za 100 kg ter za rožnik 250 Din do 275 Din za 100 kg. Po teh cenah približno se krompir sedai naklada na posameznih postajah. Povpraševanje po zdravem blagu posebno iz južnih krajev naše države je ogromno: zlasti se išče semenski krompir, katerega bo povsod primanjkovalo. Računati bo treba torej z uvozom zdravega semenskega krompirja, kar se bo moglo zgoditi šele s 15. t m., ko bo ukinjena carina na ta pridelek. Seveda bo uvoženi krompir drag in se bo cena gibala okrog 240 Din za 100 kg od postaje Špilje (Spieifeld) pri vagonskih množinah. R. St Kaljivost koruze Kmetijsko ministrstvo je izdalo komunike glede kakovosti koruze, v katerem se po-vdarja, da je letošnja huda zima zlasti v južnih krajih silno škodovala ne samo zimskim posevkom, marveč tudi pridelkom, določenim za seme. Mnogo je trpela koruza, ki je po večini izgubila kaljivost. Da pa bi se poljedelci obvarovali škode, ki bi nastala, če bi sadili slabo seme, priporoča kmeti jsko ministrstvo naslednje: Za seme naj se vzame koruza, ki Je prezl-mila v shrambah, kjer ie bila vsaj deloma zaščitena pred mrazom. Za setev naj se odbere koruza iz sredine storžev, ker je najboljša. Od tega semena naj se vzame po 100 zrn in napravi poskušnjo kaljenja na toplem kraju na ta način, da se drži koruza stalno vlažna, in sicer na krožniku zavita v mokro krpo. V petih do osmih dneh se vidi, koliko zrn je vzklilo. Če vzklije samo 50 zrn, potem je treba vzeti za setev dvojno običajno količino. Če pa vzklije samo 25 zrn, je treba vzeti za setev štirikratno količino. Če Je bila koruza spravljena v kozolcu, potem j,e treba vzeti za seme ono, ki je bila v sredini, vsekakor pa na južni strani. Sreski agronomi so dolžni, da v svojem okolišu ugotovijo kaljivost semen in rezultat objavijo prebivalstvu. V krajih, kjer narod nima dovolj semena za setev, naj agronomi o tem čim prej obvestijo ministrstvo, da bo z razpoložljivimi sredstvi nabavilo potrebno količino semenske koruze, v prvi vrsti činkvantina in pignoleta ki hitro raste in dozoreva. Ta vrsta koruze se lahko vseje do konca maja in dozori koncem septembra. Siromašni sloji bodo uživali še to ugodnost, da bodo semensko koruzzo plačali šele v jeseni. •= Vinski sejem v Ljutomeru prelolen. Za dan 10. t m. določeni vinski sejem in razstava vina v Ljutomeru se je moral iz tehtnih razlogov preložiti in se bo vršil 29. t. m. Kakor prejšnja leta, bo tudi ta prireditev dokazala, da se pristni »Ljutomerčan« dobi samo v Ljutomeru. Kljub lanskemu deževju v rani jeseni so vina prav prijetnega harmoničnega okusa. To je pripisovati predvsem pozni trgatvi, ki j.e v ljutomerskem okraju postala že običajna. Ker so vinske zaloge zadnjega letnika posebno obilne, bo tudi izbira vina prav lakaa. Gostilničarjem, vinskim trgovcem In drugim ljubiteljem dobrega vina se bo nudila ta dan najlepša prilika za nakup prvovrstnega blaga po zmerno nizkih cenah. *= Bančni polom v Italiji. Iz Milana poročajo, da je banka »Piccolo Credito de Cuneo< z delniško glavnico od 10 milijonov lir in vlogami od 100 milijonov lir ustavila plačila. Banka je s 60 podružnicami delovala predvsem v" Fiemontu. Ljubljana, 6. aprila. Koncem marca so, kakor smo že poročali, pričele cene žitu na ameriških in kontin" talnih tržiščih polagoma nazadovati. Tu ! • preteklem tednu so bila svetovna žitna tržišča v znamenju baise. Vojvodinsko tržišče pa • je navzlic nazadovanju pokazalo še precej odpornosti, ker so naše cene zaradi poman;> kanja izvoza dalje nad svetovno pariteto in zaradi tega inozemske cene ne morejo toliko vplivati na razvoj naših cen. Baška pšenica je popustila od 250 — 252.5 na 247.5 do 248.5. banaška od 240 na 242 5, sremska ps od 252.5 — 255 na 250. Tudi cena koruzi je v Vojvodini občutneje nazadovala ter stane danes za promptno dobavo 26S napram 270 _ 275 koncem zadnjega tedna. Bašl2.5 koncem zadnjega tedna), za n.aj pa 3O0 — 302.5 Din za 100 kg. Laplatska koruza notira na ljubljanski borzi za maj 325 do 327, za julij - avgust - september pa 312.5 do 315- Moka stane nespremenjeno fco Ljub-; Ijana 425 — 430 Din za 100 kg. Novosadska blagovna bor?a (6. t m.) Tendenca slaba. Cene koruzi so nekoliko ! popustile. Promet 55 vagonov pšenice, 5 . vagonov moke in 11 vagonov koruze. ] — Pšenica: baška 245 — 247.5; banaška i in gornjebanaška 240 _ 242.5; srem-; ska 247.5 — 250. Ječmen: baški in ba-naški 255 — 260: baški. oomiHdni 27" io , 280. Oves: baški In banaški 248.5 — 252.5. \ Koruza: bašlia in sremska 255 _ 267.5; za i maj 272 5 — 277.5. Muka: baška »Og< in j >0g2< 340 _ 850: >2< 320 — 830; »5< 300 do 310. Otrobi: baški 180 — 182.5; banaški 1774 do 182.5. __ Položaj na naših borzah Ljubliana, 6. aprila Tudi pretekli teden Je bila potreba po de-: vizah znatnejša. Na ljubljanski borzi ie znašal promet (čeprav berza v ponedeljek ni poslovala) 16*3 milijona Din napram 16 4, 13-6, 14*6 in 15*2 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Večino potrebe ie dalje pokrivala Narodna banka, čeprav je bilo na ostalih deviznih tržiščih več privatnega blaga. Tečaji deviz so tekom tedna več aii mani popustili, in sicer deviza na London od 276.48 na 276.37, deviza na Dunaj od 8.0055 na 8.0044, deviza na Newvork od 56.85 na 56.83, deviza na Prago od 16S.72 na 168.58 in deviza na Berlin od 13.51 na 13.5025. ] Med efekti se je okrepila Ljubljanska kreditna od 128 denar na 130 denar, zaključki ■ pa so bili v investicijskem do 87.25. i Na zagrebškem efektnem tržišču je Volna škoda ves teden polagoma popuščala. Za promptno Vojno škodo je tečaj naza-» do val od 425—427 na 420—421, za april-' sko pa od 428—429.5 na 421—422. Promet v tem papirju ni bil znaten. Tečaji ostalžh državnih papirjev se niso bistveno spremenili. V tečajih bančnih vrednot ni bilo opažat! • večjih sprememb. Praštediona se je pri da- ■ Ije čvrsti tendenci trgovala po 850—852.5, Jugobanka po 86. Unionbanka po 57, Ze-maljska po 140 in Poljedelska po 15.50. Za Srpsko banko je biio po odbitku kupona (14 Din) povpraševanje po 146. vendar na trgu ni bilo nobenega blaga. Tudi za Narodno banko je pri čvrsti tendenci dalje - povpraševanje po 7250. Med Industrijskim; papirji kaže publika za delnice obalnih paroplovr.ih družb v zvezi z dolgoročno pogodbo med družbami in državo dalje veliko zanimanje. Jadranska plovidba. ki je biia pred dobrim mesecem uvedena na borzi po 580, notira danes že 635—700. Dubrovačka pa se že trguje po 580 (koncem zadnjega tedna po 540). Čvrste so tudi Vevče pri 125—130 brez prometa, dočim je Drava poDustiia od 436 na 400—410 (zaključki) Tudi Slaveks je gleda na vest o izpadu dividende nazadoval ter se je trgoval po 93, dočnn se je Gutmann po odbitku kupona (15 Din) zopet dvignfl na 200 (zaključki). Slavonija se je trgovala po 5, Šečerana po 470, Brod vagon po 300 in Trboveljska po 472,50. Devi7e in *n!tite Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 13.5025, Curih 1095.9, Dunaj 8.0044. London 276 37, Newyork 56.83, Pariz 222.46, Praga 168.58. Trst 297-92. i Čarih. Zagreb 9.125, Pariz 20.30. London 25.275, Newyork 519.60, Milan 27.18. Praga 15.39, Dunaj 73.01, Budimpešta 90.57?. Ber , lin 12322, Bruselj 72.175. Amsterdam 208.30, l Bukarešta 3.09, Sofija 3.75. Domače vesti • Tarnela Hlahota Vtaogradskega ▼ Jugoslavijo. Znameniti praški pevski zbor Pereč« Jednota Hlahol Vinohradsky priredi t drugi polovici meseca maja umetniško toms)o v Jugoslavijo. Turneje se bo udeis-filo 70 pevcev, 36 dam in 34 gospodov. Nameravani so koncerti v Subotici. Novem Sadu, Beogradu (dva), Sarajevu. Dubrovnika, Spltu, Zagrebu, Ljubliani ln Mariboru. V Ljubljani bi bM koncert 30. maja, drugi dan bt praški pevci Izlete* na Bled ter »e L Junl* vračali če* Maribor, k]er M priredili poslovilni koncem. Hlahol Vlnohrad- je eden temed najelitnejših čeških pev-»kih zborov ter užJva poseben ugled kot propadator moderne čeSke pesmi Dirigent zbora Jt znani koncertni mojster Češke PHharmoniJe Karel Sejna. Protektorai nad ttrrnelo prevzame, kakor nam Javljajo iz Prage, 4*1. poslaaik na našem dvoru gosp. Šefca. v vseh mestih kjer bo Hlahol konoer-tiral, pa se bodo njegove prireditve vršile pod okriljem dotJčnih občin ln odličnih predstavnikov naše« kulturnega sveta. Za LJubljano k predvideno še to. da priredi Hlahoi poseben koncert ta srednješolsko mladino. • št*>endHe francoske vlad« za študijsko feto 1929/36. Francoska vlada -azpisu-je za slušatelje naših univerz neka? štpen-d!i za študijsko leto 1929/30. Pogoji za Ljubljano: Prosilci rnorajo biti absolventi (neabsolvirani slušatelj! le Izjemoma) kake ljubljanske fakultete; obvlaJati moralo francoSčtno tako, da lahko razumejo francoska predavani*. V prošnji. ct mora hiti aaptsana francosko, nai s« opiše >otek dosedanjih študij; prosilec naj v nli pojasni s kako stroko se nameriva posebno pečati v FrandJL Prošnji je treba prt'ožiti. I.) dva Jormularja, /d se dobita v rektrjratski pisar, a! ta ki Jih Je treba izpolniti v francoščini la 2.) predJože naj se ocene hi mnenja sedenjih prostlčevih profesorjev. Prošnje naj se rlarajc na rektoratu do lncl. 16. aprila t. 1. * Subskriblrajte Jakopičev zbornik! Ob leatdesertetnid slovenskega slikarja mojstra Riharda Jakopiča bo fodala »Tiskovna zadruga« v Ljubljani Jakopičev jubilejni zbornik Knjiga bo opremljena bibllofllsko; tako bo priloženih šest barvastih slik, reprodukcij njegovih najznačilnejših del In I tiri t«tme poleg tega bo v knil-gi mojstrov portret in faksimlle. S to lepo. prvovrstno opremo bo v Skladu tudi vsebina. Jubilant Je prispeval zanimiv avtobiografski članek ►Najpoved spominov«. Oton 2upančlč mojstrsko pesem, o Jakopičevem življenju ln dete pa bodo razpravljali odltčni strokovnjaki tn poznavalci dr. Izidor Cankar, dr. Pt Mesesnel. Juš Kozak. dr. Ferdo Kozak gn drugL Ta lepa edidja, ki se bo tiskala t omejeni nakladi In bo predstavljala knflro trajne vrednosti, »e lahko naroča že v sub-skrtpcijt In sicer broširan izvod po 72 Dtn. Knjiga !zfde v drugI pedovid aprila. Vsa naročila Je nasloviti na "Dskovno zadrugo ▼ Ljubljani. Prijatelji slovenske umetnost! hi ♦epe domače knjige naj opozore svoje znance na to izdajo, Vi spada na knjižno polico rtehernees našega izobraženca. ♦ Zaroka. O. Milko Senčar, »c4astn& rt-I»trgovine A. Senčar ta itn v Proju, se Je na ve-lftomjčni ponedeljek zaroči! z gospodično Marijo Kartln, hčerko *. dr. Prana Karti n, zobozdravnika r Mariboru. Čestitamo! * Iz Savinjski Alp. Poročajo nam: Občinski zasto

a hi ledu. Priredi! Pran Albreht V Ljubljani 1921. Založila Tl-ifcovna zadruga v LJubljani. 108 sšranl s slikami. Cena broš. knjigi Din 38, vezanj Din 44poštnina Din 2.—. Poskus Pridtjofa Namena, priti t letih 1893 do 1S96 na severni tečaj Je eden najzanlmlvefših ln naj-svojevrstnejšfh. Njegov načrt se je opiral sa odkritje morskega toka, ki struji Iz Sibirije preko Severnega ledenega morja proti Grenlandiji. Na podlag tega toka. je sklepal Nansen se da s pomočjo močne. ploščato zgrajene iadje, ki bi kJjiibcvala pritiskom ledenih grmad, priti aa severa! tečaj. Ta poskus se Je Sansenu vsaj deloma posrečil. Njegova ladja Prara je za#uia v Severno ledeno morje In tam primrmlla. Nansen pa se le r spremstvo poročnika Johansena Jn nekaj psov peš odpravil po ledu na nevarno pot na severni tečaj. To potovanje, Id Je trajalo skoro dve leti, Je pogumni raziskovalec opisal v svojem znamenitem delu aa posebno pretresljiv ln dramatičen način. V nlem sta r neposredno nazornostjo očrtani dve smeli, močni, požrtvovalni osebnosti v borbi z najhujšimi prtrodniml elementi, v nečloveški borb! na življenje te smrt — prava moderna robinzonada, a brez primesi avanturistične fantastike. Zato Je prav, da Je knjiga, ki Je tudi sicer polna prekrasnih opisov prlrode jn mrtve arktične pokrajine brez bogastva misli ln doživljajev, Izšla vsa) v skrčeni, smiselno prirejeni Izdaji tudi v slovenskem Jeziku. Nedvomno bo posebno mladini, pa tudi odraslim nadvse dobrodošlo čtivo. Okrašena le z lepimi slikam! v bakrotisku In pridejan fl Je zemljevid prepotovane zemlje. 4 Gg. trgovce prosimo, da pri svofffi dobavite']^ fflm prej naroSio novo »Dečvhio« biago (vzorec: nagel, roženkravt. rožmarin) ker bo nedvomno veliko povpraševanje za njtm ker bo uporaben razen za »Dečvo« tudi za vsako drugo Obleko. Na zalogi pa nai bo tudi lanski starinski vzorec, ki Je namenjen za starogorenjslko »Dečvo« In narodno nošo. — Obenem obveščamo Javno«!. da i« nikomur nismo poverili zbi- ranja naročil za trvrtene »Dečvs« (■ pro-shno občinstvo, da naznani osebo, ki bi poizkusila izrabljati »Dečvo« v lastne Hite-rese. — Propaganda »Oečve« hi Jugoslovenska Matica. ♦ Smrtna kosa. V Trffču Je včeraj nenadoma preminul f. Perdlnand Kallnger, šolski ravnatelj v p. Pogreb uglednega te zaslužnega šolnika bo v ponedeljrtt 8. t m. ob 17. — V Šmarju pri Jelšah Je umrla ogledna te spoštovana gospa Marija Hib-J a n o v a, soproga posestnika, gostilničarja Jn mesarja. Pogreb pokojnlce bo v ponedeljek 8. t. m. ob 16. — Občina Prekopa pri Vranskem je Izgubila svojega odbornika. Umrl Je posestnik g. Prane K r n i č n I k ki Je bil skrben gospodar in vzoren družinski oče. — V Pondurj«, obč. Sv. Jurij ob Taboru Je »grabila smrt posestnlco gospo Prančiško D o 1 i n š e k, ki Je bila velika dobrotnica revežev. — V Ljubliani Je po dolgi mučni bolezni nmrl g. J. V o s p e r-n 1 k, kavarnar In bo pogreb v ponedeljek. 8. t. m. ob 15. na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojnik, sin slovenskega Korotana Je bil znana te čislana osebnost. — V ponedeljek ob 9. pa polože na Igu v grob vrlega lovca g. Josipa T o m a f i č a. posestnika ta lovskega čuvaja na Pljavi gorici. — V Oyoru Je umrla gosp%. Hllda S c h a f f n s z. rojena Gombač, soprogi poveljnika topnlčarskega polka. Pokojnlca Ima sorodnfke v Ljubljani. — Pokojnim časten ta blag spomin, rodbinam Iskreno sožalje. * Gasilci — pohitKe i naroČili za Moja-aovo strokovno gasilsko knjigo. Naročila sprejema: Herman Zupan, Ljubljana, Ora-dJšče It. 10. ♦ Kuponska trgovina L P. Trnyman t Amsterdama. Ministrstvo poŠte ta telegrafa objavlja, da pošilja tvrdka I. P. Truy-man lz Amsterdama v našo državo pisma s kuponi, s katerimi naj bi prebivalstvo nakupovalo njeno blago. Ker le kuponska trgovina zabranjena, morajo poŠte take pošiljke vračati sprejemni pošti kodarseva dandanes pr*dvtera odvteea o4 dobri* cest ttt da ima to od ra»-drapanft potov največ Ikode domačini ter M sa to aačta »rrat draži« »eni)o ta imajo ▼•č Ikode pri fivini ta rozeiL Tisdi kupo) M prihajati ▼ kraj«, kjer ti med vq£q)q ax*a verni tfvljraja. tirno »rej, da pok>cap! krogi zadevo aredt. a— Skrb mariborske oblastna Mmonpra-Tt x« poljedelstvo. Mariborski obi&stnl ko-mteartfat je ttsranovfl dva Eoraic* T Maribora. KnJLfnka prosvetnega odseka DZ v Mariboru fe izdala od 1. Januarja do 1 t. m 2404 obiskovalcem 4307 knji«, in »5cct 3SC73 lepos!ovn9i te 834 mansrvenihi r.ad t 1436 il o venska, 2<3 hrva«kih, Ig 2678 e«rSk!K Vpisslo se Je 152 novih Clanorv te Ima »edaj knSinlca 525 članov, član knjižnice postane lahko vsak. ki se dovolj iejitkTrira. Knjižnica Je odprta vsak dan od 17. do 21. rvdfcer. h Krania r— Podružnica Sadjarskega In vrtnar* »kega druitva v Kranju vabi vse prijatelje vrtnarstva b« predavanje tat. agr. C Je« gliča o vapenjalkch. To predavanje bo v petek 3. t m. ob Itlrih popoldne v učni sobi gospodinjske šole v sirotišnici. r— Z* opereto ®Mamzelle Nitouch**, ki )o bo uprizoril domači oder v Narod' sem donra v četrtek II. t m. ob pot 9. »večer in v nedeljo 14. t b. ob 4 popol< dne, vlada Že sedaj veliko sviimanje. 2e dosedanja predprodaja vstopnic kaže, da le bo vriiia pnesnijera v nabito polni dvo ran L Zunanje goste izveo Kranja opo«ar» farno, da se prične predprodaja vstopnic (a nedeljsko predstavo jutri v ponedeljek r trgovini g. Hl«rbSa_ Kdor si hoče zasigu« rs ti sedete, naj to pismeno »poroči ime« kovani trgwvtei Čitalnični orkester bo po« amožen s godbeniki vojaške godbe is Ljubljana. r— Zanimanje m radio J« prt nas pr®« eejfejo. V okoli!« pofrte Kranj Je prijav« Učnih donedaj 93 sprejemnih radio»apara» tov Poleg tega imamo tudi eno trgovino g radio-aparati, ki )o vodi g. Schilling. A bon en ti hvalijo slasti dober sprejem z detektorjem. 1? Tr?!?^ 5— ŽTvathvn promet. Ob nedefjah te »raanikih Je na tržitki cestah tako liva» fr« promet a konji, kolesi, motorji hi av« tomobill kakor oe kmahj kje. Vendar moramo opozoriti vse, posebno pa kolesar« Je, d* m drte točno voznega reda, to je, 4a tudi kolesarrj strani cesta, kai koli i« je pripetila vedno ugotovilo, da koleaar o) vosil po pravi strani cesta, aii pa je mislil, da se morejo njegove noge moriti s močjo ben« »ina in Je skv$al oelo avtomobil prehiteti Sedaj se začenja sezona te treba je Moriti Tae, da m preprečijo nesreča. 7. j?»SPTl!C Tukajinp poverjeniki Vodnikove družb« opozarjajo člane Vodnikove drui« be, da najkasneje do 12. t. m obnove £la« narino za 1. 1929. v zmesku 20 Din, ker se ea poznejla vplačil* ne bo več oziralo. Isto ▼elja za vse ono, ki nameravajo na novo pristopiti kot člani k Vodnikovi dražbi. j s— Sokolsko druStvo na Jesenicah bo ' prrredilo v nedeljo 7. t. m. ob 30. v salonu r Mesarju na Jesenicah poslovilni večer vojakom odhajajočim članom ter se bo« do pri tej priliki razdelile diplome, pribor jene na letošnji fupoi amužld tekmi ▼ j Mojstrani i lz Litije t— Otvorttev filmskih predavanj » kfms »Drage*. V petek eo v litijskem knu »Dragu« vpnsortii poočai film »Sumatra«, dežela iokega »oinca«. ki ga je po«laia ljubljanska ZKD Zanimivi film se Je od» vrtel popoldne sa toliko osladno, zvečer p« s« odraale O velikem sansnanju, ki viada za alične prireditve, dovolj prtča dej« stvo, da je bila dvorana obakrat nabito polna. Nedvomno Je. de »o podobni filmi vafai v prosvetnem ©siru, ta )e priporoča« ti, da uvede vodstvo kina morda vsakote« denske stične filmake prireditve. Uvodne besede o Sumatri je podai učitelj g. Veno Taufer. Iz Zagorja 9— Prvi občni tbor pevskega drvltvm »Loški Glas«, Id a« J« vri?! v nedeljo v prvacjrih ( Aaiča na Lokah Je pokazal ra*v«eoljtv napredek društvenega de lova. fija v rudarskem revirju. Pevskemu zboru, ki ce reknrtlra ia delavakih as obrtnih kro iv, je zajamčen uspeh. Pri volitvah je bil »loma izvoijen stari odbor s agilnim pred* tednikom g. Francem Kovačem. Po izvr« Jenih volttvah f« zastopnik »Glasbenega druirva« is Zagona Seetitai dry«ms te ru rekel tel jo, da bi sdruteni pevski zbori zagorske doline »kupno nastopili, na pri« hodnjem Zveznem koncerru v LjobljanL »— Obdarovanj« revnih slojev Pred re« Mkonočjo je prejelo od pomožnega «t>ot» nega odbora večje Število revetev tivila b druge potrebščine. Te dni pa zopet prej* eae 76 rersliev podporo is zneska, ki ga je nakgsft! te nabiralne akcije g. veliki t» pan. s— Pa jat nit o k sme trd neereH na tel en* ni&kl progt K nesreči, koje frtev je bila na veiHkocočno nedeljo 6l«tna hčerka te« lensi&ega čuvaja Hraateija pojasnjuje obltelj soseda teleK>ičarskega čuvaja Ro« bor?« Ardta da je on te tastnoga nagib« tekal meio Zofijo ofe progi in da ni bil na» preden m chmeca varuha ČHrvaj g Ardt Je ridel, ds se j« ofrok odstranil od hi5e te ker ga J« pogrela", j« iel n nJim. 2ai, da j« bbo ie prepozno. iz Trbovelj Recitacijah večer v Trbovljah. V sredo i. t. m. je priredil v »Delavskem doimj« v Trbovljah pododsek proevetne« jja odaeka Delavske zbornice recitacijski večer, na katerem sta nastopita pisatelja Angelo Cerkvenik te Bratko Kreft ter pes« nik Tone Seliikar. Cerkvenik je govoril v uvodu o tfcodcnčni io netendenčoi ume!« oosti. Tone Seiiikar je recitiraj daijši lomek iz svoje — s prvo nagTado »Mla» din^ke matice« nagrajene — mladin&ke po« vesti »Rudi« ter dvoj« svojih najoovejiih pesmi, Bratko Kreft Je črtal svojo trtico »Krvavi red« in satiro »LifcertA, Egalhd, Fraternitč« (Parižke impresije). Dvorana je bila natlačeno polna; zaseden Je bil po« slednji kotiček. Delavstvo je nagradilo vse tri pisatelje s aplavzom te odobravanjem in i pozivom na skorajinte sopetno evi« denje. t— SPD Trbovlje. 27. marca m t« vriil ob Številni udeležbi v dvorani ge. A Fos» te prvi reetel občni zbor trboveljske po» druinice. Osrednji odbor j« sastopal go> spud A. Pučnik, ki j« v krasno zasnova« nem govoru povdarjal ideje planinstva ter čcautai podružnici na njenem uspešnem i delovanju, obenem pa izrazil odboru po« j diružnice laskavo zanvalo. Občni zbor je otvorH njen popiti ara i načelnik g. Ante i Beg ml., ki je v Širokih potezah orisal po« j men planinstva ipecijelno sa nak> dolino ter prepotrebeo teritorija.len okoiii za uepstoo delovanje podružnica. Pod njego« vi m spretnim vodstvom povzpela na vliino, pričakovati. Danes Šteje podružnica Že 280 člsnov in njene vrste stalno naraščajo. Iz podrobnega ta obiimega poročUa tajnika g KostanjSka je bilo razvidno, da se je podružnica bavila z markiranjem potov na vse okoiiSke vrhove ne glede na to, ali isti spadajo v njeno področje. Nadalje je priredila več prav dobro uspelih »kupnih izletov članstva na bližnje planine, kakor tudi v oddaljeno alpsko gorovje V pro« pagandne svrhe se je priredilo tudi 5 pre» davanj s skioptičnimi slikami. Glavna za« •iug« vseh navedenih prireditev pripada načelniku, ki se Je sam neutrudljivo udej« stvoval osebno na vseh prireditvah po» ! družnice. Pod okriljem podružnice Je oži« velo tudi smučarstvo, ki j* proti koncu | sezone doseglo ie lepo St svilo dilčarjev. j Tudi tajniku se Je terekla zahvala. Is po ročila blagajnika Drago RsdieJa je bilo posneti, da izkazuje blagajna precej lepo vsoto za temelj naše zaželjene planin« ske koče. Pri slučajnostnih debatah je v daljšem govoru orisal g. Fr. PlLberSek po» seben pomen planinskega razvoja med de« lavstvom Izvajalcu so zborovalci z zani« manjem sledili ter z odobravanjem spreje« li njegove predloge. Kot ipecijelno na le* go za tekoče društveno leto si Je nadela podružnica delokrog, doseči svoje področ« je ter zbirati prispevke za postavitev svo» jega prvega Planinskega doma. t— Glasbena prireditev učiteljskega pew »kega zbora. Danes popoldne vsi ljubitelji glasbe na to prireditev, ki bo gotovo naj« večja te vrste, kar jih je bilo do sedaj v Trbovljah. Vrši se v Sokolskem domu. za« četek ob tričetrt na tri. t— Ptvsko druitvo »Zvon« v Trbovljah bo pričelo a rednimi pevskimi vajami v torek 9. L m. Pri četek raj vedno ob 19. 2eii se pristop novih članov. DruStvo bo pričelo s pevsko šolo, v kateri bodo dobili začetniki osnovne pojme o teoriji, 555 Repertoarji U1IBUAN8KA DRAMA. (ZaSetek ob 20.; epremembe označene.) Nedelja, 7.: Ob 15. ari popoldne INRI. — Ljudska predstava pri tniianih eenah. Izven. — Ob. 20. ori zvečer: Utopljenec. Ljud. predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 8.: Dantonova smrt & Torek, 9.: Zaprto. Sreda, 10.: Pravkar teSio. a l/t;bljan8ka opera. (Zadetek ob pol 20.; spremembe ocnaSene.) Nedelja. 7.: Lepa Vida. Ooetovanje v Celju. Ponedeljek, 8.: Zaprto. Torek, 9.: Saloaie. D. Sreda, 10.: Grof LukaemburfkL A. MARIBORSKO GLEDALIŠČI. Nedella, 7. ob 15.: Charleveva teta. — Ob a5.: Grof Luksemburfki. Premljera. PTUJSKO GLRDALISCR. Ponedeljek, 8. ob 20.: Romeo ln Jullla. Gostovanje Mariborčanov. CELJSKO GLEDALIŠČE. Sreda, tO. ob 20.: Učiteljica. Goetovanfe Mariborčanov. Nedelja v ljubljanskem pledaliSBn. Ker gostuje v nedeljo 7. t m. ljubljanska opera v celjskem mestnem gledaliSču, ostane ta dan v Ljubljani opera zaprta. Ljubljanska drama pa uprizori ob 16. po znižanih cenah pa^ijonsko Igro INRI, zve&r pa itredno zabavno komedijo Utopljenca ravno tako po ljudskih cenah. V ponedeljek 8. t m. uprtw>-re v ljubljsnski drami znamenito dramsko delo Dantonova snirt sa red B. Konstantin Bsljmcnt, eden največjih le fivečih ruskih pesnikov, bo ▼ torek sveCer predaval v dramskem gledaliS5u e pesniškem ustvarjanju ter racitlral svoje pesmL Njegov recitacijski večer bo za Ljubljano redka zn&menitoet. (Več o njem glej oa 8. strani!) Opozarjamo 2e sedaj nanj ljubitelje ruskega peaniStva. Vstopnice se dob« pri blagajni Narodnega gledaiitta. sedeži od 20 Din navidoL poslane aakaatea To ponarejeno aaka» ntoo je Rečemkk poalal Robikovi v Cika« gos da ji dok al e, d« je res odposlal vea znesek- K«r p« ona denarja ar. dobda in tudi Sakserjeva banka ni nič vedeia o kaki poiiijki Rebernika Robikovi, ie po« klicalo sodišče na prijavo taeeljeriikega komisarijata Rebernika na odgovor Mot dosledno zanika dejanje ta trdi, da je denar v redu odposlal, ako ravno je vsakemu lajiku jasno, če si pogleda na« kamico, da je sleparil s poAtno listino. Porotnik', so potrdili voraianje krivde t 8 glasovi proti 4 ta je Rebernik dobil 1 le« Pr to teike ječ«. Tako j« bil zaključen prvi teden marV borskega porotnega zasedanja, v katerem je bilo absolviranih II kazenskih »adev. Za prihodnji teden je razpisanih ie 6 no« vih. tako da bo zaključeno zasedanje ne« kako ▼ sredo zvečer. VOJNIK. Sokol v Vojntku bo «prtzorfl v nedeljo igro »Rodoljub te Amerike«. orofa Maribor, 6. aprila. Dane« aa le*tt dan manborskega porot« nega zasedsnja so razpravljali o slepar* stvu, poneverbi m o Šestem uboju. Pobotnice je ponarejal 225etnl uianjeni uradnik Posojilnice v Gom nji Radgoni Herman Borovti, ki je prir sleparil aa U način i8.UJU Din. Zc pred osmimi leti je stopil obtoženec kot nvlad praktrkant v službo pri Posojilnici v Gor» nji Radgoni, kjer je co primerni piači trajno ostal in »e 1. 192&. tudi poročil. Eno leto prej pw je postal knjigovodja denar« nega zavoda. ito je poloti 1928. pregledoval zadrut&i revizor knji^ovodatro posojilnic«, je ugi* tovil neke neredtiosti pri potrdilih za pre« jer večjih zneskov. Dognal je, da je vpi« san posestnik Anton Fekonja is Očeslav« cev kot dolžnik 8000 Din, akoravno ni ni« kdar prej al kakega posojila ta da sta v knjigi posestnika Matije Domanjka zabe« ležena dva podpisa dviga po 5000 Din na njegov tekoči račun, dasiravno Domanjko ni podpisal ne enega ne drugega dviga. Kmalu eo si bili na jasnem, da jo ponare« ZZm ^TSl 1 ^ *">TTdn* dtKrja6i ***** Borovič/Mla« fTJ di moi * ^ to manipulacijo, ^ H^o pa vendarle pridal v skladu z fad. Pismo iz Metlike Metlika, 6. aprila. Likvidacija In selitev davčnega urada. — Velikonočni prazniki. — Kopalci v Kolpi. Zaradi napovedana ukinitve davčnega urada v Metliki je naia mestna občina v io tila protnjo te 15. novembra, da bi urad o« t al Se nadalj« v na&em mestu giede na obscini davčni okoliš ta na to, da bo otežkočeno redno poslovanje aodii^a, do tarijata, ki sta stalno navezana na davčni urad. Nad 700 davkoplačevalcev is od> daljenih hrvatskih ta tumberikih občin sma svoj« posestva na te!|toriju tcetlUke« ga davteega urada! Odposlanstvo mostne občine »e je zgiasilo osebno tudi pri go« •podu finančnemu direktorju, pomočniku finančnega ministra in pri g. ministru sa« mero. Obljubljeno jc bilo. da ie bo telia upoitevala, v kolikor »e bo dalo popraviti Toda kljub temu je pretočeni teden dobila mestna občina odgovor na svojo pioSnjo^ da se ne mor« ustanovit! davčna uprava v naSem mestu, ker je te odobre® prora* čua ia s tem tudi določeno Itevtio urad> nhkov. Tako je to pot prikrajian otti re* liki okolii za en 'jrad, ki je potreben, da se nahaja v erediiču okoliš« la čim bliže Interesentom. Vendar Aujemo, da nekateri davčni uradniki prejftnjih dveh davčnih uradcrv r Metliki te Cmomlju te nimajo razporeda ta ne vedo, kam bodo Mnenja emo poč, da bi dva oradntka. ki bosta v Črnomlju morala delati z« met« lliki davčni okolii, ravno tako lahko te vedno delala i«to delo tudi v Metliki v brezplačnem stanovanju e preskrbljeno kurjavo ta razsvetljavo, kar je bila most« oa občina odobrila Toda zgodilo se je: inventar je bil aa javni dražbi nizko pro» dan ta arhiv se je telil v Črnomelj, kjer je komaj sa ppejtaji urad bilo prostora. Metličani kot Mctličani so to dejstvo vzeli aopet od svoje strani ta so rekli: »Ce umre ženska v Metliki, igra pri pc^jrefeu dom preiskave, da je izvabil blagajniku posojilnice prej omenjeni denar ter ga po« Ob! Iz Ptuia j— Romeo In Julija na ptujskem odru. Se enkrat opozarjamo na to remek*pred« stavo letošnje sezone, ki bo jutri v pone« deljek, 8. t. m. Iz Novega mesta a— NovomeSka Glasbena Matica Je na« meravala včeraj proslaviti Schubertovo lOOletnioo. Ker Je zbolel eden igralcev, je prireditev preložena na 13. t. m. Prireditev se bo ponovila v nedeljo 14. t. m. n— V novomeškem okraju se je zopet pojavila Skrlatinka. En primer zaznamuje« mo v mestu, enega v hrusniSki fari in ene« ga v.Smihel«stopi5ki. Sreski zdravstveni re« ferent opozarja občinstvo, naj vsak primer obolenja takoj prijavijo, da se onemogoči Širjenje. n— Pogodbena poŠta v Stoptčah ee bo otvorila s I. majem. Pogodbeni poštar je postal Fran Stangelj. posestnik istotam n— Poštni avto je zopet pričel z redno vožnja. V Novo meeto prihaja ob 9 30 do« poldne ter odhaja v Brežice ob 12.45, tako de ima zveze a vlaki pre jilnii rabil zase. Obtoženec primava, da je sam Izpolnil obrazec za izplačani znesek ter podpisal onega, kateremu bi se naj bil zne» sek izplačal. Blagajnik je bil prepričan, da so podpisi pristni in je nič hudega sluteč izmčil Buroviču vsega skupaj 18.000 Din. Porotniki so z 8 proti 4 glasovom potT» dili vprašanje sleparstva rn je bil Boro« vič, ki ga je zagovarjal odvetnik dr. Reis« man, obsojen na leto dni težke ječe. Porotniki »o z 8 glasovi proti 4 potrdili vprašanje sleparstva in je dobil Borovič 1 leto težke ječe. Boroviča je zagovarjal odvetnik dr. Reisman. Sesti uboj ae >e tudi danes razpravljal pred poroto v Maribo u. Zagovarjal se jc 191etni sam« ski hlapec Anton Verbič iz Brengove, ki je s kolom ubil 17. januarja t. 1. Franceta Voglarja. Do svojega 17. leta Je bil — ka« kor pravi obtožnica — Verlič priden fant, kasneje pa je zašel v slabo tovarišijo. Lctoa na svoj god 17. januarja je bil Verlič v kleti svojega krušnega očeta v Cankovi in se tam v družbi več tovarišev nekoliko naleze! šmarnice Na poti proti domu pa je prišlo do običajne katastrofe. France Vogiar je za Salo vrgel Jakoba Hartnerja v sneg, nakar sta so oba sprla. Verlič, ki je bil nekaj zaostal, je pritekel s kolom ter udaril Voglarja od zadaj po rami. Vogiar se je obrnil ter zgrabil ob« toženca, da sta oba padla, ir sicer Vogiar na obtoženca. Verlič je naglo vstal ter dvignil kol Vogiar pa je stegnil roko, da bi preprečil udarec; toda roka mu je omah« nila. Sedaj pa je oričel Verlič mlatiti s ko« lom po Voglarja, dokler ga ni rbil na tla Posledica: zdrobljenje lobanje, pretrgana žila odvodnica in naslednjega jutra smrt Voglarja. Verlič priznava dejanje in oko« I!5?ine v polnem obsegu. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje uboja in je bil Verlič obsojen na 3 leta težke ieče. Vcrliča je zagovarjal odvetnik dT. Miihleisen. V svoj žeo namesto na pošto Je spravil predlansko jesen 431etni oženje« ni gostilničar Rudolf Rebernik iz Breznega lepo vsotioo 20.000 Din, ki bi jo bil imel poslati lastnici v Ameriko. V dobrih imo« vinskih razmerah živečemu Reberniku. ki je tudi občinski odbornik in član kraine« ga šolskega sveta, je izročila 24 oktobra 1927. Terezija Robik 20000 Din gotovine s pro^nio, naj nakaže ta denar po banki Frank Sakser za nio v Newyork. kamor je takoj odTio^ovala. Rebernik je denar sprejel ter obliubil, da ga pošlle za Ro« bikovo po nakaznici, ki jo je dobil od nie. Obtoženec pa T resnici denarja ni poslal Robikovi — pravi obtožnica — marveč si ga je pri držal zase. Skrpucal je is dveh različnih nakaznic eno samo: na en del je napisal znesek 20.000 Din in naslovnik« banko Sakser, drugi del — potrdilo poŠte — pa je vsej od neke čisto druge m od« godba, če pa umre davkarija, n« igra.« Z*« kaj? Zato. ker se po umrli ženski kaj po» deduje, dočim po davkariji nič ne podedu« jejo Metličani, ampak Crnomaljcl... Ali pa po drugi verziji: Umrla ieneka s« ne vrne več v Metlika za davkarijo je p« upanje, da ae te vrne. Velikonočni praznični dnevi eo fefll prav lepi ia prijetni. Bilo je tudi mnogo gostov, ki so si privoščili telet v nate lepe kraja. Prijetno aolnce je prigrevslo te segrelo našo Kolpo v toliko, da je dosegla 12 sto« pinj Celzija, kar je Izvabilo tudi pnd. ne kopalce, ki eo na veliko soboto otvo« rili letoSnjo kopalno sezono. Po praznikih na? je pa april toliko potegnil, da nsm je za par ur poslal sneg, ki je seveda tudi po par urah toginiL_ Po aprilskem snežnem metežu Ljubljana, & aprila Registrirno pero na barometerskem valju dela čudovite krivulje. Se včeraj zjutraj je barometer beležil 725.5. a davi 754 ln popoldne zopet 759. Snežiti Je pričelo že zgodaj zjutraj r težkih in gostih kosmih. Prenehalo Je šele, ko se Je ob 10. dopoldne pojavil močan in mrzel severovzhodnik. Ozračje Je bilo ves dan hladno. Na drevju in grmovju nabrani mokri sneg Je zledenel ter se oprijel vej in vejic. Posebno na španskem bezgu Je vse brstje spremenil v ledene svečke. Mnogo snega Je padlo po planinah. Kakor nam javljajo s Gorenjskega, Je v višinah novega snega za 20 do 50 cm sa debelo, po ravninah pa za 2 do S cm. Zanimivo Je za aprilove kaprice jutranje vremensko poročilo, ki navaja napiam včerajšnjemu naslednje stanje: Bohinjska Bistrica +2 (+2), sneži, »nega 5 cm; Kranjska gora —4 (+1). sneži, 8 cm: Jesenice +1 (+4), sprva oblačno, pozneje snežilo, 3 cm; Tržič +2 (—3), oblačno; Kamnik +2 (—3), oblačno; Ljubljana gl. kol. +1 (—2). sneži; Celje +4 (+1), sneži; Brežice 4-2 (—4), sneži; Dravograd —3 (—6), jasno: Maribor 4*1 (—4), sneži; Ljutomer +1 (—1), sneži; Kotoriba 4-1 (—2), sneži; St Jani na Dolenjskem -H (—6), oblačno; Novo mesto 4-4 (—2), sneži, snea:a 2 cm; Kočevje +2 (—3), sneži, in Rakek +1 (—3), sneži in burja. Bojazen, da utegne ravno aprilski sneg prinesti hude povodnjl, ni upravičena. Sneg naglo kopni ln zemlja vso vodo sproti vsrkava. Do danes še nI nikjer opažati, da bi začele reke s potoki naraščati po tajajo-čem se aprilskem snegu. Vodno stanje rek Je v glavnem neizpiemenjena. Prizor! aa ljubljanskih ulicah. Dočim Je zunaj Ljubljane sneg ode! ravan ln hrib z belim plaščem. Je povzroči' v mestu neprijetno brozgo. Hoja po asfalt nih hodnikih je bila dopoldne zelo težavna ker je bilo močno spolzko. Mnogi nepre vidni pasantje so spodrsnili. K sreči se rr pripetila nobena večja nesreča, razen da sc bili nesrečniki nekoliko premočeni ln uma zani. Prevažanje voz s konji po asfaltira nih ulicah Je bilo nevarno. Konji so pada!; na tla ter se s težavo dvigali. Mnčen pri zor se Je primeril v Knafljevi ulici pre' Kranjsko hranilnico. Okoli 11. dopoldne U tam vozil neki premogar. Konj, ki se Je • težavo lovil po gladkem asfaltu. Je padf in uboga žival se Je mučila, pa se ni m r. gla' dvlsrnit;. Od mraza se Je kar šibila i tresla. Pribor Je opazovalo mnogo rado vedrežev, k! so dajali razne nasvete, ka! naj hlapca dvigneta konja, a sami praktič no teh nasvetov niso zna'i lzve«ti. Ko : hlapec konja Svrknll z bičem po hrbtu, ! protestiral nekdo in dejal: — Pretepati konja. nI dovoljeno! Stra? nflt, zanlSlte ga, ker trpinči ubogo žival! — Mora ndaritl kijuse, drugače m b« Da se moremo radovati pomladi ae ax>r»ine *»'dW raeidfe ammo&m-tU, M a ca Hi » prKusato mm- vfeioo vnm fej« im «Sa«tj*oM t L m. 9MC**mi krrf; teda SKrat« farvt iraim brm- ftt£wekv0. afc boCensa« M t t»ae- to&ftMig hi u^Dnemito. 2aas la onnes arafc* Je U tetem aaeAKBK fevJSJMS fVM«t<* M |> sa #raj<6 vnoa te dvigne! AS *« član Dmltva sa verstvo vali? je sarkastično pripomnil drug gledalec, V Istem času Js imela lolska mladini III. realne arimn&iU« odmor. Z okea nekega razreda je tniadc! motrila kijuse ter razpo> s&jeno nagovarjali hlapca: — Peljite kijuse k mesarju I PoglnfJo ran bo! Se sa konjske klobase m dober! — Končne ao konjiča le spre vili pokonci Na mestr.sm cestnem nadzorstvu }e p^ vzročli dopoidinskl snel?i! metel (snežila Je, kakor ds bi «e berači teoil) zopet nekaj skrbL Na vprašanje, če se boje novih stroškov, so odgovorili kratko te preizkušeno: - Bog ses Je dzl te Bog ga bo vzel Tako s vpodičrl AJbinl forsterjevi, koooaeiootranl zobotehnici v Doi, Lokate«. Svarim v»ake» gar pred raniafenlsm sličeih govoriš ta m zahvaljujem, da Je odstopila od eodne^i zasledovsnja. 55{ Nelka Petkovtek, Ooc. Loga t«« lad stavb, risar X obrtno ScHo ia betonski polir dobita ski^bo. Pontxa>e m osr's»-e! CKfddek »Jutra« pod Stev. 67. življenja in sveta Rudarjeva mrtvaška srajca T*fk prod veflkoooSnhn« prazniki se le pripetil« jdška katastrofa. 700 m pod zemljo so se vneli Nastala le eksplozija, k; le zahtevala 25 žrtev, -sreči, Je poslalo pod zemljo rešilno kolono, k! fJane zasule plasti kamenja In premog«. — Ma Kenslngtonu (Pensilvanija, USA), kjer pa so b •ulo Je 300 mož, ki so se povečini zadušili. — pom v rov. Možje so opremljen! t v Oencku a« belgijskem ocenil« ctraSm rnd-treskavl plini bai ko *o radarji zažigal! mino. Čim Je vodstvo obrata prejelo obvestilo o ne-|e pa tako nesrečno prodirala, da so nekatere lo pred tem se Je zgodila sllčna nesreča v New Ile posledice za nidarle mnogo stra£ne|Se: pod-Na sliki vidimo pomožno ekspedlclio pred vsto-rezervnlml napravami za kisik. Očarujoča ženska v teku stoletij Kakšne lastnosti so kazale tiste ženske. ki so si znale osvojiti moška srca in si jih zasužnjiti, ne samo vsakdanjih moških src. temveč tudi srca izrednih osebnosti? Se po dolgih tisočletjih sanjarijo moški o njih kot o svojem idealu in njihovi obrazi in dejanja teh žensk so se ohranila, mimo vseh legendarnih okraskov, vendarle jasneje in točneje nego obrazi in deiania marsikaterega zgodovinskega moža, ki je ob svo;em času premikal ves svet in dajal človeškemu razvoju nove smeri. Pobavimo se malo z nekaterimi teh žensk: Helena, ?ena Menelajeva. radi katere so ljudstva vodila med sabo desetletno, krvavo vojno, je morda med vsemi ženami še naibolj obdana z glorijolo legende in vendar je že 3000 let ideal povsem živlienske lepote in graciie. Ne vemo. kakšna je b la nje prava zunanjost, stari jo opisujejo enkrat tako. drugič drugače. N'e pesnik. Homer, pravi, da »je bila podobna boginjam«. Grški kipi. ki 50 se nam ohranili, jo kažejo vedno lepo. roda s ponosno resnim Izrazom. Potemtakem bi lahko menili, da ni bila nečimema in nestanovitna, kakor si jo kdo včasi predstavlja. Kraljica iz Sabe če bi ne bito nekaj posebnega na fijej. bi modri Salomon, mož stoterih žen, poznavalec ženskega sveta kakor malokdo in še moder po vrhu. kakor smo že rekli, ne izgubil svoje glave v takšni meri. da »ji ie ugodi! vsako željo, samo da jo je izrekla,« kakor pravi Sv. pismo. Samo v čem je bila ta posebnost? To .ie vprašanje. V lepoti menda ne. vsaj ne v popolni, ker popolna njena ni bila. Le pomislite: lepotica s kruljavo nogo! B la je namreč kruljava. In tudi drugače ni bila prav v ničemer podobna temu, kar smatramo za samo ob sebi umevno popolno ženskost. Le spet pomislite: bi'ia je Izbor-na jahačica. neustrašena potovalka. prav nič romantična, učenjaška in modra. modra od sile, tako da je še Salomonu dala okusiti nekoliko trdih orehov. Imela je torej vse tiste lastnosti, »•ki se za žensko ne spodobijo.« vsaj da nes vpijemo na te uboge ženske, če se postopijo nevede posnemati to svojo slavno prednico po spretnosti (v športnih zadevah), po neustrašenosti, po za nikavanju »ženskih lastnosti,« po raz-boritosti. Poleg tega se nam močno zdi da je bila rjava in morda celo črna v obraz, saj je izvirala od nekod iz vroče Arabije ali ka-li. S čim je torej prav za prav premešala ubogemu Salomonu modre možgane? Cim dalje človek premišljuje, tem močneje se mu vsiljuje ta zaključek: Morda pa baš s tem ker je bila tako malo podobna »ženski ženski«! In če je to res. ali ne sledi iz ! tega morda to. da je tudi naše danda-j našnje vpitje proti »moški ženski« samo pesek v lastne oči in taktika, da zakrijemo svoje prave misli? Kleopatra Zgodovinarji pravijo, da tudi tri bila posebno lepa. svet pa jo je že često-krat obrekoval, da je bila nečimernica ln ženska slabše vrste. Drugi so videli v njej seveda utelešenje popolne ženskosti. Ne eno ne drugo ni povsem resnično. Imela je svoje napake, a če spregledamo te, si jo moramo predstavljati kot žensko visoke kulture in naobrazbe ter predvsem kot žensko velike energije. 2e v svojem 17. letu, ko je zasedla skupno s svojim bratom Ptolomejem egiptski prestol, je govorila sedem ali osem jezikov in se je odlično izkazala na polju umetnosti in znanosti. Njeni bijografi pravijo, da je imela krasen melodičen glas. Kar se Da tiče njene energije, navajajo mnoge primere iz njenega življenja. Ko jo je v 19. letu politična intriga vrgla s prestola, ni obsedela s prekrižanimi rokami in se vdala v svojo usodo, temveč se je hitro podala v Širijo ;n zbrala veliko vojsko. Ko ji je veliki Cezar odrekel avdijenco in pomoč, se je dala zaviti v bogato perzijsko preprogo, ki naj bi mu jo ponesli v dar. Na ta način je prišla do n.iega in si ga pridobila. Pozneje je privezala Marka Antonija nase. Štirinajst let ji je bil vdan suženj. Celo s svojo smrtjo je dokazala svojo odločnost in ponos. Ni hotela, da hi jo vlekli Rimljani v verigah po rimskih ulicah, rajši se je dala usmrtiti s kačjim pikom. Sugestivna sila, ki je izhajala iz te izredne ženske, je bila v tem, da ie imela svoio odločno osebnost in da jo jc znala tudi izživljati. Ninon de L' Enclos, George S and, Lady Hamilton Mnogo stoletij pozneje, ob času Lu-dovika XIII. in kardinala Riehelieuja, je živela ženska, Čitie vpliv na moške ni bil nič manjši nego vpliv že omenjenih žensk. Bila je to Ninon de L' Enelos. či-je ime je zvezano s celim razdobjem človeške zgodovine. 75 let so padali moški pred njo na kolena, ko je bila stara 60 let, se je neki mladenič zaradi nje usmrtil, v njenem 90. letu se ji ie ponudil neki plemenitaš, ki jo je videl samo enkrat, tri dni prej. za moža. Ninon je bila ženska, mimo katere je sla starost brez sledu. Do zadnjih dni svojega življenja je združevala v svoji osebi z izredno lepoto svež mladostni temperament in veselost. George Sandova. znana pisateljica, }e bila vsej prej nego lepa. da. naravnost grda, temnopolta, z nepravilnimi potezami v obrazu. Kadila je debele cigare in pohajkovala najrajši v moških hlačah — sploh ni bilo na njej nič ženskega. Vendar je učikovala na moške. in to tudfi na duševno izredne mošike, naravnost hipnotično. Imenujemo samo Alfreda de Musseta, slavnega pesnika, in Chopina, nesmrtnega komponista. * V tej zbirki neobičajnih žensk ne smemo pozabiti na Lady Hamiltonovo, odlično diplomatko in po!!trkarico. Njena ljubezenska afera z lordom Nelsonom bo živela vsaj toliko časa. kolikor bo živel spomin na zmago velikega admirala v pomorski bitki pri Trafalgar-ju. Hamiltonova je bila lepa ženska, toda še bolj častihlepna. Eden njenih izrekov je ta. »da ni za lepo žensko prav nič potrebno biti neumna gos« — in ta izrek je hotela potrditi z vsemi svojimi dejanji. Ženske na lastnih nogah Ce hočemo sedaj iz primerov teh žensk izreči sodbo, v čem je obstajal prav za prav njih vpliv, moramo ugotoviti, da gorovo ne v prvi vrsti v njihovi lepoti in tudi ne v kakšnem »de-monizmu«. v »vampirstvu«, o katerem pravijo, da učinkuje najbolj na moška srca. Večina izrednih žensk, ki so posegale v človeško zgodovino in zasuž-nievale moške, se ne more postavljati z izredno lepoto, a tudi ne spada v kategorijo demonskih zapeljivk z »brez-danjimi očrni« in »neodoliivo ženskostjo«. Njih sila je bila. bolj nego v tem, v sili njihovega duha, v njihovem pogumu, v njihovi dobrosrčnosti (Sandova je delala po 13 tir na dan. da ie mogla podpirati svoje revne prijatelje), v tem. da so sledile samo klicu svojega srca. ne da bi se ozirale na svoi položaj, na obrekovanja, na družabne predsodke. In predvsem v tem. da so brle osebnosti zase. ki so znale živeti tako. kakor ie bilo njihovemu bistvu prav. Te ženske so znale, če so le hotele, živeti svoio samostojno življenje, brez pomoči drugih ljudi, tudi brez moške pomoči, na lastnih nogah. pggBSS " PSfS'».» »■"wy Opičji možgani — kitajska delikatesa Vsaka zemlja ima voje specijalitete, ki se zdijo cesto drugim čudne ali ogabne, smešne al; neverjetne. Znana je kitajska juha iz lastavičjega gnez« da. Ali poleg te posebnosti in še dru* gih poznajo Kitajci še eno delikate* so ki je priljubljena zlasti v Kantonu To so opičji možgani. Na banketih jih servirajo sirove. Kantonski epikurejci jedo tudi opičje roke in noge v oma> fci in porcija te izredne jedi stane v prvovrstni restavraciji 25 dolarjev! Dober tek! »Narodna znamka« na angleških jajcih V Angfiji so uvedli pred par tedni konservativci znamkovanje kokošjih jajc angleške produkcije s tako zva» no »narodno znamko«, ki ima zago« toviti angleškemu producentu hitrej« še in uspešnejše unovčenje produkta, konsumenta pa svari pred nakupom iz tujine pripeljanih, manj vrednih jajc. V resnici iščejo konservativci 3 narodno znamko na kokošjih jajcih glasove kmetovalcev za volitve v le« tošnjem maju. Dobro maskira-na vojska Skupina Italijanskih alpskih čet. Id so v pretekli zimi absolvlral« velike vo|aške vaje. Zaradi boljšega kritja so vojaki oblečeni v belo •akno, ki se sklada z barvo snega, tako da Jih sovražnik ne opa^L Sanje - vzrok za ločitev Justica v aeroplanu Zračne ose, ki bodo izpodrinile avto Pogled iu »hrambo aeroplatuke tvornic« r Ameriki, kier bodo letala Imata atopUa X M*rt fcoakuraoco t avtomobili. Karel Benz Izumitelj prve«« praktičnega avtomobH« ■« Nemškem, le nmrl te dni v Ladenburga poleg Mannhelma, star 85 let. Dva Hooverja v Beli hiši V Beli hiši živita sedaj dva Hooverja. Eden je predsednik republike, drugi pa vratar prezidence. Predsedniku je ime Herbert, vratarskemu Hooverju pa Rihard, ki je te dni proslavil svoj god. Ta Rihard Hoover je že dolgo časa v službi v Beli hiši in je odprl vrata palače že štirim predsednikom. Imenovali so ga na kratko: Hoover iz Bele hiše. Pri zadnjih volitvah se je bal izvolitve kandidata Hooverja, češ, ako bo zinagal Hoover, potem postane njegov priimek v sedanji siužbi smešen. Zato je vratar Hoover z navdušenjem glasoval za Smitha. čeprav je pristaš republikanske stranke. Vratarjev strah je bil upravičen. Hoover je zmagal in vratar Hoover mu je odprl vrata v Belo hišo. Če se danes oglasi vratar Hoover pri telefonu in reče: »Tukaj Hoover iz Bele hiše«, mu telefonske gospodične odgovorijo ironično: »In od tu govori Napoleon.« In če v Beli hiši kdo reče »Hoover je to odredrJ«, ali »Hoover želi to,« se vpraša vedno »Kateri Hoover?« Vratar Hoover misli zaradi teh zmešnjav na demisijo. Obupno dejanje ločene žene V Berlinu se je odigrala ▼ stanova* nju nekega zdravnika krvava tragedi« ja. Ločena zdravnikova žena, ki je imela pravico obiskovati svojega otro« ka v določenih dneh, je v napadu obu« pa skušala otroka usmrtiti s streli, med tem ko je njen bivši mož še or« diniral. Potem se je sama ustrelila v glavo. Bila je takoj mrtva, otrok pa je smrtno nevarno ranjen. Zoro vodo proti sivim lasem! N« barva, temvet vr«č» aivim lasem prejšnjo «a-ravno barvo. Odobrena od sdr*vstve«eca odsek« pod k. 1793—20 kot ta xdr«vfc popol-aoma ne&kodtjrv«. Uspeh siguren in trajen. Cen« Steklenici bre« poStmne Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Duga ulica 32. Lekarnam, Arogerijtm, parfumerijani, brtvate— It trcovtaan mrfuim blaga damo t koataito. Sodišče v Wentuckyhi (Pennsylva-nia) je zavrnilo tožbo za ločitev zakona, ki jo je vložil neki Silbermattn, češ da je njegova žena v spanju opetovano klicala z nežnim glasom nekega »Alpha«, mladega človeka, k; je damo zasledoval s svojo ljubeznijo. Možu se je zdelo, da je v teh klicih dovolj dokazov za Ženino nezvestobo, čemur pa sodniki niso hoteli pritrditi. Vse drugače se je zgodilo nedavno tega na Francoskem, k.ier je neko sodišče dovolilo ločitev zakona, ker je že-! na trdila, da kliče nje mož v spanju ! vedno imena drag h žensk. V tem slu-i čaju pa je bila sodba vendarle lažja, i ker je mogla žena dokazati, da io mož | zanemarja tuds drugače, v budnem sta-i nju, ne samo takrat, kadar spi. Cela armada proti kobilicam V koloniji Ken,ya v vzhodni Afriki je letos toliko kobilic, da se vlada boji. da bodo uničile vso pokrajino. Poskusili so že vsa sredstva, aa bi se otresli strašne nadloge, pa vse zaman. S posebnimi stroji so trosili plin in strupe med kobilice, pobijali so jih na vseh koncih in krajih, pa vendar ni pričakovanega uspeha. V pokrajini Ukamba je bilo poslanih v preteklem mesecu v boj Proti kobilicam 23 tisoč vojakov s 120 častniki. Uradno poročilo pravi, da je na stotine kvadratnih kilometrov zemlje pokrite s kobilicami in kjer so jih uničili, tam so se nakopičile nad njimi nove. Boj proti njim ne zaleže nič. »Tako je. kakor če bi hoteli izprazniti Ocean s kozarcem.« Škoda je nepopravljiva. Mnogo poljedelcev je zb'aznelo ob pogledu na njive in nasade, ki so jiJi ugonobile kobilice. Umori v Zedinjenih državah Po statistiki dr. Fr. L. Hoffmana se je od leta 1900. podvojilo v Ame= riki število oseb, ki umrjejo nasilne smrti. Največ umorov je v mestu De« troidu. Lani je bilo tam umorjenih 228 oseb, to je 16.5 od 100.000. v Cle« velandu 134, to je 13.3 od 100.000, v i Filadelfiji 182, v Ne\vyorku 401, v Los Angelesu 70. V teh šestih velikih severnih mestih pa še ni tako hudo kakor v južnih. Število um rjenih na 100.000 prebivalcev je v Memfisu 60.5, v Birminghamu 54.9, v Jaekson* vilhi 52.6, v Atlanti 45.1, najmanj je v New Orleansu, namreč 25.9. Na jugu ' je še vedno običaj, nositi puško in no« bene kontrole ni o prodaji orožja in streliva, pa tudi nobene omejitve. V mestu Sandusky v Zjedinjenih državah je bil ob novem letu imenovan i za sodnika Jack Parker. Mož je drzen j letalec, pa je ob nastopu svoje službe uradno razglasil, da bo z vsemi sredstvi zasledoval rušitelje zakonov, ki jih je tam okoli prav dosti. Njegov brat ima letalsko podjetje. On je bil ž njim v družbi. V svojo sodno službo si je pri-tegnil aeroplan. s katerim kroži nad dežeio in išče. kje bi zalotil kakega zločinca. Sodnik Parker je rekel, da bo prvi delinkvent. ki ga zaloti iz aero-plana, njegov gost. Ko bo obsojen, ga povabi v svoje letalo, s katerim ga privede v kazniln;co. Menda se je tekom treh mesecev to že zgodilo. Nove mesne vrste Kanadcem in po njih morda tudoče še boli važne zaradi svojega mesa. ki se vedno bolj udomačuje na mizah kanadskih prebivalcev. _ Perzfjci ne marajo latinice Angleški orijentalist sir Denison Ross je bil pozvan od perzijske vja* de, naj bi se udeležil dela posebne komisije v Teheranu, ki bi morala iz* delati predloge za reformo perzijske pisave. Ross je odločen nasprotnik uvajanja latinice v orijentalske jezi« ke, češ da ne zadostuje niti zahtevam evropskih jezikov — in tako je komi« sija pu njegovem nasvetu uvedbo la« tinice odklonila. Namesto nje bo Jo sprejeli reformirano arabsko pisavo ali pa se povnejo k staroperzijski pi» savi, ki je veljala pred uvedbo arab« ske 'abecede. Morda bi bila perzijska vlada le dobro storila, če bi se potru« dila prisluškovati še kakšnemu druge mu zvonu, ne samo Rossovemu. S kočijo skozi Evropo V Budimpešto je prispel kočijaž Samuel Polgar, ki je s svojim enovprežnJ-kom potoval po Evropi in opravil čez 7000 km poti. Priredili so mu slavnosten sprejem. _ Zak. zašt. Poglavarji izumirajoče rase Osemdeset do sto let stari Indijanci, voditelji rdečekoicev. katere le fotograf ifltal o prffl« aoko bMBiaask« ljudska slavoosti. Ko bodo njihovi potomci tolik« stari, bo ludJjaiiako pleme skoro U zadev« sgodoviM. Urejuje dr. Milan Vidmar Dr. Emanuel Lasker je 60 let star. Po ▼sem svetu, pred vsem seveda v strokov, nih listih in rubrikah, se je mnogo pisalo o njem. Naša rubrika je med zadnjimi. Zato pa hočem govoriti o njem v nenavad« nem stilu, brez suhoparne biografije, opi» eati aa hočem tako, kakor ga vidim sam ki kalcoT ga poznam sam. Slika bo povsem subjektivna, mogoče pa vseeno interesant« na. Lasker Je opustil Studijo na berlinski univerzi leta 1SS9, ko je na glavnem tur. oiTju »Nemške šahovske zveze« v Breslauu vu dobil prvo nagrado in naslov mojstra. Veliko šahistov je pred in za njim šlo isto pot. Šahovska sirena ga je omamila, mogoče pa je tudi mislil na težave, ki bi Jih v soiidnem življenju imel kot žiti Prav je Imeli V tistih letih so velike Ideje takratnega svetovnega prvaka Steinitza začele osvajati izbrane glave šahistov. Lasker jih je hrzo absorbiral. V njegovi roki so bile opasnejše kot v roki elcscentričnegs S:ei» nitza. Pač je istočasno tudH dr. S. Tarrasch spoznal velikansko vrednost modernih etrategičnih načei Steinitzove šole. Toda Tarrasch je bil le talentiran, čeprav izred* no marljiv mojster, Lasker je bil ženij. Poklicni šahovski mojstri so imeli ob koncu preteklega stoletja strašno težko življenje. Kot pravi umetniki so nosili vsa ponižanja in vse trpljenje materijekiih vprašanj. Tudi Lasker je šel trnjevo pot. Njegov starejši konkurent, dr. Tarrasch je postal zdravnik. London je bila prva postaja Laskerjeve kaTijere. V celi vrsti tekem je Lasker tri« umfiral nad angleškimi mojstri Udeležil se je pač tudi na kontinentu dveh manj« Jih turnirjev, ki pa ne štejejo. Iz Londorfa je Lasker šel ▼ Newyork. Tam je bila takrat prestoiica šahovskega sveta, tja je mladega osvojevalca vleklo. Začel z zmagami nad znanimi amerikan« skimi mojstri. Potem pa je leta 1893. v turnirju. ki sicer ni bil zelo pomemben, ki pa je vendar vzbudi! dosti interesa, dobil vse partije in seveda prvo nagrado. To je Amerikancem, ki imajo dosti smi« •la za izredne športne rezultate, ki pa sc ne brigajo preveč za notranjo vrednost uspehov, siino imponiralo Čez noč je bil Lasker kandidat za svetovno prvenstvo in potrebni doiarji so bili naenkrat zbrani Steinitz je bil leta 1S94. že v letih. Nje. gova zlata doba je ležala že v preteklosti. Svoje žezlo bi bil izgubil najbrže tudi v tekmi z dr. Tarraschem. Lasker je vse to videl Pograbil je priliko. Po krasni tekmi, v kateri je dobil 10 in izgubil 5 partij, je postal vladar v kraljestvu šaha. Bii je 25 let star. Toda Lasker je sede! na presto! brci pravega priznanja šahovskega sveta. Dr. Tarrasch je med tem zavojeval Evropo s prvimi nagradami na štirih velikih turnir« jih. Svetovno prvenstvo brez Evrope ni imelo seveda vsebine Logična posledica je bila: osvoievaini pohod na vzhod. V avgustu leta 1895 najdemo Laskerja na turnirju v Hastingsu. Vsi njegovi konku« renti so bili tam. Tarrasch pred vsem, po tem pa Čigorm in premagani Steinitz. Iz Amerike je prišel tudi miaid novinec Pills* birry. Pravzaprav je Slo v Hastingsu za prven. stvo sveta. Vse je govorilo o tem. Prva nagrada je bila izrednega pomena. Toda dobil j« ni ne Tarrasch, ne Lasker; tudi Steinitz ne. Osupli svet je naenkrat zagies dal petega konkurenta pred seboj — Pills« bury*ja. Ta novinec je posta! prvi, Čigo. rin drugi, Lasker tretji, Tarrasch četrti, Steinitz peti. V splošni zmedi in pa navdušen1, po uspe« bu svojega Čigorina, so Rusi hitro aranži« ra!i turnir prvih petih zmagovalcev turnir« ja v Hastingsu tn v početku leta 1896 bi naj v Peterburgu padia končno odločitev. Toda Tarrasch ni prišel. Turnir se je v Peterburgu igral brez Tarrascha. Lasker je bil prvi. S to prvo veliko zmago v Evropi je pridobil veliko, toda vsega ne. Tarrasch je aranžiral v Nurnbergu, kjer je živel takoj zopet ve« lik turnir in v juliju 1896 so sc sešii tam v krogu številnih mojstrov zopet Lasker, PillsbuTyt Cigorin, Tarrasch in Steinitz. Tarrasch je zaman upal, da prevrne v tej bitki šahovski prestol. Lasker je zopet odnesel prvo nagrado. Nemci so sicer še vedno prisegali na Tarrascha. Toda novi režim je izven Nemčije že imel splošno E-iznanje. To tem bolj, ker je Lasker še ta 1896 v revanšni tekmi vnovič prema« gal Steinitza. Od tega momenta naprej sta se Lasker h> Tarrasch v turnirjih drug drugega iz« ogibala. Na Dunaj leta 1898 Laskerja ni bilo. Tam je Tarrasch odnesel prvo na> grado. Sledečega leta v London Tarrascha ni bilo. Lasker je na tem turnirju v ko!o> sainem stilu postal prvi. Iz Londona je po« hitel na turnir v Pariz, kamor Tarrasch zopet nI prffcal. V Parteu let* 1900 j« bi Lasker j ev triumf še večji. Evropa je sedaj ležala pred nogami de« ftnitivno priznanega novega prvaka in le v Nemčiji je še tlelo. Lasker je od leta 1900 dalje izostaial od turnirjev. Tarrasch pa po zmagi na Dunaju istotako. še enkrat je Tarrasch poskusi Prišel je leta 1902 na turnir v Morite Carlu, dobil pa je samo peto nagrado Razjarjen je le. ta 1903 v Monte Carlu nastopil vnovič. Res je dobil prvo nagrado in glorija v Nemčiji je bila velikanska Zato je Lasker sledečega leta prišel na turnir v Cambrid« ge=Springs (Amerika) Spodletelo mu je. Dobil je tretjo nagrado. Steinitz, Cigorin in Pillsbvrjr so b!!1 le mrtvi, šanse za Tarrascha so rasle. Nem« čija je pričela mobilizirati pogajanja za tekmo Lasker/Tarrasch so prišla v tek. Dvoboj, tako dolgo že potreben, tako tež« ko pričakovan v Nemčiji, je bil določen na leto 1908. Lasker je zmagal prepriče« valno. V trenutku, ko je bila 14«!etn« vojna ta Laskerja končana, je opazi! svetovni prvak naenkrat da je že nastopila nova genera« cija šahovskih velemojstrov, Rubinstein, pred vsem. je briljirai. Leta 1909 je bil v Peterburgu zopet velik turnir in Lasker, mož neprestanega boia. se ga je udeleži! Deliti pa je moral z Rubinsteinom prvo in drugo nagrado. Leta 1910 mu je Schlcchter poskuSsl lz« trgati prvenstvo. Dvoboj ie končal brez od» ločitve Napetost je naraščala, še enkrat je šel Lasker v Peterburg, leta 1914.. Na« šel je tam Capab!anco in Aljehina, ki sta pravkar vstopila v šahovsko areno Zopet je šlo neoficijelno za vse. Toda Lasker je bil pravi kralj. Odnese! je prvo nagrado, Capablanca je bi! drugi. Aliehin tretji Svetovna vojr.a je ustvarila premirje v šahovskih bojih. Lasker je ostal prvak. Že leta 1921 pa je mora! nastopiti s Capa« bianco. Tekma se je igrala v Havani, na Cubi. To pot je Laskerja dohitela usoda in mu iztrgala krvavo žezlo, ki se je zanj tako strastno boril Stari lev ni odnehal L«ta 1924 se Je u !«, kot je bil Tarraschev šah. Škoda, da ima Lasker že 60 let. Med velemojstri ima« mo lisjake, stratege, umetnike in učenjake. Lasker je človek. mmm' druge ljudi draf! In se tako neprostovoljno izpostavlja njihovemu roganju. Gentieman nikdar mnogo ne govori. Ne zato, ker bi ne imel ničesar povedati ali ker bi bil velik molčečnež. ampak zato, ker spretno obvlada ritem zabave in ve, da bi tudi drugi radi kaj povedali. Gentieman nikoli ne govori premalo, ne zato. da bi se hote! kazati filozofa. ampak zato, ker bi sicer utegnil pogovor zastati in nastati mučna situacija. Gentieman ni nikdar banalen ln nikdar originalen, a vselej korekten. Genij se rodi. talent mora človek Imeti; lepo vnanjost, prijeten obraz polože gracije v zibko. To so darovi, ki jih bogovi dele brez premisleka. Toda gentieman človek lahko postane: zanj lahko vzgojiš 1 sebe i druge. Prav za prav že samo s tem, Ce se zgolj ravnaš po življenjskem reku: kar ti na drugih ne ugaja — na.l te ne peče Ce ti Je teleban odvraten — bodi vljuden; če ti Je pogled na zanikamega, zanemarjenega človeka neprijeten — stremi za tem, da se pokažeš njegovega antipoda: če te gnjavi nevšečen gost — bodi prijazen; Ce se bla-mira bedak — bodi oprezen in prevdaren. In bodi vselej nasprotje ordinarnega. Veš. da so človeške napake b!ižniega neprijetne — toda za boga ne bodi brumen v propagiranju čednosti, ampak bodi pri tem »samo ob sebi umeven«. Protestiraj proti označevanju »nedostojen človek«, zakaj v njem zveni podton sočutja. Bodi pogumen. pa ne prebojevit in če si smeš privoščiti luksus svetovnega nazora, naj ti bo tvoj priviieg, ki drugim nI nič mar. fn če te Je, o gentieman. zla usoda obsodila. da moraš v filmu kreirati gentlema-na. pomni: ne igraj velikih, plemenitih, nad vse smelih Junakov z romantičnimi allura-ml. Ti so namreč vedno nekoliko komični Gentieman Je Junak našega časa. Thomas Meighan kve«. — Adolpbe Menjo« itn dve komediji »Maharadžo ln tigrlnjo« in pariški komad »Njegovo zasebno življenje«. — Clara Bow prinaša tri filme: »Mornarsko IJubav«, »Favoritko« in »Izmišljene milijone«. — Bebe Danlelsova Ima takisto tri filme humorja, senzacije in romantike: »Devojko s kamero«, »Moderno Amazonko« in »Ona iz zbora«. — Olga Baclanova igra v filmu »Pozabljeni obrazi«. Georg Bancroft glavno vlogo v »Newyorškem docku« in Flo-rence Vldorleva v »Njenem velikem flirtu«. — Rlchard Dlx prinaša tri filme »Lov za srečo«, »Pustolovca na dalinjem iztoku« ln »Junaka dneva«. — Thomas Melghan pripravlja premijero dveh velikih filmov »Raz-zile« in »Tihotapcev«._ Drobne vesti Lothar Mendes režira film »Mračne sobe«, v katerem tvorijo ozadje spiritistične ln okultistične seanse po ideji Sira Philippa Gibbsa. Mary Brlanov« Je ob premorih ▼ svoji garderobi zmerom pela ln tako so odkrili, da bi utegnila biti dobra za govoreči film. Dobila je vlogo v filmu »Človek, ki ga ljubim«. kjer bo z Richardom Arlensom pela duet Lady Tsen Mel Je čistokrvna Kitajka, ki jo Je Paramount angažiral za film »Pismo«. Do zda JJe gostovala v newyoršk:h operetah »M'kado« ln »Geisha« z velikim uspehom. »Pismo« Je uspela drama angleškega dramatika in romanopisca Somerseta Mau-ghana. Kaj je gentieman? Napisal Ado!phe Menjou. Adolphe Menjou, ki so mu nadeli s-Oentleman filma«, nam pošilja o priliki newyorške premijere svojega filma »Dunajska pesem« v objavo naslednji članek: Gentieman — dobesedno: plemič, žlahten mož. Toda plemič utegne biti prav tako malo gentieman. kakor utegne biti docela navaden meščan. Gentieman je pojem, ki n! v ničemur v zvezi z visoko naobrazbo in starim rodovnikom. z nadarjenostjo in talentom, prav za prav niti ne z značajem, čeprav si je težko predstavljati gentietnana s slabim značajem. Gentieman se mora v vsakem življenjskem položaju znati brezhibno ponašati. On je novodobni »chevalier sans reproene* (vitez brez madeža), ki ne pozna strahu. Gentieman je viteški nasproti ženski ni pa s tem rečeno, da bi bi! galant. Od gizdalina in ženskarja ga razlikule njegov zanesljivi takt, ki ž njim vo blKkovo doume kritičen.položaj in izvaja iz njega prave konsekvence, Gentieman je dobro oblečen, pa ne zato, da bi se zdel lep. nego zgolj zato, da ni neprijeten in ne vzbuja neprijetnosti. Zmerom je preprosto napravljen in se varuje, da bi po vnanjosti učinkoval individualno, ker to Nedavno tega Je bila v Newyorku premijera filma »Kralj razbojnikov v Chicagu«, v katerem Je Thomas Meighan doživel v vlogi odvetnika veiik triumf. Meighan Je sploh zavidanja verdna filmska zvezda: že 20 let je slaven, kar pri filmu in v Ameriki ni kar si bodi. Zakaj težko Je obdržati si slavo in prav pravi Pola Negrl: »Da sem danes slavna, vem: vedela bi le rada, ali bom tudi še ob letu osorej.« Vzlic temu Je Meighan skromen človek in ne pozna razkošja. Denarje, ki Jih služi, trosi največ za vzdrževanje sirot in slepcev, pri čemer mu zvesto pomaga njegova žena Frances Rin-gova. Meighana zato z oduševljenjem gledajo v Ameriki vsi oni, ki cenijo v igralcu človeka z dušo in srcem. Letošnje Paramountove norosti Emil Jannings Igra v režiji Ernsta Lu-' bitseha »Patrijota« In v režiji Ludvika Ber-gerja »Grehi očetov«. — Harold Lloyd na-• stopi v filmu »Tempo, tempo, Harold : Lloyd«. — Pola Negrl ima dve močni dra-' mi »Drugo življenje« in »Dramo iz Mos- LJUBLJANA (377 m 4kw). ZAGREB (309 m 0.7 kw). PRAGA 349 m 5kw), BRNO (441 m 3kw). VARŠAVA (1111 m 10 kw). BERLIN (484 m 4kw). FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw). STUTTGART (380 m 4kw). DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (Daventry 1694 m 25 kw) RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw). STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 kw). Nedelja, T. aprila. LJUBLJANA 9JO: Premo« cednvww 4«sbe. 10JO: O sadjarstvu (sni. Sdcubic). — 11: Koncert radio-otkestra. — 15: Koncert terceta »Šiška«. — 15 JO: Plaerres&l st»jninž (piči. Mla/kair). — 16: Reproducirse« glasba. — . 17-30: Cehov: »Labodoica«, izvajajo Kaol n»r. tfed. — 20: Pevstai solisd&ii veder gt. Viifao-Ktmčeve, Eanice kr. oper«. — 21: Kosacett radio-oiftestra. — 22: Porofite ia napoved 5s-ML — ZAGREB 11: Simfoničen koncert hrvatske SiJhaxmoji'jJ«. — 17: Godra ta ptes. - 20: i Preno« opere h nar. tfedašiSča. — PRAGA 16.30: Koncert todbe aa pihala. — 13.06: Spo-tnfadce pesmi. — 19.05: Koncert sodbe na pihala. — 20: Zabaven večer. — 21: Prenos program* i* Brna. — 21.30: Klavirski koncert. — BRNO 1630: Pirenot koncerta is Pra*e. — 18.05: Arile ie pesmS. — 19.05: Koncert sodbe o a pihala. — 20: Koncert operetne tHasfce. — 2U: Izvajanj os^rete. - VARŠAVA 15.15: Pre- . no« simfoničnega koncerta iz fiihartraoite. — 18JO: LioManski koncert. — 19 25: Koncert komorne flas&e. — 20.15: Spevoiena »Jozefina Oa!imeyer«. — BERLIN 16.30: Koncert lahke rtasbe. — 20: Zabaven v*6er. ■— 21: Narodne pe«rt. — ; FRANKFURT 16.15: Popoldanski koncert. — 19.30: Skladbe J. Haasa. — 20.30: Izlet s tnž- ' terofononj. - Godba za t>5e*. - LANGENBERG 16.30: Popoldanski koncert pevske z* zbora. — 30JO: Lelisrfeva epere-ta »Carjev««. — Koe-eert lahke »odbe. — STUTTGART 15JO: Odlomki it operete. — 19JO: Prenos koncerta iz Frank far: a. — 20.45: Narodne pesmi ia •šlaeer-jj«. _ TOULOUSE 21.30: Večerni koncert. — 22: Orfcestraten koncert. — 22.45: Godba a ples. — BUDIMPEŠTA 12.45: Simfoničeo koncert. — 17.25: Madžarske pestri. — 19.25: Opereta »Trgovec s pti®«. — 22.20: Oieans5r* rod-ba. — LONDON 18.45: Bachova kantata. — 21: Prenos večereic. — 22.05: Koncert sts?e£e dasbe. — RIM 17: Popoldanski koncert. — 20.45: Operni večer. — STOCKHOLM 20.45: Koncert Waznerjevih sHadh. — 21.45; Odlotnud iz modernih operet. Ponedeljek, 8. aprila. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana gtasbi. — 13: Naipoved časa te reproducirana rUsba. — 13.30: Borzne vesti. — 17: Koncert radio-orfce-stra. — 18.30: CeSčšia. — 19: Francoščina. — 19J0: Hlgijensko predavanje (ga. is. Soss). — 20: Koncert radio-kvarteta (italijanski sMada-telli). — 22: Poročila te napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproducirana slasba. — 17.30: PopoldansJri koncert. — 20.30: Prosto a preno« iz inozemstva. — PRAOA 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 19: Prenos iz nar. r>e-dališfa: Dvofakova opera »Rusatka«. — 22.20: Reproduoh-ana giasba. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 19: Prenos opere is Pr^ge. — VARŠAVA 15.50: Reproducirana glasba. — 17.55: Godba za ples. — 20.30: Večerni j koncert orkestra ia solistov. — 22.30: Lahka jodba. — DUNAJ 11: DopoManskJ koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 20.05: Končen Spris-terjevih skladb (soKsti, zbor te orkester). — 21.30: Poljuden koncert orkestra. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. — 20: Koncert isto todbe. — 21: Dramski več«. — 0J0: Nočni koncert orkestra mandolin. — FRANKFUR"f 16.15: Prejioa koncerta iz Statt«arta. — 19J0r Operetna glasba. — 20.15: Simfoničen koncert (Smetana in Dvohtk). — LANGENBERG 17.451 Večerni koncert. — 20: Orkestralen koncert. — 21: DrajnsJd in glssbeni večer. — Koncert tolike sfasb«. — STUTTGART 16.15: Popoldans« koncert. — 20.15: Prenos prozrama h Prečk-hirta. — Obisk v premogovnika. — Kiavirsk/ koncert. — TOULOUSE 21.30: Večerni koncert orkestra. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldansid koncert. — 12.05: Koncert tri«. — 17 40: O fa-nSka tfxlba~ — 19.40: Koncert Mozartov* skladb. — 21.20: Koncert komc-ne®« tria. — Lahka »cdba. — LONDON 19.45: HaydnoT» klavirske sonate. — 20.45: Prenos koncerta 9 Manchesrra. — 22J5: Koncert romunske glasbe. — Lahka godba. — RIM 17J0: Prenos koncerta iz filharmonije. — 20.45: Igralska večef te koncert lahke prdbe. — STOCKHOLM ISJOf Godba na harmoniko. — 20.05: Koncert fc> dentovskega pevskega jsbota. — 21.45: Koccor< komorne glasbe. Torek, 9. aprila. LJUBLJANA 12JO: Reptoducfcrae« (hsba. 13: Napoved časa ln reprodnc-rnca išaao*. 13J0: Borrne vesti. — 17: Koncert rsdao-ot*»> srtra. — 18: Kur.asver: Cerkniško jezero ic oko« lica. — 18.30: Zitr Gtgenstandstheorie de* Pers&h.nMchkeit (prof. dr. Vebe &Sna. — 19.30: Naše sosednje države: Narodno-gospodarske razmere v Rumumijl (dr. BcniacV 20: Mešfco: »Pri Hrastovih«, izvajaK> čtsni nar« giedaiiSča. — 21: Koncert radio-orkessra. — 22: Poroffila ln napoved časa. — ZAGREB 13.16» Reprod-jcirana glasba. — 17: Nacionalni pro. ram taMkft Srbov. — PRAGA 16J0: Popoldanski koncert orkestra. — 17.50: Pevski koščen. — 19.05: Prenos koncerta it Brna. — itn Zabaven večer. — 21.15: Prenos koncerti is Brna. — 22.20: Lahka večerna godba. - BRNO 19.05: Večerni koncert o-rkestra. — 20: Koncert francoske glasbe. — 21.15: Jeas Sibelii«: Koncert a viobno ic Ida^-r. ~ 22.20: Preno t koncerta ia Prage. — VARŠAVA 17.55: Koncert skladb Joh. StrauBa. — 19J0: Prenos opere h giedaSišča r Katovicah. — Preco« InozenusacSl postaj. — DUNAJ 11: Dopol-danjfc! kosce«. — 16: Popoldanski koncert orkes.ra. — I7.38š Glasbeni program za dcoo. — 20.05: Dramsfcf večer. — 20.40: Pomlad t« Dunain (orkestee te solisti). — BERLIN 16.30: Orkestralen ton. ee« lahke fodbe. — 20: Prenos t berSaatoi drž. opere: Janaokova opera »jeni:!««. ~r FRANKFURT 16-55: Prenos konenrta !i Stat«, garta. — 20.15: Mrfan večer. — LANGENBERG 17.45: Večemi koncert. — 20.10: Orkestraies koncert lahke godbe. — Narodne pesmi so plesi STUTTGART 16.35: Popoldanski koncert. — 20: Izvajanje operete. — Pomlad (orkeste* !* s-3listi). — TOULOUSE 21.30: Koncert orkestra in solistov. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert komornega trta. — 12.05: Reprodadfsna gVsaa. 17.40: Koncert iabke godbe. — 20.05: Večera^ koncert orkestra tn solistov. — 2IJ0: PevsJsi koncert. — 22: Ciganska godba. — LONDON 19.45: Haydnove klavirske sonate. — 20.16: Lahka godba. — 20.45: PevsM in vtebnsfe ko» cert. — RIM 17.30: Vokalen ia Instrumentalen koncert. — 20.45: Prenos opere it g:eda:5ičPirhe?« Za Jerico? Saj res. Gotovo. Ali )h boš tf nesel?« »Jaz, mati. Takoj, če jih daste!« In mati jih je Izbrala iz kopice troje: rumenega, rdečega in višnjevega. Nato Je segla po potico, jo prekrižala in odrezala kos. Vse skupaj je zavila v cu-tlco. »Tako, Jožek! Kar neoi JII Priden, se spomniš sirote, prej nego sebe!« Poln veselja m zadovoljstva sem prestopil prag. Občutek, ki ga imamo, Če storimo dobroto, mi je objemal do po oajmo-dernejSdh vrorcih in prvovrstno tevrftter, «e bo ottasH i« pri L MARTINCU k"1 F- StarO. — Naročil« sprejema Poljanski cest* Si. 20 a£ pa Tavčarjev« al. k. 13. Cene solidne. Kontrastni učinki pisane svile Moda te letos preprostejša, kakor Je bita dosedaj, in vendar Ima tako množino apartnih idej, da se nikdar ne utrudimo gledati mičnih tvorb, ki nam Jih le prinesla pomlad. Dolgo smo se bali, da bo zanikanje vseh okraskov dovedlo do monotonije, v iz rožaste surove svile, ki se da Izvrstno prati, zares srčkano dete. Malemu dečku Je silno vlefi pižama In je ponosen, da ima hlače, kakor gospod. Domača oblekca, ki Jo vidimo na naši skici, sestoji iz ravnih hlač in lz zgornjega dela okrašenega z našivi, ki ima ovratnik, reverje, kakor tudi spodnji del hlačk ta pa žepe druge barve. Belo-zelena, belo-modra, beio-rožna so najpriporočljiveiše barvne kombinacije. Večje deklice nosijo hlačne kombtaeže (dekjica na sredi). Imalo pas z gumbt ln so okrašene zelo malo z vezeninami ln trajnimi čipkami. Tudi tu lahko uporabimo svilene trakove na ramenih. Taka kombtae-ža je povečini bela. Bela Je tudi košuljica, k! }o vfdbno na zadnji siiki. Ima nekoliko vezenine, naranv niče ter robnike po dolgem. Največjo pozornost pa posvečamo »pata! halji, novemu prirastka otroške garderobe, ker taka stvar ni namenjena samo eni sezoni, temveč se lahko rabi več let Spalna halja Je navadno iz dobrega baržuna za pranje, ki s svojimi vzorci deluje prav sveže, Ima lep lesk ta Je zato nenavadno dekorativen in zaradi lahkega pranja tudi zelo priporočljiv. Izšla je aprilska številka teza prffjubtle- nega hrvatskega mesečnika, k! ga ureja tudi v Sloveniji znana ln priznana strokovnjakinja ta pisateljica Zagorka. V tej Številki opisuje neko idealno in romantično žensko osebnost iz Intelektualne zagrebške družbe na koncu prejšnjega stoletja. Poleg tega pisateljica objavlja tudi prav zanimiv svoi roman ta od drugih avtorjev razne novele, kozerije in humoreske. V Hstu je polno aktualnih člankov, zgodovinskih orisov, poleg tega Ima pa tudi rubrike za kozmetiko. društvenost, odgojo otrok, telovadbo ter praktična navodila za gospodinjstvo, kuhinjo Itd. Modni del Ima štiri barvane strani najnovejših pomladnih kreacij in veliko število ročnih del. Ta velikonočna številka ima 52 stran! velikega formata in Je bogato ilustrirana. »2ensk! list« izhaja na mesec ta stane za četrt leta 45 ' dla Jerica. Stresel sem se ob pogledu na siroto. Njene oči so me zagledale. Zdelo se mi je, da so se posinjele ustnice razširile in da se smehljajo. »Jerica, glej! Pirhov sem ti prinesel. Mater sem prosil, da so jih dali zate ..,« Pogledala je rutico ln nato mene hi velika hvaležnost je bila v njenih udr-tih očeh. Z ročico je pokazala predse, na odejo. Razumel sem jo. Hoče jih imeti pred seboj, da jih vidi. Razvezal sem culico in si jih položil na dlan. »Jerica! Ali niso lepi?« Iztegnila je roko, da jih vzame vanjo. a bila je preslaba in rdeči pirih se je zakotalil po odeji. »Jerica, ubožca! Hudo si bofna! —« Ko sem odhajal, je šepnila: »Bog plačaj! ...« Takrat sem jo zadnjič videl Ko Je na Planjavo legel mrak in je pri sv. Janezu zazvonilo, najprej z enim, potem z obema ter se je skozi cerkvena vrata izvila procesija, je izdihnila. Botra Marjana se je vrnila od procesije in prižgala luč. Jeričine oči so bile odprte in upadla lica je polnil smehljaj. Na stolu poleg postelje je ležalo troje pirhov: rumeni, višnjevi in rdeči, poseduje veselje sirote Jerice... resnici pa smo "dosegli ravno nasprotno: Iziedna preprostost deluje kar najodllčnej-še na linijo ta tekom časa smo se naučili iz enostavnosti ustvarjati najlepše efekte. Tako smo se privadili tudi iz raznobarvnih tkanin, bodisi enobarvnih aH vzorčastlh dosegati izvrstne učinke, ki so zlasti prikladni za nove obleke z Jopicami in za pomladne komplete. Na prvi sliki vldhno dvobravno cbleko t črnim plaščem lz volnenega blaga ali iz svile, ki nudi to prednost, da ga lahko nosimo tudi k vsakemu drugemu modelu ln je takorekoč nevtralen. Na drugI sliki pa obrača našo pažnjo na sebe pisano zvonča-sto krilo s prikladno ohlapno Jopico ta z enobarvno, na način telovnika krojeno, bluzo v glavni barvi vzorčaste tkanine. Med tem, ko smo lani vzorčaste svile nosili samo poleti, Jih bomo letos srečavali tudi pomladi _________ Pentlje na pomladnih kostumih Učinki najrazličnejših pentelj »o novi modi zelo priljubljeni. Zato s! s njimi krasimo tudi male jopice sedal modemih kostumov. Navadno Imajo te pentlje tudi nalogo, da z njtatl Jopico zavežemo, kar je prav tako praktično, kakor če bi Jo zapenjali „Mi se mnogo izprehajamo, « pravi mlada gospa Mica. „Časa imamo dosti, pa tudi gospodinjstvo me preveč ne utruja, ker pe-remo tako, da vzamemo RADION, ki pere sam." Varuje perilo! Nekaj najorigtaalnelšfh idej vidimo na naši sliki: Na levi vidimo ohlapno jopico v zvezi s preprosto obleko za na cesto, ki se ji pentlja za zavezavanje kal dobro poda. Tudi napol dolga Jopica na način paletoja ln plašč se rada poslužujeta teh efektov na način, kakor nam kaže naša srednja slika. Na zadnji sliki pa vidimo pentljo, ki je narejena iz Istega blaga, kakor obleka, kar se zlasti poda malim žabicam. Revmatizem, v ŽŠ^ uspešneje REUSANAL PASTA Dobi se » vseh lekarnah. Proiz« vaja lekarna ARKO. Zagreb, L llica 5t 12_ Hipnoza namesto narkoze Dunajski zdravnik za živčne bolez« ni dr. Schilder, ki se bavi z razisko« vanjem hipnotičnih pojavov, je ugo« i tovil, da je mnoeo lažje nego normal« ne osebe narkotizirati ljudi, ki so bi« li kdaj prej hipnotizirani. Zanje za« dostujejo manjše količine uspavila. Po drugi strani je isto tako lažje hip« notiziati z uspavili omamljene osebe. Ta Schiiderjeva ugotovitev ie doved« la dunajske zdravniške kroge do tega, da so začeli uporabljati neko mešano narko*hipnotično metodo uspavanja, ki se je izkazala že v mnogih praktič* nih slučajih, zlasti pri porodnicah, a tudi v kirurgični praksi. Nekateri j zdravniki so se z uspehom posiužili celo čisto hipnotične metode, brez po« moči kakšnega narkotika. Na ta na« čin so izvršili v zadnjem času večope« ! racij slepiča. Proti temu uvajanju psi« j hičnih metod v kirurgično in porodni* ; ško prakso so se oglasili seveda obi« čajni nasprotniki, ki trdijo, da so ne« j potrebne, češ da so današnje narko« tične metode že dovolj neškodljive la preprosta. Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica O. D. V. ▼ M. Napram knjigam, pisanim od lajikov in premnogokrat iz strankarskih ali osebnih ozirov priporočanim, treba biti glede na solidnost njihove vsebine silno previden. Celo od »poklicane« strani napisane knjige prinašajo tupatam naravnost z roko otipljive pogreške ta napake, ter širijo tako med lajiki krive nauke. Kot pri blagu vobče. Je pač tudi tukaj vedno odločilna firma. — G. I. U. v C. p. T. p. C. Očividno gre za kronični katar v grin in morda tudi v žrelu ta goltancu, ki je izzvenel iz akutnega, infekcijskega katarja, mnenje, katero podpira dejstvo, kot sami pravite, da je obolelo in trpi še danes več oseb vašega okoliša na isti bolezni. Poskusite se močno prepotiti .kopljite se v tooii vodi, popijte par skodelic vročega lipovega ali drugega čaja .vzemite par aspirinov ali 2 gr saSici-lovega natrija, potem pa pod pernico v posteljo. Krog vratu si lahko tedaj, kot tudi sicer parkrat, dajte čez noč tople obkladke, namočene v ?orki vodi, ali v raztopnini 1 žlice darkavske soli na 1 liter vode. Zraven seveda se ogibajte naglih temperaturnih diferenc, vetrov, dihajte z zaprtimi usti skozi nos in ogibajte se prašnih in zadimijenih lokalov. Tudi govorite tiho in samo toliko, kolikor Je absolutno potrebno. Ce se pa stvar v kratkem ne Izboljša, napotite se b kakemu larlngologu. — G. M. M. v C. Ad 1. O pegah smo govorili natančno v velikonočni številki pod G. R. A. v L. Izvolite torej prebrati ondotni odgovor. — Za gube ta zareze na čelu uporabljajte dosledno vsakodnevno masažo; nadalje si obvežite glavo preko čela vsak večer z elastičnimi ovoii, n. pr. ovoji iz mula, močnega triko-ja. Tudi gumijaste obveze v to svrho se dobe v trgovini. Slednje pa treba podložiti s kakim tenkim prtičem ali perilno krpo, ker se pod nategnjenim gumijevim ovojem koža poti in macerira. — Ad. 2. Bržčas je vsemu kriva samo slabokrvnost ali malokrvnost Poskusite izvesti kako Jeterno kuro, ta snejte v vseh mogočih pripravah vsak dan do en četrt kg po možnosti svinjskih jeter. Škodovati ne more. Poleg tega Jemljite kak železnat preparat, n. pr. liquor manganici oepton2ti po 20 kapljic 2—3 krat na dan Tudi raznih drugih nedolžnih špe-cilalitet vam nudi vsaka lekarna. Nasveto-vati bi vam bilo tudi večmesečno bivanje v višini nad 1000 m z Jako previdnim solnčar-jenjem. Proti iztoku ne bo z Izpiranjem mnogo opraviti. Sprememba flSre Je gotovo potrebna ,toda ta Je pač posledica bolezensko izpremenjenih sluznic. Na kremenskih tleh poganjajo pač druga zelišča kot na apnenih! Konzultirajte morda o vsem kakega intiernista. — Ad. 3. 10-odst salicilov kolodij aH turistovski obiiž še naiboljše učinku ieio. Navodila so navadno preparatom pridelana. Treba pa Je kuro izvesti dosledno. Sicer oneraclja. PoeoJ Je pa tudi ta. da treba nositi ohlapne čevlje, ta če treba se obrniti na kakega čevljarja, ki Izdeluje ortopedično bolj aH manj pravilna in va*e nadloge upoštevajoča obuvala. — Ad 4. Na to vprašan le Je v tel obliki vsak odgovor nemogoč. Kal se to pravi: sredstvo za pospeševanje vida? AH naj bodo to očala, ali luna. aH daljnogled? — Ad 5. Tudi na to. tako splošno stavljeno vprašanje »IzboMša-nje organizma«, ne vemo kaj odgovoriti. Ce hujšate ln se želite zrediti, izvedite kako le- žalno kuro, če moči pod milim nebom; počivajte mnogo, jejte ponovno in obiino, zlasti mastne jedi z obilo beljakovinami pomešanimi, vživajte mnogo močnatih in oslaje-ra'i5ča in zdravilišča bi bilo treba izročiti v privatno eksnloata-cijo. ki bi iih gotovo s pomočjo države dvignila tako visoko, da bi postala finančno aktivni izvori državnih dohodkov. Neobhodno je potrebno izročiti v zasebno upravo državna gospodarska oodietja. kakor so železnice, državna imetja itd. Ta podjetja bi mogla tudi nadalje ostati državna last dnxim bi zasebne družf>e, ki bi iih prevzele, prispevale samo obratni kapital. Državni monopol v rokah zasebnega podjetja, bi gotovo vrgel več. kakor danes. Isto velja za šumska, rudarska in ostala državna podjetja, ki ne uspevajo nikdar tako v državni unravi. kakor v zasebni, ker manjka državnim uradnikom duha trgovske presoje, ki je bitni pogoj za usneh vsakega gospodarskega podjetja. Nova dfiba mora izvršiti iz- enačenje koledarja, redukcijo brezštevilnih praznikov, reduciranje nepotrebnega uradništva, uvedbo polnega delovnega časa. To pa pred vsem v naših predstavništvih v inozemstvu, kjer so uradne ure samo od 11. do 1. kar zveni naravnost smešno, če se jih primerja s predstavništvi drugih držav. V današnjih modernih časih ne pošiljajo države diplomatskih predstavnikov v inozemstvo le zato, da so oficijelna zveza med vladami, temveč da goje z vsemi krogi, posebno pa še s finančnimi in gospodarskimi, dobre odnošaje ki so danes podlaga vsake moderne diplomacije. Nadalje bi bilo potrebno, da bi današnji režim pritegnil v ministrstva nafboljše strokovnjake vse države ter s tem dokazal bivšim politikom, kaj je mogoče vse izvršiti s pošteno in pametno upravo. Kadar pa se bo Nj. Veličanstvo krali odločil vrniti se k parlamentarizmu. bo potreba zajedno z reformo volilnega zakona proučiti vprašanje, da li ne bi bil za naše prilike priporočljiv dvodomni sistem s konzervativno vlogo senata in naprednji-mi težnjami demokratskega, parlamenta. Dve tretjini senata naj bi imenoval kralj. Na vsakih 60.000 prebivalcev bi se volil en poslanec in na 180.000 prebivalcev po en senator Niti en poslanec a'i senator ne bi smel postati minister. kakor ie to že uvedeno v nekaterih ameriških zemliah. s čimer bi se omejila na pravo mero ambicija poklicnih politikov, kar ie pri nas nujno potrebno zaradi naših edinstveno žalostnih prilik v tem pogledu. Na upravj države naj bodo strokovnjaki, postavljeni in izbrani edino na podlagi njihove osebne in strokovne vrednosti, čistega karakterja in jakega razuma ne glede na pleme, vero in stranko. Vsi mi. ki živimo v inozemstvu, imamo nedeljeno mišljenje o najboljših namerah in velikih spodobnostih našega kralja. Nanj so danes usmerjene želje in vera jugoslovenskih izseljencev s te strani Oceana. Frano Petrlnovič. Na Trsatu uspešno upravljajo cerkve in gojijo po-božnost To vse spada v preteklost. Največja nesreča, ki je dohitela samostan, je bil brez dvoma požar, ki je leta 1669. upe-pe-lil samostansko knjižnico, kajti v njej so bile shranjene vse knjige, ki so jih frančiškani na svojem begu pred Turki iz Bosne in Hrvatske prinesli s seboj; tudi znamenite knjige iz Španske in Italije. važni rokopisi in drago. Po nič mani kakor 424 karnenrtih stopnicah, ob katerih se vrste v terasah priproste hišice z vrtovi in elegantne vile z razglednim verandami, dospeš na vrh do romarske cerkve k samostanu pa tudi mnogo drugih potov in stez, speljanih v serpentinah, vodi tja gori. Seveda je tudi državna cesta, po ka teri se s krasnim avtom za tri dinarje vsakih 15 minut pristno voziš n3 Trsat. Čim višje se dvigaš, tem lepša in obsežnejša postaja panorama, ki se razprostira tod okoli. Tik pod Trsatoir leži naš Sušak z brajdico in Delto, na oni strani tako zvanega »Mrtvega kanala« je Reka z Lovrano in Opatijo, j Volosko in Moščenicami. Nad vsem tem pa zasneženi Matajur. V daljavi širne sin.ie morie. v ozadju obdano cd otokov Cresa in Krka. na koiega severnem pomolu ždi na visoki skali ponosni Orni-šalj. kot bi bil tjakaj postavljen za čuvarja tega našega krasnega morskega sveta. Dr. Fr. MšSič. Najboljše tamburice Parkaševega in sremskega sistema izdeluie m razpošiiia ob 'amstvu stara hrv tvornics tamburic Stjepas fGi*3 sis&E eio KačiCeve Hrvatska: Cenovnik amburic pošliem na zahtevo /a^tonj. Udlikovao z i zlatima kolajnama. Velik pajčolan s krasnimi zgodovinskimi slikami in še lepšimi prizori, rojenimi v bajni ljudski domišljiji in v sveti legendi ohranjenimi je razgrnjen in se razprostira od vznožja ob morju pa gori do zračnega vrha okoli onega brežulika, ki se zove Trsat in se dviga za našim Sušakom in za italijansko Reko tik ob mejni Rečini v ozadju od kraških velikanov obdan proti svobodnemu sinjemu nebu. Cela stoletja sred-nje\ eške primorsko-hrvatske zgodovine so vklesana v trdo, nerazrušeno hrepv-nenje, ki ga pokriva kamenita cesta vodeča tja gori, v razvaline gradu, k' je nekdaj tu vladal nad okolico. Da tudi v zidovje znamenite romarske cckve Matere božje, ki jo tisoči in tisoči pobožniki pa tudi brezverci pose-čaio leto za letom. Zgodovina, ki ne pozna nobsne fantastične domišljije in zapisuje samo gola dejstva, pravi, da je sta!a na tem dominantnem griču že v rimski dobi utrdba z imenom Tersatica, pa seveda tudi že prej, preden je grabežljiva roka starih Rimljanov sega do teh krajev. Čudne bojevitosti. podjetnosti pa tudi iznajdljivosti so morali biti oni stari Slovani, ki so — po naukih oiicijelne zgodovine — prišli semkaj iz suh.h step v centralni Rusiji, si takoj po svojem prihodu stesali močne brode. poskakali v nje, z njimi hitro obvladali morje in takoj postali strah in trepet mogočni in tehnično na višku tedajnega brodar-stva stoječi benečanski republiki, L. 1288. pa Vinodolski zakon že našteva Frankopane. kneze na bližnjem otoku Krku. kot viasteline celega Trsata in to njihovo viastelhretvo na Trsatu je trajalo do leta 1529. Na vse to nas spominja samo lepi Krk Krste Frankopa-na. ki snažen in solnčen leži pred romarsko cerkvijo in ulica Petra Zrin-skega, skozi katero se dospe mimo mlajše cerkve sv. Juri;a v razvaline nekdaj tako sijajnega in razkošnega Prankmanskega dvorca. Tam, kjer so iz nedostopnega sokolovega gnezda nekdaj gledali na Reko. ie obzidje še dokaj dobro ohranjeno, dviga se nad skalnate pečine in prepade, preko katerih ni mogla nikoli človeška noga. Tudi dva močna stolpa, masivna, okrogla in visoka, še stojita in stražita noč in dan, to kar je od nekdanjih trsatskih junakov, Frankooanov in Zrinjskih ostalo še do današnjega dne. Ljudsko izročilo in pobožna legenda razodevata vsaj kar se tiče romarske ceste na Trsatu mnogo več gibčnosti duha in mnogo žiA'e fantazije. Hišo matere božje so iz Nazareta angelji prinesli na Trsat. Odtod so io postavi:!! v italijansko Ankono in končno v francosko Lovreto. Vse to se je zgodilo 1. 1291., ko ie Nikola Frankopan gospodoval na Trsatu. Trsačani so tako zelo žalovali po izgubljeni Marijini hiši, da so začeli trumoma romati v Loreto. Tam so ustanovili dvoje bolnic »Bratovščino Hrvatov« in »Ilirsko« ali »Dalmatinsko« semenišče. Martin Frankopan pa je v 15. stoletju Dostavil novo cerkev Matere božje na Trsatu in je tamkai ustanovil samostan bosanskih Franjevcev. ter .Sm podaril po! a. vinograde, gozdove in še marsikaj, da KRIŽANKE Rešitev križanke „Piruh" Vodoravno: 1. Nias. 4. redar. 8. lopata. 13. Perak. 14. pahalovka. 16. dim. 17. Ma-laga. 19. ilo. 20. rja. 23. šop. 24. Sibila. 25. Atanazij. 26. Emilija. 28. Anadir. 30. Emaus. 33. pinija. 34. ovira 35. kdor. 37. en. 38. nekaka. 39. met 41. ti. 42. on. 43. ko. 45. bi. 46. ako. 48. Alasan. 52. Ra. 53. labod. 57. Ural. 58. vabilo. 62. Enejida. 64. Daru-var. 67. siga. 68. cen. 69. sonatina. 72. Amu-Iij. 74. cer. 76. vilovina. 78. Anapa. 79. Morena. 81. aligator. S3. Korana 85. »itaia«. 86. Iran. Navpično: 1. n. r. 2. Alaganik. 3. soha. 4 Rem. 5. Er (-Erbij). 6. Damijan. 7 Akaba. 9. pa. 10. aiiti. II. tolar. 12. Avon. 13 Pipin. 14. Palavan 15. arzen. 16. dominikanec. 18. li. 21. jim. 22. Ajak. 23. šepetalec. 24." sij. 25. Ada. 27. Li (-Litij). 29. ara. 31. ud. 32. som. 34. oko. 36. rebro. 40. tla. 43. Kalama-ta. 44. os. 47. obenem. 48. Aru. 49. lava. 50. a v. 51. nasip. .54. oj. 55. dis. 56. lanina. 57. uranit. 59. Rija. 60. !g. 61. la. 63. Dover. 64. diva. 65. anilin. 66. runo. 70. Alani. 7L to. 73. Lar. 75. rok. 77. aga. 80. ro. 82. AJ Križanka „Pisee" Vodoravno: 3. egiptovsko božanstvo: 5. mesto v Franciji: 9. združitev dveh rek: 10 veznlk: 11. agralna karta: 12. dolžinska •nera: 13. starorimski denar: 15. kazabl zaimek: 18. čivkane: 19 reka: 21. grški zakonodajalec: 22. božia Pesem: 24. egiptovski bik: 27. vlomilsko delo: 28. vrsta rova: 30. pomožni glagol: 31. čast: 33. hrvaški pred'og: 34 naspro*no od krivega: 38. predlog (fr.): 39. medmet: 40. darilo sv. treh kraljev: 41. žensko ime: 43. vinska rastlina: 44 ikavski predloe: 45. vsklik; 46. potrebno za življenje: 47. osebni zaimek: 48 kontinent. Navpično: 1. zbadfHvka: 2. staro grško svetišče: 4. vrsta pesmi: 5. konec stavka: 7. grška črka: 14. Perzijski kralii: 15. stru-ia: 16. država v Rusiji: 17. vrsta grških bogov; 19. družba; 20. pogodba: 21. narod: i3. naolačilo: 25. pomožni glagol: 29. matematični iz-raz: 30. naseibina (hrv.): 31. stih: 32. antični instrument: 35. svetoniseTiska oseba: 36. osebni zaimek: 40. vpitie: 42. vprašalnica: 43. čistilno sredstvo: 46. kratica. Stali Za lepoto Ljubljane Atterjer »T&gonček« Zč&i Ito M rrifl Evahno razprav«, kako na« b{ sc oiepotičila 'Ljijbljana in povzdignilo njeno obličje v prijet« co ubranost, da bi dostojno predstav« Ijala tretjo prestolnico Jugoslavije in središče Slovenije, ne bo odveč, ako opoiorimo na znamenite načrte, ki jih je pred 72 leti pod naslovom »Nek. tere vošila« sprožil Ljubljančanom »SLOVENSKI ROMAR« — koledar *a leto 1857. Da bi Ljubljana, ki se bela, to Je lepa imenuje v svoji notranjosti in zunanji podobi vedno lepša prihajala ter domačim in tujim prav prijetna postala — tako se začenja voščilo — sato vošči »Slov. romar« svojemu ljub« Ijenemu mestu nekatere premembe, poprave in naprave, katere, če ne na« glo, naj bi »e vsaj sčasoma gotovo speljale. N. pr.: 1. Da bi se skrbelo z« oiepianje naj« bolj obiskovanega prostora med Jpi* talsklm mostom* in Frančiškansko cerkvijo, ki je skoraj središče ijubljan« »kega mesta. V ta namen naj bi se fa« »ada visoke Frančiškanske cerkve prav lepo prenovila in ozaljšala; v tem bi se očesu, ki jo ogleduje z mosta, prav prijetna in veličanska storila. Ta Jelja n j« »Sl romarju« izpolnila. Naj bi se nadalje odpravila mesni« e*, ki »e na tem prostoru kar nič ne •podobi, in s lepo visoko hišo nado« mestila. Naj bi se tudi vrtec, ki je tej mesnici ravno nasproti, poleg vhoda v Glediško (zdaj Woifovo) ulico, izpre« menil v lep zal, prijazen vrtec s čed» no ograjo. Sploh pa, da bi se v mestu Sn v predmestjih vrtne ograje tako •peljale, da bi 3e notri vid»ti mogio; — zakaj !e taki vrti kinčajo mesto; nasproti pa »o sceioma narejene ali zi» dsr.e ograje človeškemu očesu nevo« IčHivke in v mestih celo nepristojne. Mesnica, Strukljeva is Šiške, je tičala ob Ljubljanici poleg nekdanje Bučarjeve hi&«. katere itavbišče zavzema zdaj Pre« lerncrt »pomenik; tam »o txi ščanstva, gibčnega rokodelstva in za* vedne obrti. Se le sedaj so začeli zbi« rati tipe naših domov, ostanke umetno kovanih železnih križev y oknih in na Srobeh. rezljana hišna vrata in oknice, alkonske ograje in peteline po starih zvonikih. Koliko tega Je pa šlo po zlu samo v zadnjih deset letih, tega ne preceni noben kustos. V Retečah (Pla« niči) Je n. pr. v stari cerkvici sv. To« maža Levserjer križev pot ni več kompleten, nekatere slike so pa Se do« bro ohranjene. Nikogar ni, ki bi se po« brigal za ta ostanek umetnine, ga shra« nil, spravil v muzej ali vsaj rešil pred novimi napadi vlage. Nad S'mečim potokom fe mlin, ki ima mesto kolesa vreteno. Se nikler ga nisem videl in mislim, da Je folklorna nosebnost. To vreteno se tu imenuje frtalja. ' Po gorenjskih pokopališčih, n. pr. Podkorenom, vedno ista imena, kakor Se danes Sive, »koral brez premembe. Matrike ti povedo, da se ta imena dr« I« skoraj bres novega pfitoka I« peto aod podlagi *fcrvwoo odkrit 4m 1 IX. 18701 7. Da bi ee ozka, pa zelo obiskovana ulica med semeniščem in knezoškofij* skim poslopjem nekoliko razširiti da« la, kar — morda lahko storjeno — je zaradi nekaterih reči zelo zaželjeno in bi stolno cerkev lepo odprlo. Pogled ca severno »traa »tolnice segajoč od škofije skoraj do »emenišča j« zapiral hlev. Ozka ulic« med njim in cerkvijo je bila zelo nesnažna. Skof Zletousti ogačar je dal Škofijski hlev. namreč vdiko ko> sjtroo za 24 konj * kaičo v nadstropju m hlev za 8 glav goveje živin«, leta 1881. po« dreti (ost. KobL); njegovo »tavbišče — zdaj Pogačarjcv trg — je prepustil meatu. 8. Naj bi se na Srnajnern (zdaj Kre« kovem) trga fe sicer čedna hranilni« ca vzdignila vsaj za eno nadstropje Kranjska hranilnica je dcroovala od leta 1838 — 1880 tam, kjer je zdaj finančn« ravnateljstvo; izprva pritlično hi*o je dvignila krog ieta 18(50. v enonadstropno; ravno tako naj bi se zvišalo tisto po. slopje pod Gradom, kjer so zdaj za sejem majhne štacune in bi se obrnilo za kako občno potrebo n. pr. za mu« zej, ki je v šolskem poslopju, kjer že tako prostora primanjkuje, tako ne. pristojno razdeljen (deloma v pritlič« ju deloma v 2. nadstropju), ali ze zna« menito licealno bukvarnico, ki biva zdaj zaradi ognja v najnevarnejšem kraju čolskega poslopja. Nizko poslopje na Krekovem trgu pod Gradom j« rabilo pleskarjem in pericam is Bizovika, ki »o shranjevale tam perilo; tudi nekaj »tanovanj je bilo; med drugimi jo stanoval ondukai strah ljubljanske mla« drne, mestni birič Drajtajfelj (Podkr); na tem »tavbivšču atoji od leta 1898. Mestni dom. 9) Naj bi se zvito, dolgo in tesno predmestje Sv. Petra nekoliko odprlo in približalo kolodvoru, da bi se znaša stara Lovšetova hiša ravno poleg vho» da ▼ strmo Blatno vas (Prečno ulico) odkupila, podrla in na tem prostoru nravnost proti kolodvoru napravila dovolj obširna pot. Lovševa, zdaj Kregarjeva h»a it. 24 ob atiku Prečne ulice m Sv Petra ceste, kjer so prodajali Kranjci mlinske kamne (Pod* krajšek), je po potresu nova; tedaj se je znatno raziirila Kolodvorska ilica ob oni atrani »Ajdovega zrna«. Ravno tako naj bi se odprlo Sv. Pe» tra predmestje tudi od Mesarskega (zdaj Zmajskega) mostu poleg Irgliče« ve hiše proti kolodvoru. Ob teh potih bi se hitro vzdigovale čedne hiše in mesto bi se razširilo na pripravnem kraju. Sentpetorsko predmestje Je predrla pro« ti kolodvoru ieta 1883. Resljeva cesta, kdo« ča preko odstranjene Irgličeve (Urbasove, Poljarjcve) hite. 10) Da bi se na Dunajski cesti od« kupile in podrle tiste nizke hišice, — kočice pred bolnišnico, namreč it. 70, 71, 72, tako da bi bil ves ta prostor, kakor je tukaj zelo potrebno, prost in odprt. Res je, lepo bi stalo namesto zdanje hišice, dvorišča m ohlevja Dri »Kreuzwirthu« kakšno novo in veliko poslopje, ali veliko lepši, potrebnejši in za mesto veliko vrednejši bi bil tu« kaj prost in obširen odprt prostor, to toliko bolj, ker se mesto že zdaj na to stran vedno bolj razširja in vedno znamenitejše postati vtegne. Odprti prostor bi segal od bolnišnice noter do templja protestantov, od nove čedne hiše pri stari pošti noter do velike Medjatovkine hiše; tako bi bil prostor dostojno velik, zračen in zaljšan z zna« menjem presv. Trojice — posebna le« pota ljubljanskega mesta. Zelja, da bi se odprl na »AjdovSčin!« obširen trg. ae »Slov romarju« m izpol« nila, pač pa »e je z ruševin Krajcbirtove ali Pigkotove kočice dvignilo leta 1S68 »novo, veliko poslopje«, last Luke Tav« čar j a, kjer je zdaj kavama Evropa — gl. Gost. v st. Lj. 3iš tam je letnica 1878 na« pačna. 11) Da bi vrli Ljubljančani bolj kot dozdaj čislali tisti prostor, ki je na vrhu tivolskega griča nad Cekinovim gradom in Šiško, — na kupi, kjer se razprostira najlepši razgled krog in krog, — veliko lepši kot na Rožniku, na Gradu ali na Golovcu ... Nekatera drevesca (smrečje) zakrivajo ta pri« pravni vrh, ki se v podobi trivogelne kupe vzdiguje čez visočino Ijubljan« skega Gradu, Golavca in Rožnika. Naj se le drevesca odpravijo in takoj se pokaže najlepši razgled v bližnjo Ljubljano in lepo ljubljansko okolico, pa tudi krog in krog v ravnotne in go» rate daljave lepe kranjske dežele. Na željo mnogih je kupilo *>lov. planin« sko društvo gozdno parcelo ob Šišenskem ni» li jo h preeflog dr. Jožeta Rut«, storjen na občnem zboru 10. VL 1928, »ta« vilo na razpolago mestni občini, ako na njej namesti razgledni stolp. Da naj ga jiavi, je predlagal na prvi ji sedanje« ga mestnega »veta mm Hribar in tako »e, upajmo, da ie letos obistini tudi to vo. ičito »Slov. romarja«. Svoja voščila Ljubljančanom sklepa »Slov. romar« z željo, da bi Ljubljan« čani vedno bolj skrbeli za snažnost in rednost v mestu tako tudi za zunanjo lepoto hiš in cerkva. Pod voščili Ljubljančanom, katerim so dodana še voščila Slovencem, stoji šifra J. L. Jernej Lenček, tedanji ži« rovski kaplan, brezovški rojak (• 1827, f 1861). Fino estetično čuvstvo ga je ▼odUo, ko J« podal Ljubljančanom svoja iskreno ljubezen do njihovega mesta razodevajoča voščila. V teku desetletij so sc domalega vsa izpolnila. Kaj bi rekel Lenček, ko bi zdaj stopil med nas in si ogledal svojo ljubijanko Ljubljano, vso prenovljeno po potre« su in po vojni? Glede na gorenje toč« kc bi Ljubljančanom dal popoln abso« lutorij, toda izrekel bi šc eno voščilo* Odpravite čimprej z lica bele Ljubi j a* ne madež — razdrto sirugo Ljubijo* ničel • SpitaUkeraa mostu pravijo »daj »Frea> čiJkansk;« — laka, ne Prešernov moti, saj »toji tik njega pesnikov spomenik. Prekocceanski poleti Z ugodnejšim vremenom »e zopet javljajo glasovi o novih prekooceanskib poletih. Ne bo odveč, ako na tem mestu kratko premo trimo možnost in cemoinost teh poskusov ln morda zavzamemo etaliSče, ki naj razbistri pojme o podvigih, ko! jih je n. pr. napravil Lindbergh in dragi na podrofju letalstva. Dosega sflja je bila vedno odvisna reč ali manj od konkretnosti načrtov, ki si jih je človek postavil pri svojem delu ta napredek. Naravno je, da je možno doseči definl-tivno rešitev problema prekooo?an«kega prometa brez pristanka le, če se zbirajo izkušnje posameznih poletov. Žrtvs, ki jih doprinašajo iznajditelji za dosego »vojih načrtov in uresničenje zainifllekov, »o «ic«r obžalovanja vredne, toda potrebne. Zato je ea paČno misliti, da je delo za dosego zaman. Nepristranski opazovalec, k! posna zgodovino ln ve, da ac> vse velike stvari bile dosežene šele s odstranitvijo nebro* zaprek, bo poskuse pozdravljal in dajal pijenirjem moralno oporo, ki je pri takem delu najbolj potrebna. Ako *e tedaj pojavljajo vedno novi po-skusi na polju letalstva. Jih moramo po-sdravljati seveda z rezervo, da ne postajajo izredek, ki utegne stvari več škodovati kot pa koristiti. Kaj je v Škodo napredku? Nervoznost ki se je lotila Javnosti in me-rodajnih Činiteljev po nesreči Nunge«era in Kollia ter po čudovitem letu Američana Llndbergha in ostalih, se vedno znova pola-5?a letal, sveta, la nervoznost je mnogokrat kriva, da se vrše zlorabe, ki škodujejo. Slave in novih uspehov željni letalci mnogokrat pozabijo na težave ir opa«no»ii in ne znajo točno oceniti svojih, sposobnosti in spretnosti. Odtod tudi izvirajo nešteti poskusi ln katastrofe slede druga drugi. Fa tudi tovarne, ki live od u»pešr>e$;a razvoja avi-jaclje in si s takimi drznimi poleti delajo največjo reklamo, pozabljajo na važnost premišljenega dela !n često skušajo s starimi, ne hitro roko predelanimi aparati doseči uspeh, ki tudi ne 'zoetans, ako »e Jim ha-zardna igra posreči. Takemu postopanju sledi naravno reakcija, ki pa ni vedno posrečena s strani ubla-stl in tudi tu treba treznega prevdarka, predno se odločitev izvrši. Prepoved poletov z ozemlja te alii one države prekooceanskih poletov seveda ne more preprečiti. Sa] ni treba druzega kot zapustiti mejo, pa je polet omogočen in s tem največkrat tudS ponesrečen. Če bi države, mesto da prepovedo prekooceanake polete, izvajale strožjo kontrolo nad letalci ln aparati, bi bilo mnogo manj poskusov, a oni, ki bi bili dopuščeni, bi bili z mnogo manjšim rizikom ln z mnogo večjim upanjem na dosego cilja. V katero smer gre po dosedanjih Izkušnjah in pri sedanjem stanju tehnike napredek v gradnji leta! za prekooceansld promet? Vsi dosedanji uspešni in brezuspešni poleti nam kažejo, da je treba povečati pri letalu te špecijalne tipe ua eni strani brzino, na drugi strani pa nosilnost. S povečano brzino, ki jo je mogoče doseči i izboljiava-njem gradnje same, bo mogoče napraviti i isto količino goriva mnogo daljšo pot in bo riziko mnogo manjši. Ce pa povečamo nosilnost letaL je mogoče dodati dosedanjemu bremenu na gorivu novo breme, c čimer bo zopet povečan akcijski radij in s tem sigurnost prekooceanskih poletov. Izgleda, da je lažje zvišati letalu brzino s primerno konstrukcijo — zmanjšanje zračnega odpora, povečanje konjskih sil pri motorju iste teže, ekonomiziranje motorjev. Večja brzina omogoči tudi večjo odpornost proti vremenskim neprilikam. Bodoča letala, ki naj obavljajo promet med Evropo !« Ameriko, morajo biti konstruirana po teh vidikih ln morajo dosegati brzino 350 — 450 km na uro praktične uporabe. Poskusi, ki se bodo morali vršiti s takimi letali, bodo gotovo zahtevali še kako žrtev. Glede na dosedanje izkušnje pa je računati g tem, da bo po tej poti člo- veštvo v najkraj&em 5a.«n doacglo zsželjen« rezultate. Zato proč s labkomisfllpiinl poskusi tak« na gtrani ietaicev kakor na straai koo-strukteriev in tovarnarjev! Proč » prepo vedmi, ki le ikedujejo in podpirajo lahko nsieeiDoet ne preprečijo pa nesreč! Letals a veliko brzine, teliaično izpopolnjena, bodo rešila ta problem Ne £r« u. to. kdo bo prvi, marveč gre za to. kdo bo naj^igurnej« ia najracijcnalneje rešil ta problem. Bilane« Lnfthsait«. Nemfko draHftvo m zračni promet Lultliaasa cbjavija statistične podatke o prometu v letu Ifišfc. Zanimivo j«, da je Dfeprtm letu 1827 porastel esebni pro-met ta 3 %, blagovni promet pa sa 00 Očividno Je, cia prihaja trgovski svet bolj do apoKncuja praktičnosti brse sk«pe-didje in dobave odjemalcem. M«»t» Berlina J* kupi!« let&HS*«. M^setal magistrat v Berlinu «c- je -xtk>čil nakupiti sa mesto celotno ozemlje do^danjega letališč« Siaakeii, de i^rsdi na cjers mestno letališče, ki bo prirejeno tu-ši sa pristajanj« zračnih ladij Nakupna eens J« taskiU 3 ia po! milijona eerK., kar v stfem de- narju il4 zsilijoDG* TSO.lJM Din. Družba ra zgradb® pi&rajofib pristani!*. V NViimingtonu v Angliji js bila t« doi osnovana nova druiba m gradnjo plavajoč/h zračnih prist&r«'Sč i nazivom: Arm»f*ona Seadrome Development Companv. Ze rilj «3 je stavila zgradbo takih prietani& na oceana med Evropo žn Ameriko. Prvo pristanišč« bo zgrajeno med Newyorkota tn SenEud-skimi otoki. Dvakrat prelet«! *eetja 0 Walter Soh^rSj ki »e je udeležil dveh ocietov preko oceana na krovu »Zeppeiina«, je pred kratkim podlegel zsvrstai boleli. Nemški tekmovalci oalta. Pri lausao let« razpise nem tekmovanju »Ostpreussenflug«, ki je bil izveden leto« v tebruar/u in marcu. J« od priglašenih 12 tekmovalcev bilo pripu&enih 1® troje. Strogi por>jl, ki eo stavljali oa letsla ;n ns piiote aaiv.l)? iant»-ve, so bih ie povečani zaradi isredns jim«. Zmagale« j« bil Tb&o Croneifis na leta in tipe BFW »M 23< a sagležkim motorjem Armstrong Siddelsj Genei 70IIP. Drugi jt bil Frit* Slebel aa Kiecom ?L 25< (letala slično uaSi »Ljubljani«) t frjs.Eco«kim motorjem Salrasoc AD 9 od 46HP Tretji tekmovalec je bi! dvokrovnik »D 18«, ki ga f« konstruirala !n * »vojih delavnicah zgradil« akademska mladina v Darraatadta. Dvokrov-nik je tinel imolo in je pokvaril wradi »nega takoj pri sdlfitu, && ni 2&oyr«i tekmovati. Lepota očesa io les lEvs AStArigua i n^r*«, ^ ffjmsrM ivOlMV ir»wi.'«,i»t freja«, JW(kr U> ioig« S>t-rr: ia Erri>aus;<« • * ■lir'n ;u jt. t is is cerh»t S [»S« TAPPER u lorr»<-i« S >*9W» B.iiic Ct>rs* postius* »Uničro k .Uk« —, D»ar» pm »trihnt ««»kr Dir 90 PUDER 1» m»«-:'xnjf ia tilJ"Bje »i>fiat» S ifo«:)4a im- Krnit«T M Škodljiv« EjiU CX}'»M«* ■ia-rritvn rut SEu-t Dui IS 30JEDEC (MITeSSBill b«»« , s«, motjo pr»kti{D(*» tui pelf* 3rtp*.i»J««hi lotioj«'® »Tisa« P-ipct^* t* F««k*. ms fip iitsiS?« nik»kr>b ^»irotit EJis 30 V1UGETTA LOTlON c-iipri-rtj« r t* t «e 11 r»» tolTiSn« is '^»ff Dis K CBNTJFOL1A, kauaet«« SsvjtoV I groap*fct»l in šesto stoletje! Hlebanja, Kajžar, Košir, Mertel, Lavtižar, Luznar. 2er« jav, Grilc, Hribar, Smejec, Rasinger, Erlah, Sefman, Kirhmajer, Gregorl. Mnogo jih je koroškega porekla. Stari napisi so zamišljeni, naivni, nekoliko baročno zaviti, slovenščina je še okor« na, pa vendar včasih prav pregnantna, slikovita. »Na povelje boshiega glafu Se bo ufe Zhlouefhtvo obudilo Ratengo bo dat, kaku nam bo per Sodbi obftat. 1843. Od onih dob vodi črta tradicije ln kontinuitete na Brezje, Višarje, Bele vode, razne Svete gore. Kite, berglie, okovi, naglavne rute, steklen nakit okrog vratu, lasie, vse to ex voto, ka« kor tudi slik požarov in strel, proiek« tili, — v Tibetu ni drugače, v S;ciMji in pri nas. Povsod, kier je v dušnh barok in misticizem. Ali s? že videl zbirke budhističn!h in dnio;h kit3i'sk;h svet« nikov in Madon? Kakor da sploh ni razlike med niimi in nami. In kakor Om mani psdme hum, «e pri nas bero prošnle in zahvale, ki pa obenem spo« m»nlalo na Male oglase: »Prelluhegn zdravja ln pripravne službe. Obolela mi je izprosila tolažnica žalostnih.« Ali: »Marila Jane tukaj sem bila u*li« kan« pri Tebi, o Marija. 1 dn« okto* i bra 1863. leta.« Kakšna milost je tako točno na datum evidentirana, ni pove« dano, fantaziji bralca in vernika niso postavljene meie. Zopet drugačen je delavec, ki sigur« no ni bil pri socialdemokratih: »Lubi kristian, spomni se vsaki na čudodel« no podobo Marije Device kakor sem se spomnu jes Johann Gratze iz Koro« škiga, ki sem dne 6. grudna 1892 v Pi« vovarni Sorgendorf pri Pliberku 17 metrou Globoko una klet padel Jo« hann Gratze.« Univerzalnejši Je šta« jerski somišljenik pobožnega Korošca, ki je ex voto noslal Mariji željo: »Se priporočam tudi zanaprej za zdravie, snloh kar potrebujem za dušo in telo. Josef Paik, Liboje pri Celju.« Vse drugačno, naivneje pa gorečne« je in pristneie mišlienie diha iz po« vsem priprosrih. pristnih kmečk;h de« vocionalii: »Zdrava, večna pomočni* ca!« To se tflasi skorai kakor soko'ski pozdrav. Nekako stvarno inserira svo« le občirike žena. ki je nekie gori na Avstrijskem izvedela za mo/ ki do ma na Brezah: »T>be. Prels und Dank der seliisten Jungfrnu fiir die Genesun* des Kind^s. k, zajček, pa odkod noge bilke kot peresa? Zajček, nisi miroval pri pouku pač nikoli, pa ulesa ti raMjal Je zato učitelj v §o4i? Zajček — Je-8 — mislil al: — kaj ufitelja M čakal, brž na noge skočil si, urno ie čez polja skakal! Zajček — Je-S, da odtod tako doftga so ušesa, zajček — je-fl — da odtod noge lahke kot peresa! j Al Vrabcek^ \ Nekie v zakotni ulici malega mesta se je rodil v rjastem žlebu neznaten vrabček brez perutnic. Namestil rjavih peroti je imel sirote k samo dva majhna izrastka, ki sta bila videti, kakor bi bile njeaove peroti okrnjene. Ko je mati vrabulja opazila, da Je sinček pokvarjen, se je zelo prestrašila. Svojega nebogiienčka je starka vzljubila Še bodj kakor drugo deco m skrbela zanj. Ko so se druge vrabulje veselo ženile in si pripravljale gnezda, je ona samo gledala na svojega ubogega otroka. Vsi mladiči so bffl kmalu godni ln potepini so se brezskrbno klatila okoli ter se samo pod večer vračali spat v svoje gnezdo, kjer jih Je skrbna mati sprejela in pokarala, oni pa so Izzivalno čivkaS in se niso več mnogo menili sanjo. Zdravi otroci, komaj dorastfi. so mamico nehvaležno zapustili, samo ubogi kebasti sinček Ji je ostal. Vrabček Je potreboval čedalje več hrane, dobra starka se ni naveličala, od zgodnjega Jutra do pozne noči je čivkale letala okoK ter mu prinašala hrano. Nebogljene« je zrasel v krepkega vrabca mati je pa polagoma slabuia. Čutila je. da je prešibka, sinček pa si m mogel sam preskrbovati živeža in to io je skrbelo. Pa se je mati vrabutja spomnila, da )e bila enkrat tam daleč za mestom, na prostranem širokem travniku, v čigar bližini se j« razprostiralo nepregledno močvirje. Tam je bilo dovodj hrane, mastni črvi so se kar sami ponujaffl, toliko jih je bilo, tudi črni hrošči so povsod sifili na dan. Stara vrabulja je bila samo enkrat na pojedini pri sivem škorcu, ki je tam gospodaril. Zdaj je sklenila, da pohiti k sivou in ga poprosi, naj sprejme njenega kebastega sinčka. da bo preskrbljen do svoje smrti. Starka Je dobro vedeia. da si bo vrab-Ček tamkaj z lahkoto iskal živeža, tudi bi se med visokim biljem brez truda tamogel! skrivati pred sovražniki. Stara vrabulja je Obiskala sivega Ikorca. ki jo je še dokaj prijazno sprejel. Škorec sicer ni spoštoval ciganskih vrabcev, zakaj prepričan Je bil. da so samo potepuhi, toda mamice teh potepinov je starec visoko cenil; vedel Je, da so več trpele kakor druge matere, ker so hile plačane s samo nehvalež-nostjo svojih vlačuga rskiih otrok. Ko Je starka škorcu potožila svoje skrbi, se mu je trenutno nasršflo perje na čeSu, starec se je zamislil, zmajal nekajkrat z gfavo. naposled pa je vendarle dovolil, da pride nebogljenec k njemu. Stara vrabufia se Je vesela vrnilla domov m Je povedala sinku, kako je opravila. Ma'H vrabček se pa nf razveseli!, žalostno je začivkal in debela solza mu Je zableščala na očesu. »Zakaj pa jokaš?« Je vprašala skrbna mamica. »Kako ne U Jokal, saj se moram lo- čiti od tebe, najdražja mamica,« Je za- plakati vrabček. In tedaj je staro vrabuUo kar zazeblo pri srcu. Pri mislih na sinovo srečo je mati pozabila na gorje slovesa, ki jo čaka, m otožno pobesila glavo. »Pa pojdem tudi jaz s teboj,« je na-pos/Jed dejala. »Sivi škorec me dokaj ceni in dovolil bo. da bova skupaj životarila na zeleni livadi. Ti pač še nisi bili nikoli tam, še nikoli je nisi videl in mnogo ti bo še treba razložiti, da se privadiš in spoznaš svoj novi domek,« je zaključila vrabulja in objeta ljubljenega sinka. Dolgo v noč nista mogla zaspati. Zdajci pa je mamici od strahu kar zastalo srce. Starka se je spomnila, da najtežjega še nista dovršila, saj Je pot dolga, njen Ijubček je pokvarjen in brez perotnlc. Kako bo dospel vrabček tako daleč, še ona bo trudna in bo morala počivati več ar. preden se oddahne. Starka Je globoko vzdihnfla. da se Je vrabček takoi predramil in jo vprašal: »Zakaj vzdihuješ, mamica, kaj premišljuješ. saj je zdaj vendar vse dobro ln vesela bova in srečna!« »Kako te bom spravila tako daleč,« Je zajadikovala vrabulia ln s kjjunčkom ljubeče pogladila sinčka »Oh, saj res, mamica zlata,« Je zacvilil vrabček in plašno pogledal na cesto pod seboj, kjer je bila črna tema. ;amo enkrat je poskusil leteti, na sre-o je padel na kup slame, ki jo je prav cedaj nekdo peljal mimo. Takrat je bil še zelo majhen, mamica ln očka sta ga kar na slamico privezanega dvignila s kljunoma nazaj v žleb. Dolgo je premišljevala starka. Pa se je vrabulja spomnila svoje nekdanje dobre prijateljice golobice Golše, s katero sta včasi skupaj živeli pri tej hiši. dokler ni gospodar prodal golobice drugemu. Morda bi se Golša usmilila vrabčka, močna je in dobrega srca. Poskusiti bo treba. Proti jutru sta oba zaspala ln zasanjala. Vrabček je poslednjič spal pod svojim rodnim krovom, v sanjah je še enkrat preživel vse dni svojega dolgočasnega in enakomernega življenja. Ko je vstala jutranja zarja, je prihitela po žlebu drobna miška, njegova stara prijateljica, in vrabček se je vzdramCL »Danes odhajam, ali si že slišala to novico?« je pozdravil drobno miško. Zivalica sc je prestrašila: Zapustiti nas hočeš, to vendar ni mogoče! Najdražji moj prijatelj si, v tej dolgočasni samoti sem te obiskovala im se veselila tvoje družbe. Tam zunaj je deževalo, midva sva se pa veselo igrala ali pa zlezla iz žleba v podstrešje na ozek tram. kjer sva gledala življenje na ulici. Včasi sva opazovala božjo mavrico skozi ozko lino v strehi in se veselila njenih barv. Kadar je pa večerna zarja sipaia svoje rože, sva bila tudi midva oba prerojena v njeni bleščavi, zdelo se nama je, da pleše v daljavi množica blestečih vil in siplje tudi na naju rdeče rože, vse je bilo veselo in tako lepo...« Vrabček je samo otožno pogledal tovamico in molčal Miška je takoj vedela, da mu je zelo hudo. Da vrabčka ne bi begala, je tiho mignila z repkom in odhrzela. Ko je pa bila nekoliko proč, kjer je vrabček ni mogel videti, je jeia skoro glasno plakati. Golobica Golša je ponosno čepela na visoki strehi in se ozirala na vse strani. Tedaj je zagledala staro vra-buljo, ki se je s poslednjimi močmi pognala kvišku in občepela pred njo. »Kaj je z vami, mati vrabuija. kako ste se upehali,« je sočutno dejala golobica. »V mojem kljunčku je še nekaj zrn, okrepčajte se!« Vrabullja je segla golobici s kljunč-kom v grlo in res prinesla iz njega nekaj zrn drobne pšenice, katere je z največjo slastjo zaužila. Potem je jala pripovedovati prijateljici, kaj jo je prineslo k njej. »Dobro, dobro, sinčka že ponesem, saj sva stari prijateljici,« je hitela golobica. »Pa kar odpravimo se. da ne bo oklevanja, take stvari }vs najbolje takoj izvršiti, sicer bom odlašala, obljuba pa dolg dela!« je dejala golobica ki se takoj spustila na nizko streho, kjer je domova! vrabec, mati vrabulja je pa zletela za njo. Že naslednji trenutek je čepel nebog-ijenec na hrbtu dobre golobice, ki je parkrat zakrilila s perotmi. obletela še enkrat vrabčkov rodni krov, kjer je čepela miška in plakala ter svojemu prijatelju z belo krpico mahala v slovo. Potem je golobica zakrilila z belimi perotmi in švignila visoko pod nebo. Mati vrabulja je nizko pri tleh hitela proti novemu domu in le včasi se je ozrla kvišku, kjer je kakor majhna, komaj vidna bela meglica trepetal golob z njenim ljubljencem. »Ali ste že videli nove stanovalce gozdairjeve kočice.« ie vprašala tisto popoldne drobna ščinkavka sestro slni-co. ki ie Mila prihitela v nizko grmiči e z debelim črvom v kljunčku. Sinica se je tako začudila, da JI Je skoro črv zdrknil te kljuna. Kako tudi ne, leta in teta so že minula, a žleb na strehi gozdarjeve kočice Je ba vedno brez prebivalcev. Obe ptičice sta zdaj pohiteli skupaj gledat nove stanovalce. V nizkem žlebu je čepel vrabček, poleg nJega mamica, a na robu je stala Golša, kimala z glavo in grutila: »Gru, gru, gru, grl, grl grl. vidiš vrabček, tukaj boš ostal, ne na strehi, nižje se boš moral preseliti, da si boš kasneje tudi sam lahko živeža iskal. Ko si preje zadremal, sva šla s tvojo mamico iskat zate primernega doma. Našli sva kotiček, ki je zelo prikladen, škrbasta skaflica je to. na eni strani vsa izvotiena. tam bosta odslej stanovala.« Vrabček pa nI skoro nič poslušal skrbne Golše. Zagledal se je v dve go-spodski obiskovalki, ki sta sta® nekoliko proč ln vse tri radovedno opazovali Ko Ju Je Golša resno pogledala in se Jima grgraje približala s svojo napihnjeno golšo, sta se sinica in ščinkavka zbali golobice in takoj odleteli. Komaj sta ptici odleteli, se je vrabec zagledal v prirodo pod seboj, zakaj še niko4i ni bil videl narave, niti ne take krasote. Pred hišico se je Siril travnik, ki je postajal čedalje bolj močvirnat, dokler ni prešel v pravo močvirje. Večerna zarja je sijala. Zelene bilke so trepetale in migljale. Vrabčku je kar jemalo pogled. Povsod v daljavi pred njim so blesteli kristali, sijalo je, kakor bi se lesketala nemirna brušena zrcala. V vetru je pa šepetalo ločje in pek) skrivnostno pesem močvirja. Bilke so se sklanjale, se dotikale in objemale. Tu Ln tam je ločje čepelo skupaj, kakor združeno v majhen zelen šotor, ln vrabec je samo gledal, kdaj se razgrne svilena pajčevinasta zavesa in se prikaže iz šotora mala močvirna vila. Tedaj je vrabčka predramila mati. Se enkrat je moral sesti golobici na hrbet. Kmalu je čepe! pod svojo ska-lioo. Golša se je poslovila, zagruliia. še enkrat pokimala znancema in že izginila na Obzorju. Vrabček in mati sta zlezla na vrh skalice. kjer je sin lahko opazoval čudovito življenje narave okoli sebe. Mati je medtem poiskala nekaj bilja, da sta si napravila ugodno ležišče. Ko se je vrnila, je vrabec še vedno sanjal z odprtimi očmi. Preden se je znočilo sta še odšla pogledat okolico novega doma. Vrabec je že tedaj ujel hrošča in ga slastno použiil; to je bila prva hrana, ki si jo je sam preskrbel. Starka je bila zelo vesela. Njuna skafca je stala skrita med zelenjem kakor majhen, nizek otoček. Nebogljenec je zadovoljno skak jal okoli in čivkal. Mati vrabulja mu Je povedala, kje sme hoditi in kako mora paziti, da ne zaide predaleč v močvirje, kjer bi lahko utonil. Vrabček je pri slehernem skakljaju opazil kaj novega, zanimivega. Najlepše se mu je zdelo pod mrakom, ko so priplesale po zraku drobne mušice in zaplesale pod nebo. Spočetka so bile črne in neokretne. Kmalu so pa zasijale v siju zarje, postale rožno rdeče in potem jekleno zlate. Komaj si je mosel misliti, da so to one mušice. ki so pred nekaj minutami pričele svoj ples, saj so zdaj rajale in plesale z migljajočo hitrostjo, neprestano spreminjaje svojo barvo. In tedaj se je vrabček spomnil, da to niso mušice. da so drobne vile močvirja, ki kažejo pred njim svoj čar. Ko je včasi zastrmel vanje, rajajoče nad visoko travo, so se pojavile v tem mig-Jjanju pred njegovimi očmi nove čudo-krasne slike, ki so se polagoma izgubljale in se vtapljale v močvirje v daljavi. • Ko Je neki večer čepel vrabec na svoji skaDici. Je trenutno zadremal. Ce-pefl je na robu m v polisnu je zgubil ravnovesje in padel na tla. Tik pod skatico je bila črna krtina in na to krtino Je priletel, se udri vanjo in se mahoma našel v krtovem rovu. Vrabec se je zete prestrašil črnega gospoda v mehki žametni suknjiči, ki ga je tukaj sprejel: »Nič se me ne boj! Vedel sem. da enkrat prideš tudi k meni.« je de:a1 krt. »Cesto sem te že videl, ostani nekaj časa. da ti razkažem svoje kraljestvo.« Vrabec spočetka ni preveč zaupal krtu, vendar Je šel z njim. ki mu Je razkazal vsa svoja skrita podzemeljska liodišča tn črne dvorane, kamor ni mogel dospeti nihče razen njega. Mali vrabček je zelo lahko hodii po nizkih rovih, pomagal si je z okrnjenimi perotmi, ki so mu zelo koristile; kakor z nekakšnimi vesK je plužii z njima v mehki prsti in krt je zadovoljno kimal, ko ga je gledal »Sam sem im nikogar ne maram. Ti mi pa ugajaš, tako beden si in vendar tudi spreten, pri nas boš lahko živel! Čudno, čudno, ptič si, za nebo si ustvarjen, pa orješ z menoj pod zemljo, pa še prav spretno! Hm, hm, kaj se vse prigodi na svetu!« Potem je krt pripovedoval vrabčku, da vodi skozi njegove dvorane pot k močvirju, in sicer na kraj, ki je najlepši, nekoliko vzvišen nad močvirno ravnino. Vrabček ni bil še nikoli tik močvirja. Zelo se je začudil, ko sta dospela s krtom po vijugastem rovu na konec travnika, kjer se je rov nehal, in je takoj pod njima ležalo močvirje. Zazibalo se je trsje pod njima in v vetru zašuštelo svojo vabljivo pesem, ki je že marsikoga premotila, da Je zašel v ločje, kjer je utonil. Vrabec je bil zelo vesel, ko ga je krt povabil, naj ga večkrat obišče, in mu omenil, da ga najlaže dobi v tem rovu, ker prihaja semkaj počivat in opazovat življenje tajinstvenega močvirja. Tedaj je začul vrabec kflc svoje matere. Spomnil se je. da jo mora skrbeti. Za čivkal je in kmalu je prihitela vrabulja. se poleg rova spustila na tla ln se začudila, da je mogel sin brez ietanja po zraku napraviti tako dolgo pot. Tedaj se je oglasil oče krt in povedal sivi vrabulji. kako je njen sinček spreten v podzemeljskih rovih. Prosil jo ie. naj ga pusti pri njem. Odkar je bil vrabček prišel v krtov tov, ni mogel več pozabita miru in tišine pod zemljo. Nekaj ga je gnalo nazaj k mrkemu gospodu in tja v bližino močvirja, kjer je kazala narava svoje čudovite slike. In tedaj je pričela stara vrabulja po doteem času znova gnezditi, in sicer v žlebu gozdarjeve koče. sai ie spoznala, da je njen sinček goden, da si bo mogel sam skrbeti za živež. Poslovila <=e je vrabulja od sina. a ta se je večkrat vračal nazai k skali, kamor ga Je hodila mati obiskal Vrabec je posta! družabnik črnega krta. rad ie lazil za njim no globokih rovih ln s? popolnoma privadil življenju pod zemljo. • Mmtfa so leta. Nekega dne so poročali časopisi, da je našel naravoslovec N. v krtini blizu močvirja čudnega krta. kakršnega ni doslej še nihče vide?. Njegove lopataste nosre za odmetavanje prsti so bile prav za prav ozke okrnjene peroti in tudi sicer ni imela ta žival nič krtovega na sebi. zaKaj drobni prebivalec rova je bil popotrioma podoben — vrabcu. Kako se je Hijena naučila smejati Pred mnogimi, mnogimi leti Je bila Hijena najbolj otožna žival v velikem temnem gozdu. Sama je blod.ia okol; in žalostno pobešala glavo. »Zakaj se nikoli ne smeješ?« Jo Je vprašala Zebra. »Kaj bi se smeja'a!« Je odvrnila Hijena. »Ničesar smešnega ne vidim v vsem velikem temnem gozdu!« »Tako?« se je začudila Zebra, zakaj ona se je bila ta dan že mnogo smejala. »Da, tako je!« je žalostno rekla H-je- na. , . »Pojdi z menoj! Pokažem ti nekaj, kar te bo razveselilo, in glavo stavm da se boš lz srca nasmejala!« je rekla Zebra. »Dvomim, da bi Mlo tako!« je odgovorila Hijena in šla z njo. ___ Zebra Jo je peljala pod kokosovo palmo, kjer je bilo mnogo opic, ki so se igrale. Skakale so na okrog ln se premetavale po travi. »Kako so smešne!« se Je zasmejala Zebra. »N:če«;ar smešnega ne vidim!« Je od-vrn la Hiiena in posifa.la še boli otožna. Ko je Zebra videla, da se Hijena ne smeje, se ie ujezila in odšla. »Zakaj se nikoli ne smeješ?« je vprašala Lama ubogo Hijeno, ko je prišla mimo njenega stanovania. »Kai bi se smejala, ko ne vidim v vsem širnem temnem gozdii ničesar veselega in smešnega!« »Tako?« se je začudila Lama. zakaj ona se je bila že ves dan smejaa. »1a na solnem »Ali ni smešna!« se je zasmejala Lama. ko je štorklja zazebala ln odprla kltfun, kakor da bt hotela ves svet po-' goltni/ti. »Prav nič smešna se mi ne vidi!« je odvrnila Hijena in njen obraz je postaj še bolj žalosten. Ko je Lama videla, da se Hijena n« smeje, se je ujezila in odšla. Hijena se je vlegla in mak) je manjkalo, da ni na glas zaplakaia od žalosti. Pa je prišel prijazni Krokodilček in vprašal: »Zakaj se nikoli ne smeješ?« »Kaj 'bi se smejala, ko ne vidSin v vsem širnem, temnem gozdu ničesar veselega in zabavnega!« je dejala Hijena. »Tako?!« se Je začudil prijazni Krokodilček. Ni rrru šlo v glavo, zakaj se ne bi vse živaH smejale, ko je vendar toliko smešnega v velkem temnem gozdu. »Da, tako je!« Je žalostno potrdila Hijena. »Pof&l z menoj! Pokažem t! nekaj smešnega!« je dejal Krokodilček. »Dvomim, da bi bilo tako!« je rekla Hijena a vendar je šla s Krokodilčkom. Dolgo sta hodila po hosti in prispela naposled do brega veHke reke. Tam je stala majhna cpica hi lovila raka. V roki je držala dolgo, zgrbančeno vejo. »Nu. zda i pazi! Tiho se srpa zim m al! opici za hrbet in jo prekucnem v vodo. To bo prizor za bogove. Videla boš, kako se bova smejala!« je zašepetal prijazni Krokodilček Hijeni na uho. »Dvomim, da b: bilo tako!« si je mislila Hijena. In res. Krokodilček se je splazil op'cf za hrbet in odprl žrelo... a tisti mah se je opica obrnila, zagledala Krokodilčka ln urno odskočila, tako, da ja ubogi prijazni Krokod lčeazarni dan pojavil v moji pisarni, in njegova črnosiva bradic* se je tresk codme: 0vo, kakor jura« rolMen je! _ K;«e. Salko? sem saano vprašal _ Qori bodi v Petrino koruzo, v«« f bo požil Davi >s spet bil — Dobro, Salko nx?i. r«keL — V soboto rvečer pridem, povsj Petri. Petra me je pozdravila kakor angela reSitelja isi me povedi« na svojo opu-stcSsno nsivo, tik aa kočo. Ah. ta merjasec j« M pravcat breafl»4než! Saj * bik> sam naokoli dovoli prostranega po-iga bozfRt begov, — ae, oa se je po-lakomršl stoprav te ®#ne rjiv.ee revne vrfove Petre, ki jI je pade! mož na fronti ® ki * sdai v njeni raadrap&ni koči fe?et Je prebivala s svo<)o malo hčerko Staiko ša neko beiežaio staro kisnso, čepel pr; ognjišču noč k mrki gost - glad. — Poglej, gospodinel nai je raafc*®©-vak Petra, — So nato, kar sem mogla posej&a. saj nisem dobila vtč semena, le co mi ne ostane. ASI naj nezrelo poberem? Ono aoč je prišei pozno, nisem več moffU rtražiti te sem tegk ®t>at Kar ga safittjem v spanju, kako JotTH koruzo. Skočil* sem ve« z gorečim polenom, da ga prepodim, a ta mr-cina, misliJ-ll, gospodine, da se me je kaj bal? šele ko sem vrgla vatro varal, je odskoSi Sn potem Je tamle pri onem hrasti«Sc»J gledal nazaj, kakor da se mi To, I« sem ga spet napodila. Če Ca nocoj ne bo, pa pride lutri gotovo, r^spodftie. Ko se je stemnfSo, sem se poskvfl m. pt«So. med dvsajs košatih gabrov, kjer sem bil dobro skrit, rn odkoder se Je dali pregledati v^a njiva, strmo segajoča doi do Sume. Od tam je prihajal merjasec, take bii ugotovil iz sledov. Veter je b'1 egoden, noč svetla in tiha. na izsušenih tieh se je sliša? daleč naokoM vssk korak, vsak najmanjši lum. — boljSe prflke si nisem mogel feiett Naj le prid?;, moj bol sem si reke! v polnem z*upanja in potrpe^vo čakal vs»o noč do belega dne. A mer-Ja. je polotiti. Petra pkka. Takoj sem si vzel do?ra§t hi t mraku potrka! na Petrina vrata. Tn spet pre-Čeoel tam ob njivi eno cefo noč. Naslednjo noč p« sem napravil stvar drugače. Petra nad straži runa*, jaz pa ostanem v koči, zakaj pred Petro ta meria^ec očividno ni imel nobenega rešpekta, doč!m je mojo navzočnost menda ie v-selej kako izvohal, naj sem bil še tako previden. Toda tudi Petra je tisto noč zaman prečula v koruzi. Pa sem nato napravil stvar še bofci zvijačno. Nataknil sam nase Petrino kcšuljo in tako ma<&iran stal na preži do polnoči, nakar je morala Petra ven na stražo, jaz pa sem se vloge! v koči k ognju. Ln nisem Se dolgo spal, ko me prebudi Petra. — Gospodi ne! n?! je zasopla na uho. — Pvo, prišel je! Tam pod njivo stoji, pri vrelcu, uprav tam na kraju... ia Čaka. Brž sem si spet nadčl Petrino koSu-bo. nakar sva s Petro prav natiho odrinila vrata in prishihnila ven, Dolgo je bilo vse tiho, nato ua jt v n#vi £a-prasketal trs in spet... in sipet Nesiiino sem smuknil iz koče. Mesec je dajal le slabo svetlobo in zdaj ga je sakrij le oblajk., vendar so bile moje oči že vjeie na temnem ozadju gozda senco, ki je bila še temneiša in se premikala. Počasi sem se Dlazil tjakaj, ped za pedjo. !n čakal, da zgine obiak. Bi! sem merjascu tako blizu, da sein s!i-žal njegovo cmakanje in duha! njegov ostri hlap. Ko pa je mesec spet posvetil, ul b'k> črn« sence nikjer več Zadrže/aje težki svoj dih, sem z očmi prebadai! temo hi prishiškaval na vse strani. Čez dolgo časa je noknMa v goščavi vejica, nato votel j/kok — merjasec ie odhaial. A ostal sem nepremično na mestu, dokler se nI začelo daniti. In takrat, ie se ni dobro videlo, zasiiišim za svojim hrbtom korake. In ko se okrenem, je sstal ra menoj merjasec v vsej svoji ogromnosti A tisti htp. ko sem s« jaz saobrnil, se je zaobrnil tadS on. bliskoma se je zasukai na pe«tš takorekoč in skočil nazai v goščavo, preden sem stegni! dvgniti puSko k Hcu, ln ko ga je zagrnila Suma, je še en-dva krat zatrobil kakor meni v posmeh. »Ven je,« sem vzdihnil, stokate nazaj v kočo. »Semle ga ne bo več.« A Petra ie spet tlesknila t jezikom tei rekla: »Jok. gospodine!« in tako dalje. In čez par dni se (e spet pojavi! Salko Jn bradica mu je potrepetavala... In tako dalje! Med tem se Je tudi med sarajevskimi lovci že bilo raz-, edeio za moje lovske pohode, ln ta in orni se je namuznil, kadar smo se razgovarjali, češ. vemo mi. bratec, sa kakim merjascem laziS ti tam gori pri Pestri, vdovicj m!ae je valjal merjasec, strašmo hro-peč In brcajoč okoli sebe. Tovariš je vdnKriČ pomeri) vanj. Ker pa sem vedel da ima samo še šibre v cevi, sem mu zakiical: »Ne streljafte. rrou bom iaz dal kroglo v glavo!« Tn sem skočil k merisscn dol v potok, ki je hne! g!o-hotko stmgo. a malo vode. Tisf. hip pa se Je merjasec pobral iti — Vdrl sem samo njegovo strahovHo glavo, kako je strnila v mojega tovariša, g že sem ga bil z levo roko za vrat noteemil nazaj, da >e padel vznak ta je merjasec oplazil s čekarri samo njegovo ga m?'Jo. t drugo roko !n s cevjo ob meriaSČevi glavi pa s«m pritiskal na petelina, a puška se ni dak Izprositi. ker sem v razburjenosti bil pozabil odpahnit! varnostno zaporo. V tem je merjaščeva glava'fe bila vštric mojega trebuha, a na čitdo bo-?.ie rti usekal ammak se je počasi okre-nil in že rud! izginil med grmovjem, ki je pokrivalo strugo. Nsva ga zasledovala, saj nI mogel nikamor več daleč. S»!a sva k počitku, drugo hitro ob zori na sva ga Šla Iskat. Krvava sled Je vodik še nekaj časa po strugi, potem se je obrnila ven in polagoma je vodik vse višje in vtlje gor v 5umo, dokler se n! popolnoma i®g'ib'!a v sunem rjavem listju. Iskala sva ga ves dain 'n potem še d gega dne, zaman. Dnlkrat samo sva našla poste«, kamor se Je bil bolan vtegel, na enem kraju Je b k) listje ped globoko prepojeno s krvjo. Lz lege in krvi sem sklepal, da ie imel prestreljena jetra ln želodec. In tako ie radi bflo. Ker čex lest dam) bolje varujejo. V novi poslovni odbor »o bili Izvoljeni! JuriJ Jerzrn, Albert Vergel, Blaž Kemperie, Anten Reke!'. Franc Toman, Anton Plkon, v krajevni nadzorstveni odbor pa: Franc Zorman in Martin Marčič. Kranjska Ind. družba je imenovals za svo/e zastopnik« naslednje gospode: dr. Maksa Obersnela, Inž. Alfreda Rudescha, Antona Kersteina. Fldellja Heima, Rudolfa Pavšiča in Rudolfa Schlllerja, kot čiana nadzorstva pa AJL, Rizoilija. Pristni RarzerB «4 » M Mpr«) pisn-evto ou-:. mi-£aeb«l; issu-fki. t&ls kr u virvrO« w tli*. — iluirmiil Mil IUIOI) VrfotfeiOTtt R*T«raraieh B*< Satfcrod* (St - H»r .inivr.,,.^..----iimnuTnu.. SVETOVNO 35NAME TVOfiNICE k« (no ve) 41 •glejte Reithefer i)«l la tehnični UpenolnJenJ meteeikll rmek tip letnika 1990 devnelL - Bel si velike anlefe! • Zahteve j te prospekte! • Prodaja na 12 ebrokorf • Prodafa er Dnnlep Cerd s lO*/0 pepnstoni sa rosa«e BSA motorjev. - Znaten popust Castrol ln Vacnm flfeblell. - Promptnl plačniki debe znaten pepnstf Zastopstvo motorcykles" Maribor, Trg Svobode C ^ .............................................................................Ml......... 4211 > Po slovanskem svetu Češkoslovaški kongres v Gradca O rellkonoCnlh praznikih se Je rrHI v Štajerskem Gradcu kongres štajerskih Ce-hoslovakov. ki so se ga udeležili tudi odposlanci Češkoslovaških rojakov li Oradl-Ičanske. Kongres Je bil prirejen na pobudo »Kulturnega in pobožnega sveta za Južno -avstrijske češkoslovaške rojake«. Ldeležba od strani češkoslovaških organizacij Iz Oradca zgornjega in zapadnega Štajerskega Je bila prav številna. Posebno pozornost Je vzbudilo dejstvo, da so prisostvovali prireditvi tudi odposlanci Iz Praee. kar dokazuje. kako živo se zanima češkoslovaška prestolnica za svoje rojake, ki žive v tujih državah ln med tujimi narodi. Na kongres so prispeli lz Prage poslanec Spatnv. za šolsko društvo »Komenskv« odbornik Klečka. za društvo »Cižek« v Nuslih odbornik Stecha, iz IJnca pa zastopnik on-dotnega češkoslovaškega društva Pauia. Zborovanje, ki mu je prisostvoval tudi gra-Ikl češkoslovaški konzul Machač. Je otvoril s čustvenim pozdravnim govorom g-Hladik. O splošnem položaju češkoslovaških kolonij na Štajerskem je Doročal Treš-njak. Poudarjal Je. da se je stanje češkoslovaškega življa na Štajerskem v zadnjih letih dokaj Izboljšalo, ker le prenehala stara gonja proti Cehoslovakom, da pa so Cehi še vedno izpostavljeni napadom »Heimwehra«. »S3dmarke« tn sudetskonem-Skega »Heimatsbunda«. O čeških šolah Je poročala gospa Neradova. Na Štaierskem obstojajo tri češke šole. In sicer dve na kmetih, ena pa v Gradcu. To so tako zvane dopolnilne šole, na katerih se poučule Izključna češčina: Šole vzdržuje večinoma društvo »Komenskv« v Praci. V znanju češčine se deca Izpopolnjuje rlasti na ta način, da jo med počitnicami roditelji pošiljalo v domovino. Delegat Iz Donavitza je naslikal težke razmere, v katerih žive češki delavci v Leobnu In okolici. Rudarsko podjetje jih sili. da morajo biti člani »Helmwehra« ■dcer Izgube službo. Zlasti so ondotni Čehi iznoctavlieni gonji sudefckoremškega »He'matsbunda«. ki sistematično deluje proti Cehom in vsemu, kar Je če?ko. Tudi delegat iz Kapfenberga se Je pritoževal nad vsenemškirni nasilstvl. katerim so izpostavljeni če>ki delavci v on-dotnih rudnikih. Poročilo odposlanca Iz Voitsbersra je bilo povoljnejše. Tam se giblje če*ka kolonija, ki obstoja večinoma iz poljedelskih delavcev, dokaj svohodneje. Zastopnik iz Gradiščanske le poda! takisto precej ugodno poročilo. O položaju Ceho-slovakov v Gradcu Je poroča! tajnik Sta-ry. Poročal Je. da Je akci.ia za Narodni dom končala z uspehom. V nakupllenem domu so nameščene češka šola, sokolska telovadnica in čitalnica. Na razpolaeo je prostorna dvorana z odrom In lokali, za razna narodna društva. V češkem društvu Je organiziranih 700 Cehov, z nlihovimi rodbinami pa okrog 2.500 oseb. dočim živi na štajerskem vobče nad 6000 Slovakov. Po končanih referatih so kongres pozdravili konzul Machač in gostje iz Češke, nakar Je poslanec špatnv govoril o nalogah Češkoslovaških državljanov v Inozemstvu. Nedeljskega zborovanja so se udeležili rastopnika »češkega kluba« v Mariboru BureŠ ln Knap ter odposlanca »Svaza ČSL »polku v SHS« Vanek in Marvan ter želeli v lepih govorih prireditvi polnega uspe-ra. Sprejetih je bilo več resolucij, predvsem proti terorju »Helmwehra« In za zasigura-nje Narodnega doma v Gradcu. Za predsednika ČSL organizacije Je bil Izvoljen g. TrešnJak. V nedeljo 31. marca Je bila proslava 35-letnlce društva »Prahe«, ki so se je poleg Članov v lepem številu udeležili tudi Jugosloveni. Zgodovino društva je očrtal predsednik Trešnjak, slavnostni govor pa Je Imel poslanec Špatny. V imenu Jugoslove-nov je govoril predsednik slovenske čitalnice dr. Klasinc, nakar so govorili še zastopniki vseh v Gradcu obstoječih slovanskih dijaških društev. Proslava Je tako postala lepa manifestacija slovanske vzajemnosti. O kongresu poročamo obširneje zato, da pokažemo, kako se Cehi brigajo za svoje rojake v tujini, kakor pa mi Slovenci In Jugosloveni vobče puščamo propadati svoje rojake na tujem, ki iih je samo na Štajerskem nad 100 tisoč. Cas bi bil, da se tudi mi enkrat zganemo! jubilejne siavnosti v Bolgariji Lansko leto bi se imele na Bolgarskem vršiti velike jubilejne siavnosti v proslavo 1000 -letnice vladanja carja Simeona Velikega ln 50-letnice osvoboditve bolgarskega naroda izpod turškega jarma. Te svečanosti so bile odgodene zaradi strašne potresne katastrofe. ki je pred letom dni opustošila cvetočo pokrajino okrog Plovdiva. Slavnostni odbor je zato skier.il, da se svečanosti prirede letos, in sicer 12. in 15. maja. Svečanost 1000-letnice carja Simeona se bo vršila v središču staro-bolgarske kulture v mestecu Preslavi. Stroške siavnosti bo krila bolgarska vlada. Proslava 5Q-!etr,ice osvobojenja bo v Sofiji dne 15. maja, stroške svečanosti je prevzela nase sofijska mestna občina. Vprašanje, ali naj se na te jubilejne svečanosti povabijo tudi predsta-vJteiji ostalih slovanskih narodov, še ni definitivno rešeno. Stavljen Je bil predlog, naj se pozovejo na svečanosti vlade ^seh slovanskih držav, razen sovjetske Rusije, vse-slovanske akademije, vseučilišča, kakor tudi ▼se odllčneJSe slovanske kulturne organizacije. Zdi se pa, da bodo dobili večino oni, ki zagovarjajo misel, naj bi bile te svečanosti zgolj Internega bolgarskega značaja, kar bi zahtevale tudi manj stroškov. Jubilejne prireditve zaključi slavnostna predstava v Narodnem gledališču. Vprizore dramo, ki Jo Je v to slavnostno svrho spisa! dr. Stevan Kostov, In ki jo Je nagradila Akademija znanosti in umetnosti s prvo častno nagTado v znesku 15.000 levov. Bolgarska vlada proti bolgarski razstavi ▼ Berlinu Nemška liga za človeške pravice v Berlinu je te dni otvorila bolgarsko razstavo pod naslovom: »Bolgarsko prelivanje krvi«. Ta »razstava« obstoja Iz slik, lepakov, letakov in časopisnih izrezkov, ki predstavljajo politične dogodke na Bolgarskem v letih 1923. ko je bil umorjen vodja bolgarske /emliedelske stranke ln ministrski predsednik Aleksander Stambo-iljski 1924 in 1925. Bolgarska vlada le naročila svojemu poslaniku v Berlinu Popo-vu. naj vloži pri nemškem zunanjem ministru oster prqjest proti tej »razstavi«, ter zahteva, da se »razstava« takoj zatvori. Ni še znano, kaj je na ta bolgarski protest ukrenila nemška vlada, pričakovati pa je, da bo protestu ugodila. Poset poljskih uradnikov na češkoslovaškem. Te dni je posetilo Prago nad 100 poljskih uradnikov Iz Varšave In drugih poljskih mest Izletnike je vodil sekcijski načelnik Mozydlowski. Iz Prage so se poljski gostje odpeljali v Plzen. Poljaki so bili povsod najprisrčneje sprejeti, tako Čehi, kakor Poljaki so v svojih pozdravnih in od-zdravnlh govorih podčrtava!! češko-poljsko bratstvo in potrebo prave slovanske vzajemnosti. Ta poljski poset nameravajo češkoslovaški uradniki po možnosti že letos vrniti v Varšavi. Tudi češki Sokoli se v juliju udeleže v velikem številu zleta poljskega Sokolstva v Poznanju, kamor pošlje večjo deputacijo tudi Jugoslovenski sokol-. :i savez. Kmetske zbornice Po volni te J« javno mnenie o pomenu poljedelstva in kmečke produkcije zelo spremenilo. Voina ie zlasti v srednji Evropi ljudem dokazala, kako važno ie po le-delstvo za vse prebivalstvo in kako temelji narodno gosipodarstvo na tei. Doliedelski panogi produkcije. Zato se vedno češčeje v zvezi s trgovino, industrijo in obrtio ču-ie tudi beseda o poljedelcih in niihovi pio-dukciji. kadar se govori o eksistenčnih pogojih državne zgradbe. Splošno se ie tudi miselnost mestnega prebivalstva v tem oziru sipremenila. Pameten mestian v ori-prostem poljedelcu ne vidi več samo »zanikanega kmeta«, temveč sebi enakovrednega scuSnitelia v organizacij družbe. Primerov za io imamo Iz povoine dobe mnogo. Državno gospodarstvo češkoslovaške republike je ponovno krenilo na nova nota iz ozirov na prospeh poliedelstva. V sosedni avstrijski republiki smo lanske leto doživeH, da so tudi besedniki velike .ndu-strije naglasiM veliki pomen orospevaicče-ga kmečkega stanu kot konsumenta in ku-povalca domačih obrtnih in industrijskih produktov. Celo socijalistična sitranka ie brez pomišljevania priznala velik oon en poljedelcev za družbo in državo, seveda s pridržkom, da so interesi malih in velikih kmetov različni. Vse to vodi do nove sociialno politične kreaciie. do kmetskih zbornic. Kmetske (ne kmetijske!) zbornice so postale potrebne kot besednice ooliedelskega prebivalstva v javnosti. Niihova zadača ie povsod ta. da pripravljajo gradivo za tiste naloge države, ki se moraio izvršiti v korist kmetskega prebivalstva v obče. One zbiralo razno narodno gospodarsko, komer-cijelno. agrarno - politično, davčno, tari-farno itd gradivo, ga ureiaio in ocenjujejo. Bre« tega dela so nemogoče nraviine smernice n. or. pri sklepaniu meddržavnih gospodarskih pogodb pri določevanju carin-skih. tarifarnih. taksnih postavk ori porazdelitvi davščin i. t. d. Komplicirano gospodarsko živlienie tirla vsak dan novih pozitivnih odgovorov na probleme, ki iih praktično življenje dnevno postavlia. Ponovno smo lahko opazovali, kako so se n. pr. sklepale neprimerne trgovske ali carinske pogodbe s tujimi državami, ker ni bilo urejenega gradiva za razpravlianje. in ie bila splošna korist državnega prebivalstva odvisna povsem od slučainega znania ali neznanja posameznikov, ki so bili pritegnjeni k takšnemu delu. Zasebna društva tega dela ne morejo vršiti. Drvič ker nimajo finančnih sredstev za to ln drugič, ker jim primanjkuje trajnosti v vodstvu teh poslov. Z zakonom postavliena zbornica na takšno delo zmore, ker le kot organ državne crganlzaciie zadosti avtoritativna ln zato tudi vplivna. Poleg tega stoii zbornica v neposredni zvezi s pravimi ooliedelci. ki imajo priliko, da na njenih zborih in posvetih povedo svoie mnenje o konkretnih dogodkih. Seveda mora biti dokazno gradivo -stanovskih zbornic sploh neovrgliivn in v skladu z interesi narodnega gospodarstva v državi. Zato bi morale kmetske zbornice biti v neprekidni zvezi z raznimi stanovskimi. strokovnimi in tehničničniml organizacijami poljedelcev. Glede kmetskih zbornic Imamo dandanes ie precej zgledov ln skušeni Na Bavarskem so s to institucijo zadovolini in pravijo. da se le dobro obnesla. Nižia Avstrija Ima kimetsko zbornico že od 1. \922. Tudi tam se hvalijo ž nio. Koncem svečana letos pa Je »prejel tozadeven zakon Staterskt deželni zbor v Gradcu V bivših avstrijskih deželah »e pri ustanavljanju kmetskih zbornic ooiavlla vprašanje. kaj nai se zgodi s »Kmetijskimi družbami«, ki že nad 100 let vrše hvalevredno in koristno delo. V sosedni Avstriji smatrajo, da te nekdal poluradme družbe sedaj lahko dostoino likvidiralo. Pri nas v Jugoslavi?! imamo samo v Sloveniji »Kmetiisko družbo«, v Srbiii In na Hrvatskem imajo ra njene namene in cilie druge. podobne organizaciie. Pri nas bi teh organizacij ne bilo treba likvidirati, temveč novo upravo kmetskih zbornic enostavno nasloniti na ta že obstoieča društva ter iih polagoma zliti v enoto. Ostala strokovna in tehnična društva poljedelcev pa so za kmetske zbornice naravnost potrebna pri njihovem delu. za nflhove namene in cilie. Kmetske zbornice moralo biti. kakor so vse ostale stanovske zbornice, v svojem poslovanju avtonomne. Nieni oredlogi in sklepi moralo iziti iz svobodnega spoznavanja. na nif se ne sme vršit! v tem pogledu noben birokratični ali politični ori tisk. To ie potrebno tudi zaradi koristnega sodelovanja med n'o in vlado. Važno ie tudi. kdo nai sestavila kmetske zbornice. Tu so mnenja zelo različna. Pr! drugih stanovih ie to vorašanle Drecei lahko rešljivo. V zraškem deželnem zboru so imeli svečana meseca o tem strastno debato. Slo ie za to. kdo vse imej volilno pravico v novo zbornico Zmagalo le končno posestno načelo, to ie. da hna vsako kmetsko gospodarstvo volilno pravico v novo kmetsko zbornico. Kmetske zbornice imato z odrom na težaven gospodarski položal poliedelstva tudi važne socialno politične naloge. Tako-zvani »beg z dežele« ie povsod velika nevarnost za poliedelsVn produkciio sploh. Kako ga omejiti? Sredstev, ki iih nasvetu-lejo. je več. Naluspešneiše bi bilo itsto. ki pravi, da ie treba tudi poliedelske delavce in posle sociialno zaščititi. Toda v poljedelski produkciji na malih, dostikrat nezadostnih kmefs-kih posestvih, zavarovalna tehnika in administracija ni tako enostavna kot ie v industriji. Tudi bi se moralo breme soclialneaa zavarovanja na kmetih pravilno pomeriti na tista gospodarska telesa. ki fcl bila prizadeta, da ne bo tiščalo in žulilo. Vsekakor pa ie treba vedeti, da bi moralo preceišen del teea bremena prevzeti občestvo, država, kar bi bilo sociialno tudi pravično, ker tvori kmetski stan pretežno večino ntenega prebivalstva. A. Prepeluh. milznfErlh hamrostlHNi c3sSš.o,sfc?> in fcgjrnsls*?*, za fauJMi miš! p S*L mm H, » Lfai ii Si 83a VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod t Ljubljani, 6. aprila 1929. ViStaa barometri 906.8 a. Kr») 0- J taec T etra 2 a Pkdarae Bana. r«p«. la brv n4 ■8 7 •Cuvruji f L ki Tr*. V BS 1. ari Mabljaaa 753-8 2 85 mirno 10 Maribor 7S.V9 —1 91 NE 7 10 sneg 70 Zasreb fi 753->< 4 69 NE 6 10 0. tttograd 7ot>'2 2 09 SE 6 3 SKI 12 Sarajevo Dubrovnik Sknplle 7 0 4 Split 752-5 7 94 ESE 12 10 del o Solnce vzhaja ob 5.33, zahaja ob 18.33, luna vzhaj ob 4.36, zahaja ob 14.2&. NajviSja temperatura danes v Ljubljani: 4 C; najnižja i C. .3 «• 5050-a Mehanik, dobe« orrsctaator le vodja, vefii teorije te doiaoifttne DovamfSke pratee, popolnoma samostojen in ratiesJjiiv, obenem prvovrsten vozač, žeK premeoM službo, pristop tudi kot družabnik kakemu t»di«t?u t prluierokn kapitaflotn. Cenjene ponudb« pod »Prvovrsten« n« upravo. Prehod iz zimskega v pomladni Čas se nikdar ne izvrši enostavnim potom, marveč je vedno združen z zelo menjajočim se vremenom; zato imata marc m april sloves vremensko najbolj nesolidnih mesecev. Seveda tudi letos ni moglo biti drugače nego vsako leto. Naša sreča samo, da je mrzla vremenska reakcija dospela do naših krajev šele po praznikih; povsod severno od nas je nastopila toliko poprej, da jim je velikonočne dni temeljito pokvarila. Vremenski preobrat je povzročila ruska depresija, še čez sredino preteklega tedna je obvladoval visok zračni tlak vremensko situacijo po večini Evrope, ohranjujoč doma la povsod toplo, solnčno pomladansko vreme. Sredi velikonočnega tedna pa se Je pojavila nad Severnim Ledenim morjem ogromna depresija ter krenila proti jugu če? Široko Rusijo. Njen silni vetrovni vrtinee je v svojem južnem sektorju najprej potegnil nase topli zrak od zapadne in osrednje Evrope, tako da je celo v zgornjem porečju Volge domala čez noč nastopila pomlad: živo srebro v termometru je poskočilo od 15 do 20° C pod ničlo na ničlo in še višje. Toda pomladi so se v Rusiji veselili le prav malo časa. Depresija se ;,e zelo naglo razširila na jug in iugozapad. segla tja do Črnega morja, potem pa še dalje: prav tako tudi čez centralno Evropo in Podunavje do Sredozemskega morja. Spričo tega se je ko-losalni depresijski vetrovni vrtinec zelo oja-čil in razširil. Ker pa se je središče vrtinca prestavljalo vedno bolj na jug, se je brž začel uveljavljati njegov zapadni sektor, kier je poplava mrzlega severnega zraka v široki fronti drla na jug. 2e veliko soboto zjutraj je v vseh deželah od norveške obale do srednje Volge divjal silovit sever, ki je preko Baltiškega morja že dosege! severno Nemčijo in Poljsko. Pod njegovim vplivom se je naglo shladilo, pričelo je deževati, zatem snežiti; v Varšavi so dobili sneg že v soboto zjutraj. Mrzla poplava je tako naglo napredovala proti jugu, da je imela črno-morska obala že na veliko nedeljo zjutraj temperaturo pod ničlo (Odesa —snežni metež se je razširil na Galicijo, pa tudi nad Nemčijo, Češkoslovaško in Avstrijo se je ahladiio občutno in mrzel gevernozapadni veter je pomlad presnal popolnoma. V nedeljo popoldne so imeli ponekod, n. pr. na Dunaju in v Budimpešti, hude nevihte. Nas ao Alpe ščitile pred elabim vremenom ravno še čez praz: aike. V Avstriji je poglavitni vremenski prevrat s snegom nastopil že v noči od ponedeljka na torek, do nas pa je mrzla poplava prodrla šele v torek dopoldne in dobili smo nov sneg. Ta čas je velika ruska depresija, ki je po- Maiananjain vsem kwslci!ni tovarišem !n rsaactiru da se je preseli! v veCna lovišča neS »vesti tcvairii Josip Tomažič posestnik In lovski Suvaj aa Pl|avl gorici. Pogreb vrie«a lovca se bo vrtH r pocede&efc, 8. t. m. ob 9. uri dop. na farcc pokopališče na Isu. Filip Bizjak. Drva zi kutjiTv (odpadki »d b g«) v v« a k i množini te dobe pri IVAN SISKA parna |n tovarn* par- ketov Ljnhljaaa. Mrtriko v« ilir« 4 CT37 * stala preširoka, razpadla ca več posebnih vetrovnih vrtincev. Za nas je posta) najvažnejši oni, ki se je razvil nsd severnim Jadranom ter gornjo Italijo. Ta je še intenzivneje potegnil mrzli severni zrak proti jugu; tudi Francijo je preplavil mraz ter dri na Sredozemsko morje, kamor je planil tudi Čfz Kras v obliki silovite burje. S tem je mrzla reakcija prevladala v veliki večini Evrope; v četrtek zjutraj n. pr. ie snež;lo v Bukarešti. na Dunaiu. v Curihu. v zapaiini in «red-nji Nemčiji, na vzhodnem Poljskem, ponekod zapadni in vzhodni Rusiji in v Skandinaviji, Razen v zapadni in južni Evropi se je tempe-raMira povsod znižala za nekaj stopinj pod ničlo. Do konca tedna se vremenska tituadia kakor pri nas tudi drugod ni '"zboljšala. V območju nizkega zračnega tlaka, ki se drži nad srednjimi in vzhodnimi predeli Evrope, se drži mrzli zrak, ki ga manjši depresii»ki vrtinec na Jadranu vedno znova poganja naše kraje, povzročajoč nam pri tem burjo in sneg. Visok zračni tlak, ki se Je umaknil pred depresijo na zapad. se drži nad atlantskim oceanom: šele ko se znova razširi Čez na? kontinent, bo zimske reakcije konec. Doslej pa napreduje skrajno počasi. Dnnajska vremenska napoved ta nedelj«! Mrzlo in negotovo vreme; morda se bo z« kratek čas zjasnilo. Podnevi nekoliko tople ;5e. Javna zalivala Od zavratne in veleop-asne bolem! senu bil določen za neizbežno str rt, da se moji preplašeni svojci v zadnjem in kritičnem momentu niso zatekli k zdravnikifrspecljat listu dr. Janku Hafnerju v Ljubljani, ki me je s svojim zares odličnim znanjem, z vsega priznanja vredno požrtvovalnostjo ter s skrbno in vzgiedno bolniško pozor« nostjo srečno otel gotove pogibelji. Srce mi veleva, da se mu z zagotovili prav po« sebne hvaležnosti in največjega spo5tov®» nja javnim potom vsai nekoliko oddolžim. HINKO K1SUNGER knjigovodja konf. tvrdke D. Schvr-sb 553 Ljubljana. „SPFfTR!!M" l d. IN? KOP1STA. DliBSKY IN KRST1C tvorolca ortedal In brušenega stekla I jubljana VII. se nahalst od 1 novembra ns Celovški cesti SI telefon 2313 Zagreb. Osfielt. — Središn«ca Za«reh Zrvaino s»ek!& tx>rt&tac »teklo, m ali t; •»tekio S—-O rriiu ogtedeia bn.Af-Et v ?seh venkirstib ns oblikah kakoi tud1 bruš»ne pr<-zorrr šipe izhočeoe ploiče v>fek!evanie v med -- Fina. navadp« -•Mjlcd*!«. «2 Oblastveno koncesi-jonirana Šoferska, š^la- I. GABERŠČ1K. bivši komisar z» lolerske Izpite. LJubljana. B!eiweisova cesta 52 Praktične vožnje s modernimi avtomobili, teoretiiBš pook na podlagi najmodernejših pripomočkov. Teiafi permanentni. 5097 Državna osnovna §ola in krajevni šolski odbor v Tržiču javljata, da je 6. t m. umrl zaslužni šol-lik, gospod šolski ravnatelj v pokoju, bivši okrajni šolski nad- ^ornfk, Imetnik reda sv. Save V. vrste Itd. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek 8. t. m. ob 17.1 Ohranim« mu časten spomin! Tržič, dne 6. aprila 1929« Vabilo k občnemu zberu Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Vidu nud Ljubljano registrovane zadruge z omejeno zavezo ki se vrši dne 16. aprila ob 5. url popoldne v [ste pisarn! s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Udobrenje letnega zaključka za 20. irpra/vno leto 1928. 4. Sprememba pravil 5. Slučajnosti Računski zaključek Je od danes naprej osem dni vsem S! a nom na upogled v pisarni Št. Vid, 6. aprila 1929. NAČELSTVO. B LJUBLJANA Dunajska cesta 11 trgoTina z železni 11 o, orodjem in poljedelskimi stroji vljudno naznanja, da je na novo opremil in izpopolnil emajlirana kuhinjska posoda, navadna in Ideal kuhinjska posoda iz aluminija, tehtnice, razni moderni stroji za kuhinjo, jedilni pribor, porcelanasta posoda, navadna do najfinejše, razna steklenina. Na drobno. Najnižje cene. Na debelo. « »JUTKCr« ff. 8T mmrns IS Nedelja 7. IV. 1929 Nadaljevanje nogometnega prvenstva v Lpibifani Na torišču Dirije se vrši danes prvemst« ▼ena tekma Ilirija : Slovan, na igrišču Pri* morja Hermea : JadTan. Zanimanje vlada »karti ra tekmo Ilirija : Slovan. Ilirija je dosedaj absoivirala že nekaj prijateljskih tekem. Moštvo se je izpopolnilo z mlajšimi Siočmi, ki ss niso posebno obnesle. Ako si hoče irvojevati zmago, bo morala napeti vse sile, da si zagotovi dve točki. Slo« ?aa je ž« v zadnji prvenstveni tekmi s fVimorjem pokazal velik napredek. Mo-»tvo je dobro izvežbano, posebno ga odh» tujo njegova borbenost, vztrajnost m to tja do zmaga. Jadran, Ki te5* nasprotnika Herme«, bo moral skoraj kloniti tehnično dobro \f vefbanemu Hermesu. Hermes je do sedaj pokazal velik napredek v vseh tekmah. Moštvo Jc hitro m goji igro kratkih pasov. Zlasti napad se odlikuje s točnim poda« janjem žoge hi ostrimi in nevarnimi streli Da gol. Jadran absolvira v tej sezoni pr» ▼o javno tekmo. Moštvo se je izpopolnilo i novimi močmi ter skuša doseči enako« Tred-no igro. Tekmi L moitev ee vr§e ob 15.45 nrl, tekmi rezervnih moštev pa ob 14. uri ter se odigrajo ob vsakem vreroenu. Sporini drobfž moštvo Ilirija preživlja, ka» kor se je videlo v zadnjih tekmah, nekako krtro. Da ss moštvo dvigne zopet na ono vi&mo, na kateri je bilo nekdaj, namerava vodatvo kluba najeti nogometnega trener* ja. » katerim se že pogaja. Kakor dr>zna» varoo, gre za znanega igrača Haška Babi* da, ki je baje ponudbo že sprejel. Beograd ima danes svoj nogometni *der> by«. prvenstveno tekmo med BSK in Ju« fcslavijo. Tekmi bo prisostvoval tudi sa* vezni kapetan dir. Pandakovič. da si ogle« da igrače. Madžarski nogometni save* je, kakor rnano. svoi čas prekinil športne odnošaje g našimi klubi. Sedaj pa je obvestil JNS, da je dovolil Ferenczvarosu nastopiti v Beogradu proti Jugoslaviji. Seveda bo o tem vprašanju še izpregovoril JNS. Dunaj ima danes svojo nogometno s sacijo, meddržavno tekmo Avstrija : !ta» feja. Je to deseto srečanje teh dveh repre« rentanc, torej nekak jubilej. Avstrijci lah« ko s ponosom gledajo na dosedanje tek« me z Italijani. Devet jih je bilo, a deset« krat je avstrijska reprezentanca nepora* jena zapustila igrišče V naslednjem cbja* vimo pregled vseh dosedanjih tekem: leta J912 zmaga Avstrija v Stockholmu 5 : 1, fcttega leta se tudi tekma v Genovi konča r zmago Avstrijcev s 3 : I. Leto 1913 pri« rese Avstrijcem tretjo zmago na Dunaju r 2 : 0. V letih 1914, 1922 in 1923 sledijo tri neodločene tekme v Milanu 0 : 0 in c : 3, na Dunaju pa 0 : 0. V letih 1924 in 1927 sledita zopet dve zmagi Avstrije v Genovi s 4 : 0, v Bologni pa 1 : 0. Zadnja tekma leta 1928 v Rimu je ostala z 2 : 2 neodločena. — Čeprav Italijani dosedaj še riso izvojevali nobene zmage, vendar se ca Dunaju pričakuje izid današnje tekme • precejšnjo skrbjo Itaiijar-ski nogomet je v zadnjem čssu zaradi izredne podpore, ki ga uživa od vladne strani ter zaradi pravilnega pojmovanja športa med funk« cionarji in aktivnimi športniki zelo naprs« doval ter predstavlja italijanska reprezen« tanca danes eno najmočnejših moštev v Evropi. Poleg tega je ime! avstrijski savez« ci kapetan pri sestavi svoje reprezentance precejšnje težkoče. Vendar upajo Dunaj« far.i. da bodo na domačih tleh častno od« >szall Vsa Italija pa z vel ko napetostjo fričakuje — prvo zmago svojih »plavih« Šubijencev. Druga italijanska garnitura igra danes v Atenah proti grški reprezen« tanci. Portugalska j« umsknlla svojo prtjavo aa tekmovanje m D a vi sov pokal. Zaradi tega pride Holandija, proti kateri bi mo» ra'ia v prvem kolu nastopiti Portugalska, brez boja v drugo kolo. Srednješolski tenis turnir t Splitu Lapi Espehl Liubllane. Pod vodstvom g. F. Meixnerja, delegata »Pobratimstva« v komisiji za šport se je delegacija naših srednješolcev udeležila teniškega turnirja v Splitu, ki ga ie priredi! odbor profesorjev za prvenstvo Jadrana. Ljubljančani in Ljubljančanke so prav čast-to zastopali naš teniški šport ter izvoievali lepe uspehe, V singlu je bilo prijavljenih osem igračev. Zmagal ie Evgen Monti (Split) ter s tem postal »srednješolski prvak Jadrana«. Dru-ro mesto je zasede! Vaso Zaje (Ljubljana), tretje in četrto pa N. Tornaseo. odnosno H. Katunarič (oba Spiit). V doublu sta postala »srednješolska prvaka Jadrana« Mikuličič (Zagreb) — M m ti (Split) pred parom Bu- Cič - Tomaseo (Split). Krasno ln zasluženo zmago si Je priborila v singlu dijakinj rutinirana Ksenija Ravni-har iz Ljubljane. Tudi drugo mesto je zasedla Ljubljančanka Boža Šaplja. tretje mesto pa sta deiili Vilma Kraljevič (Spiit) In Ina Šaplja (Ljubljana). Gdč. Ksenija Ravnihar je dobila naslov »prvakinja Jadrana« ln plaketo, dar mesta Splita. Tudi v doublu dijakinj je zmagala ljubljanska dvojica Ksenija Ravnihar - Boža Šaplja. V mixed doublu je zopet triumfirala Ljubljana z zmago dvojice K. Ravnihar - Zaje, dočim .Ie drugo mesto zasedel par Kraljevič (Split) -Mikuličič (Zagreb). Ljubljanski igrači in igralke so ae odlikovali po!eg dobre igre tud- s svojo discipliniranostjo. Slnzhene objave LNP Iz se|« opr. odbora dae 29. I. 192* V kazenski odbor J« kooptiraJ »pr. o. t- Dret-Malovrha (SK Svoboda) na mesto X- R. Sirno-niča, ki >e podal ostavko. U. o. i« vzel na znanje fae^o SK STmitce fe SK Javor nika y SK Javornik ter novo irvoikn! odbor SK Javornik« (predsednik im obenem novi naslov k Jaha s. Miro MHavec, Cerknica); v sv-bo pre-ver.ifioiranla dosedanjih igralcev SK Slivnice na novi klati naj prediož! SK Javor-o* tekom 14 dna kolektivno izjavo igralcev, da bodejo nastopati odslej za novi klub- — U. c. }e vzel nadalje na znanje novoizvoljen« odbore klubov: SK Svoboda, Ljubljana (preds. %■ Stan->o .Jurij, naslov kluba Miklošičeva cesta 13, g. P. Kotoč. Sp!. kred. društvo); SK Krekovo l^rft&i. g Ivan Novak, Krakovska irt. 33); SK Reka (preds g. Ivan Beseničar, naslov kluba: Tržaška c. 14. g. Spreitzer Maks). V sklada s §§ 13 in 19 pravilnika prr. teke« Je n?r. odbor primerile Ino sklenH, da zmpad« v bodoče vsrak neurastap I. mofctev k prvenstveni a!e pokahi tekmi denarni globi te sicer bode kaznovani kfebi I. razreda v Ljub* 1 a rti ter mariborski klubi Maribor, Ramid fe Železničar v takem primer n t globo Din 800.—, ostali ktobi r« z globo Din 400.—; poleg globe nosi klub seveda posledice, ka Mh predplscie prvenstveni pravfinSt ter zgubi odgovarjajoči d-e'.«ž nm ve-zorMakera prebitka prv. tekem. Zairad" neizpolnjenih obveznost! povodom prt. tekem dre 24. i« 25 marca je k&z-novaj n. «. po § 52. kaz. prav. klube: SK Jadran z gtobo Din 50.— (ni postavil rediteljev); SK Slovan z giobo D^a 25.-°- (ni oddal postav« rez. moštva); SK Trbovlje t globo Dm 25.— (tli oddal postave moštva na pedsavezni tiskovini); Atlttfk SK s stro®TO mkorom, ker k odsitopiJ o<5 podaljška prv. tekme s SK Celjem; 6i«ti£ AtL SK gg. Saieker k Kr«n sta kot povzročitelja odstopa predana ksz odbora po § 28. k. — Nadalje je a. o. kaznoval v smislu dopisa JNS št. 278 po § 55. al. 2. SK železničar t globo Din SO©.— v korist fondi za poškodovane igrale* zaradi žaljifviJi izpadov ca podsavez v vsegi na JNS z dn« 30. 12. 1928. — V sklade s § 13. prav. prv. tekem }e kaznoval a. o. SK Jadran zaradi ne-nasitopa k pry. tekmi s SK Ilirijo dn« 24. 3. f gkibo Dia 2M.— v korist fonda prv. tekem anak>gno principtjeinemu sklepu, obiarvijesom« v »Jistru« dne 10 1. 1929 p<3d točko 2. Tajništvo opozarja klube enkrat za v sej« j, da Je rsaka globa plačljiv* v roku 14 dni od dneva objav«. Klub. ki ne piača giobe v tem roka. zapade avtomatično raiasni žabraa! igre (saspeti-zu) do dneva plačMa (naJelni sklep nor. o. gt. »Jirtra« r dne 26. 10. 1929!) V smfelu 5 58. k p. prz4vž proti izreSenim kaznim nimajo odložilne moči. — Rešuje se s tem c&eneia dopis SIJ Jadrana št. 11 z 0—» to« L L Ke*«« mtta doOb SX a da« 25. 3.-389. Dopis lattga klub« v zadevi verililuurf]« izr. Heikrja bo rešti posl- odbor, kakor botro zbere ped/atk«. Na znanje K vzame »aipismk 8. »e)e M. o. v Mariboru z dne 26. J. Na dopis SK Rapida s dne 18. 3. v zadevi lgr. L&schniga. Je o4go-voralo tajništvo pjsnieoo. Dvigne s« »uspeoa SK D4sfe» (Dutniok), ob-M.-,'j>tn dne 16. 2. Odobrita »e pr«a*. teta« AH. SK : Svoboda. Ljubljana v Celki In Je^-ocn-fc : I>sk v Cericaja dne 7. 4. j Tajn-Stvo otmM* kfobe. rU« opo«arte irte-r*»«3«e, naj čimprej pcšSeio svoj« prfjanre skupno s pmvim obnokotn n« naslov SK Ilirija, tenis •ekoite, Gosposrvetska cesta 8. Navesti 5e točno Imet« a onih, ki bodo lsrall v partiji m vse raz-poiožtijve art. Z 10. aipriJom »e bodo prijav« zakijučile In bodo cd tega da« na razpolago le še preostal« ure. t ^ % o Tciefon 2980 rmzmnotavmitc t varstveno znamko < Globus*, kakor tudi potrebičine dobitt edtnole prt i, Hfuhtfcsms, ifl/eflfcur^ooo uRea č Paziti na varstven, i znamko/ Vsa drugo potvorbai 25 tivgieSko tn češko, za darae In gospode, ra oMeke, plašče, površnike Ltd. največja izbira I21 najceneje pn LJUBLJANA, KONGRESNI TRG iS Oglejte s! zalogo — prepričajte se! R£D!OT£HH!iCI4 - Ton© PQqš>*k L|ubl|ana, Aleksandrova cesta 5 PROČ Z BATERIJAMI! RidJoapirat, U jih n« p-Mreir&t ia k radi te«« najcenejši, je: 4-cevni radlo-aparat »Poitoslnai IV« u priključek na elektri&ii tok, valovna ESsi» 200—2000 m. skrajna ia Jtiost, vsa Evropa v zvočnika, brez motenj električnega trk a. Cena z ekkworikami Din 5259.—. Vse rad!člne najceneje! Portland-cementna tovarna d. d, Dovje-Mojsrrana USTANOVLJENA 1892 priporoča svoj pr9Q!>rstsf Ssdels^ * Dobavlja se Iz tovarne, kakor tudi od zaloge c Jssn ti skladiščita, BJIžSUfUli, Onjsaf^a cesti Sies. Zastopnik: JOSSP G&CEL, Ljubljana Šolski drevored Telefon štev. 2547. Hun«iiai»mMUinuiiuiimii»i»ni»nMaHaiaiiHi«i>H»t»«i' 4 Vse vrste posameznih ln nnnrers. srtro|ev za mizarstvo, kolarstvo in ža^e r obratom na jennenje in -radanimi elektromotor|L Krogljična ležišča- Dobavljajo? VVelker Werke, J. Waohstein WIEN X/6, Laxenburgerstrasse 14 Poset higoslovensklh zastopnikov brezplačen! f-sj; Hočete se li svojega revmatizma, os^/obo- diti? Trganj* fe bodenje v udih in sklepih, otečeni adle, skr^vljen« roke la mige, trg&nfc b bodenje v raznih delih telesa, eek) slabost oči so često posledice revnnatana io pcotšn«, ktterega Je treba odstraniti, ker sicer bolezen vse bo^ oapreduje. Jaz vam nudim »dravitoo pijačo, U razkraja s«č-«0 kislino, pospeJuje izmeno snovi in izločenje, torej ne takozvani aniverzaln« ali tajni tek, nego pro-dirkt, ki ga nam nudi sama mati na-r*v» za blagoT trpečega JloveStva. Dam vsakomur brezplačno poskušnjo. P3Me mi 'ak^. pa dobite iz mof.h, v vseh dežei-ah obs>ojt«h sUdadlH poafcnSaijo zakdno $ poučno razpravo. Sami se boste imsTi« o neškodjjivcsti tega sredstva ia njegovem na«5em delovanja. AUGUST MARZKE, Berlin - Wilmersdor! Bruchsalerstrasse Nr. 5, Abt 19. *o otvoritvi trgovine vpelje, dajem po najnižjihL cenah blago svetovno znanih znamk: da ae kolesa f?OHs*ic©pps* gramofone, plošče šivalne stroje 55 Co!umbi;iš< ni del in navodila «a Di« 28.— pri; »Veda ln znanost«, Celf«, Razlagova & 4046»a K moderni tonli mrnA**-, r pr-rl rrsdl modecn* 6ev*S, kater« Via wxH r n»*v*ČSi "sodri, oaJbeK-II fcvmHte-rt Id po fre.jn42.Sh cemk nadvr-ctrtja ki T«e*f,guvava • CcvSi R. STERMECKI CdR »»«"• Slovtrf|a Urrrtt lit Din, boks 15». *wrn» 202, ta* 1«. rfrl le bet !«$, bo«SI 23?, Hoi n, platseri 89, baržimasti 9«. modni opanid 12« Dol. Ibustrovotli cenft i več tisoč d 4®m: aastonj. Kar nt ugaja, K aame-n£a »l! vrne d«>ar. T a/>i>Amni sigurno sredstvo proti ka* Lacromei, j/ katarju, prehlajenju. tnfluencl, kroničnemu topčljenju, bronhitidi Ud Dobi t« h vseh Iv karnzh Proizvaja lekarna ARKO, H 2>gre6, llica H IZ ,111111 Največja izbira, najnižje cene, prvovrstna kvaliteta« Na obroke: brez vsakega pribitka Primeri Volneni delen Din 45.— Cr. Marocain Din 33.— Na obroke iii Jiri" • telef. 28-25, stro LJubljana, Mestni trg 17 I. CENENO ČEŠKO PERJE 1 h stvefa fj perja 79 Di«. aipoJ belo 90 £>», belo 100 Ml boljše 12S Dta ta 150 0». .nebko kot pok 200 In 225 O«, boljia vrata 275 Die. FoiHdatv« larine proseo, proti povr<-t>o. od 500 Din naprej poitnine prosto Vioree tasteaj. 3'iago M tudi ia-'Ttta>i čt rtimc u-iM Narodi sanjo tn Benedikt Sacbiel, Lobet 1, prt Plinu, Češkoslovaška. — Poitae pošiljk« rsbifc 3 CeSfcosiovaSke v Jag0A!avi>0 prv Wi4t»o 10 dal. 3381 šihfiatniea (PressmascMne) za tovarno trikotaže, knjigoveznico ali tovarno usnja ugodno naprodaj. Pismena vprašanja pod »Stiskalnica« na oglas. odd. »Jutra«. Naj predragi soprog, oče, stari oče, tast, brat, svak ki stric, gospod Ferdinand Kalinger šolski ravnatefl In WvS! okrajni Šolski nadzornik v pr>fce&, častni občan mesta Tržič, občine Toplice, častni član gasilnega društva v Toplicah itd-, odlikovan z redom sv. Save. danes preminul Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, dne 8. aprila ob 17. uri ia hiše žalosti v Tržiču ru župnijsko pokopališče. Sv. maSa zadufinfca se bo darovala v &r»n! cerkvi v Tržiču V tordk, dne 9. aprila ob 6. uri rtotraj. Blagega pokojnika priporočamo v bfeg apomža. V Tržiču, dne 6. aprila 1929. Amaffla Kaftnger, soproga. Amalija Je*e*?c. Olg® KaHagsr, hčeri. Anton Jeiene, zet Danijo to Oiga Jelene, vnuka. je preselil svojo mehanično delavnico sa pletilne stroje ii Gledališke siolbe 3 v Križevrs-ško ulico 7. Izvršuje vsa popravila bi oredelavo pletilnih strojev vseh sistemov, vpe* ljava priprave n« vsak ploščati pletilni stroj za Intarzijskotpletenje (za vložni vzorec Einlcgemuster). 8 V globoki žalosti nasmanjamo prefalostrso predobra zlata mama, teta, goapa ari m soproga posestnika, gostRničarj« ta messaia v šmada pd dne 5. t m. ob pol 4. nJtrtraj po dolgi msični bclesni, prevedena » rvetotajstvi ra umirajoče, v starosti 60 let mimo zasipak v Gospod. TrjpV) nepcrzabn« pokojnice s« bo v ponedebck, S. t nv ob 4 popoldne položilo k večnemu poŠte na pokop&MSSu v fcr.arju pri Jelšah. Svete maše zadtfeSce g« bo4o brale v hikajšr«dS farni ce^rvl Šmarje pri Jelšah, dne 6. aprila 19». IVAN HABjAN, soprog; MARICA, JANKO, VIMCO, rR^Cl MAKSI, otroci ter ostali IM M tovarna I. i. NAGLAS, Turiaški trs St 6 priporoča svojo rdfko »akxo rsssko-VTStrtega pohiStva po naJnUttk cenah. IH-5 Dvokooaab- neja ao^fora, oiett, ta«ta. V.is* m o£«a, »cspcd« SCarla Hiikel Mnr«ri«CU ▼ p. driamie rmtos r KrmaoiVtm M ttta potom prtu* Movoo sahvaejvjets«. Posefcsso m It »hva- fcueen*) pc«4aswt( donisdi 4uiioue ta ta Svetiat predvsem doimitmc i- žvpnteu A. PuJabrn sa jar># strani t nasveti in dejanji, g. or®ar.asM Bohatiou in njt-goverm pevskemu rboru. domačemu ia sosednemu aifi;te4.)sfru, gasilnemu društv«. dobrim sosedom .V.^icfefv-Sovfar.om, kskxw tudi vsem, ki ao prihiteli oc vest, da jc preuni&al ata trt-dt«e<4e«i»: Cfec, gcspod 3akob Vospernik kava mar f soboto, dne 6. aturlža 1939 ob S. mit sj «rač po dolaotrsjoi mučni brit zal. Pogreb se bo vrši-! Ari« S. «®cii« 1929 ob 3- ari popoldne k W5e falo-srt, Stari trg U. 24, aa poKopaaiiie k Sv. Križu. Vriesjja ia jsswdeefl»B tovarttn bodi oiirafoee trajen spomta. V LJubijaaJ, o. aprik 19». >10« Ob bridki lodtrl g ufe pr^blago i*ba, a?ilo aiaiainisj hs bebSka, v ^ smo prejeli nešteto ier^jm toplega »ofutjs, ki so a a m bili r tolažbo. Eahv» Ijujemo ae predvsem častiti duhovšfini, prav poeebco gospod« tupniks Finžgarju sa prelep spomin biasopokojni in nam izraženo sožalje, pevskemu droStru >Slcjja< ra tolaži Ino petje, zastopnicam in članicam kari tetivnih društev ElisKbetuih konferenc in drjsirn koi poracijam, ki so nam š>:> Jih sastopnikih izrazili »ožalje, našim spoštovanim Eaas?m ia vsam, id •o pohiteli k mili naši ranjki po »Sovo, ji poklonili lepo cvetje, spremili jo aa sadnjl poti in aočuvgtvovali i nami. P nosimo, sprejmite vsi našo giobokoobčtiteno ejiIitsIsi. Sv. ma.5a zadušnioa bo darovana v trnovski cerkvi t St. t. aa. •b 7. ari in v torek 6. t hi. ob pol 8. uri pri St. Jskobii. V Ljubljani, 6. aprila 1928. Ferdinand CermAk, nadgeometer ▼ p te rodbia« C*rwiiS»ra. Srei«k>>rB hs Lntkmamim. m Ob nenadni izgubi aaieza Ijnbijsnega 1 '•? > • m © IW i Izrekamo tem potem najtop^Jšo zahvalo velecenjeni tvrdki Daiejyc~tf*-dovernik-Javornlk za spremstvo in krasne vence, pevsk. društvu. »Cankar« za ganljive žalostinke, kakor tudi govorniku za poslovilne besede. Najiskreneje se zahvaljujemo tudi darovalcem cvetja, dalje vsem onsn, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in nam stali ob strani v ith težkih urah. LJUBLJANA, o»- CssJno tratkobesednosl?©. Don Cesar ia Cervante® «ta »e ^»etodala. »Pa re*.« je dejal romanopisec, »tudi to ja mogoče«. Do« Ce«ar Je nejeverno imajal z giavo, rekod: »Me verfamesn... A vendar, pojdimo v ros ti bo Prt itofera*.« Zadovoljstvo je zaspalo v pritlikavčevai očeh. Ne da bi črtmfl bosecfcoo. Je i&rai druso smer ta kreoll proti gostfcnl, r kateri je »tsnoval v.tea de Pajdalilan. Torero j« orrfco bi nemo korakal ob gtnnl OtraMe, ki Je Senata opazila ngegovo potrto« ta ncino vprašala: »Kaj vam Je, Cesar? Ali vam gre nestanek roapoda de PardafU fcsna res tollkairf do JSvoga? Verujte mi, vitez je mo4, ld bi »e reSdl &r ta zdrav ta na&tošega položaja. Tako močan je, tako dober ta tako hraber!« Torero je bi! očSvtdno drugačnih mteE, wNs, GiraMa,« Je odvrnil z mehkim glasom. »Iskal jem gospoda d* PudaflJan* ta ga bom iskal, dokler ne zvem, kaj »e Je agodito s afcn; tega mi ae veleva samo bratovska jjubezen, ki jo čutim do nJega, ampak RucS moJDta Čast Toda averien sem, da A bo nme| pomagati brez našega sodelovanj*.« »Kaj je tedaj vzrok vaše iak>*tf, dragi gospod?« »Girakla,« Je rekel doc Cesar ta obstal, »kaj pomeni ftarta Isto-rtla o ugra^ljenju, ki nam jo je pripovedoval Orioo?« »Ta zgodba Je čista resnica,« je odvrnila Giralda, vprafojoč se, kam neki men. »ezen! Ljubosumnosti... Brezunuel« Torero Je nekaj časa molčat nato je t drhtečim glasom nada-Bevai: »Kako Je mogoče, da »em te uaiel tako mirno ln brezskrtmo, čeprav si vedela, da si v obiasti zrveri, ki se vsakomur smudi? Zakaj nisi poizkusila zbežati, ko je bik) tako lahko?« Giralda bi bila lahko odgovorila, da bi bHa seveda pobegrrtta, ako je ne U bili uspavali. Toda zadovoljila se je z nasmeškom ta s taionetnim besedami: . »To pot Centurion ni deta! po nalogu ttstega, ki vam je na trrm.« »Oho!« Je vBkžaaifl Torero te bolj vanetrldea. »Po Ctaavesn nalogu pa?« »Princesa ga Je bila postala.« »Princesa?... Ne razumem te.« »Takoj me boste razumeli,« je t nenadno nrsnebo re&a GiraMa. »Poslušajte, Cesar. Znano vam Je menda, da »cm spet iskala »voje roditelje?« «Nu?« Je vprašal Torero; sočutje je mahoma iapodrisiiio njegovo ljubosiHnriosrt »AH te je upanje sptt prevarik), ubožica?« »Ne, Cesar, to pot vem, kar »em hotel* vedeti,« je žalostno odvrnila Giralda. »JSašla si svojce? Zdaj veS, Wo rta tvoj <£t ta rvola mati?« »Vem, da sta oče ta mati mrtva,« je zaihteia devojfca. »Joj, to sem si mfeJIl,« je rekel Torero ta jo nefne srf.sna k sefct »Ali sta bila tvoja pokojna roditelja res visokoga rc-fo, kakor a( domnevala?« »Ne, Cesar,« je mirno odvrnila Giralda, »bfla sta preprosta človeka. Siromaka s?ta bila, tako uboga, da sta m« morala zapustiti, ker me nista mogla prežJvtfl. Tvotfa nevesta, Cesar, ni niti iz malega plemstva. Giraida je hči preprostega ®ud&tva, ki ie po na-kijujju postala ciganka.« Don Cesar jo je Se krepkeCe sttenfl k »eM. »Uboga Giraida!« je deijal z neskončno nežnc*Oo. je tako, te bom ljubil še boB. Vse ti hočem biti, kakor s. d meni vse.« GireMa je vzd:gr.?!a ljubki obrazek in sc skozi sotze nasmehnila dragsjnu. O, njegove Uubeznd si je bila v svesd kakor aro svojel ►AH veš to z gotovostjo, Grakia?« Je nadaljeval Torera »Po-mSsU, kolškcknat si se že ukartlal« »To pot ni choma. Dobi!a sem dokaze.« Zahtevajte od jvojega trgovca da. prodaja. originalno ' patent-moko o stvo za Slovenijo soc. an. Torino fma sledeče rablfene osebne ATtoiaobOe t prodaji j 1 Torpedo 503 4sedežni, mod« , • a 1928 Din 70.000.— 1 » 503 4 » »B i a 1926 » 42.000,— 1 p 520 4-5 » », • a 1928 » 65,000.— 1 p 509M » »: . a a 1928 » 36.000.— i » 509 4 » » ■ a • 1926 » 30.000.— i » 501 4 » ». » a 1926 » 40.000.— i » 505 6 » » , C e 1926 » 42.000,— i Berlin 510 6 » » , t t 1926 » 70.000.— i Spider 509 2 p « t 1926 » 32.000.— 1 » 509 2 » » » * 1926 » 26.000.— 1 » 509 2 » » . 9 • 1926 » 26.000.— 1 poitovorni 509 2 » » , O • 1926 » 32.000.— 1 Austro Daimler 4 » » » 25 k. s. » 30.000.— 1 Peugeot 2 » » • „ Coupe » 26.000— 1 O. M. Brescia 6 » » . 0 e 1926 » 45.000,— Predno si nabavite avto, oglejte si naše najnovejše modele osebnih in tovornih tip » 509 A, 520, 521. 525. 507 Zahtevajte ponudbe! ' Ilustracije na razpolago! SPECIALNE TIPE ZA AUTOT JSE tipe 25 C 10 za 20 do 26 oseb tipe 30 za 30 — 36 oseb, tipe 3i za 50 oseb ? o. s, Li^ Dunajska cesta 31, telef. 2187, Celovška cesta 34. uvtsm IJtSEMEUC! DUBROVNIK a * uREDrrt svojo prehrano in nai- NiLE BODO VAŠC BOLEČINE. BoMte« t Uiočcm Ii 6r«v««fc. M>tk«. £icv%4x>ž, itvii knr< r fiavo, Knonoti, n««(«£/•, bec!rfo*!tks,i-c™ »flOOL«, p» boio Bika lic V»ie bokitoe. .PiOOL« »flatr prebive * VKB povm« sdrari«. »r!OOL< iawJtin}« ia po4ii}a po po&tt prod povaetju s »»vodticm o »porabi Mnraa DR. SEME LIC, DUBROVNIK 1 Ori^naM —voKck < stektMte ■ 1» poitaioo vr«4 Dia 106.—, S »KJ+taK MS.—, 1 »teklenica 40— Wno»o4t.«viln« ishvatet k;*v« tfchaMo v%ak dae o Meeia«tRKe od Din Qramoiov, od Die 345 da!)« m Solidna pKStrežoal — Zahtevajte ponudba! Zvonarna b liveria. St lisi M LiuiHjeoo Zvonovi sa cerkve i« aajarnCeao pnro-rr»tn« brooorin« v akordmsm »kUdu tri » rseh veiikostili. Odlikujejo se po is« redno lepem, čistem m močno doneiem glaau. Mnogoferojna priznanja na razpo« lago. Kovinoli arna - Zeu-zoiiva n. Vlivanje odlitkov po vsoreu, modclrb ali načrtu is litega leles*, bakra, (os« forne m atrojne kompozicije, rdeče litine, medenine, ahiminiia, cinka, svines in drugih kovin — rjrovo lito ali po želji obdelana. Odlitki za letaj«, vajjonet«, peči, fto. drlnika, spominske psošče, tsicvndrK; orodje, avtomobile, sa vse industrijske ter obrtne cvrhs * aajboljii in tajam« čeal k-alitetL Konkurenčn« eooel — Hitra ta točo* poftrefba! ———miiIii 11 mi i.....mm Obrestovanja rlog, nakup n '"ka^o menic tei naka/.Ha v >u- ln inozemstvo aaie - depo-sit> Itd itd. Bnoiavke: Kredit, L.hiii.fan* — TrteSoa it 2040, 2457. 2 48 IntamrtMin 270« 2** 37-L Mas^icLeL ura dtrfMS* Uio&4, h. muxUL oqLajw. pasta/-* /ua-OaUuu. odsLtUk JITTRA. LfubLfOtia., Prxšts*Lfc»-tenca sprejmem ta prodajanj« bencina na IrpalkL Ponadb* aa «glas »ddeiek »Jttra« pod »Beacin«. Slikarski Hi pleskar, pomočnik Im« in po*ten. ki « bt Enoten samostojno voditi obrt, dobi sini bo. Ponudb« Sa podraftnloo »Jutra. v £«1J« pod »Dofe«r delaveo« ae?s Trgovski pomočnik vlad ia aglles. i dobrimi tefereo'aal. naj aekoiiko verziran v knjigovodstvo is strojepisja, <*obi takoj •;utho v večje« amti a* Gorenjsken Ponudbe sa •glas oddelek »Jetra« nori Biro »Stalna služba ■ pO<1 IM« Mizar, pomočnika dobro Izarjenega ia Žagarja «yr»)m» takoj J o«! p T en gar, mizarstvo, Javomik, Govaajsk« 9118 Mizarje ia lovora« vagon« ^rejave Fabrlka vegonov v 8med Palanki Cenjen« ponudbe poslati a pravi t 8med Palank^ do 20. aprila 19?9 808» Uradnik nlaJH, vsestransko ver Miran, pol«® »lov ucoien perfektao tudi neinšSin« is srbohrvaščine. dobi name-ičenj«. Ponudbe aa poitnl predal 113, Ljubljana »MS Korespondentka za nemški jeilk. > znanjem st^cografile. doU »talno mesto Ponsdbe aa poStni predal 162 8033 Dekle reso« la aoUdno etrejBea u pomot v gonila! Pred nost b r e • bobri glavice Maslov t oglasnem oddelka »Jutra« 9027 Kuharico «a. letna dolina. «. IL h. 1 »224 Dobre IhUJe (a pletenino, dobe takoj delo. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra«. 9318 2 čevljar, delavca dobro uvetbana b »ta popolnoma tmoiaa delati na »troje ia ukroi tn flek »Ibei ilvano delo, «pr»*j mem takoj Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod »Tovarna čevljev«. 9021 Zobotehnlk mlajši dobro izurjen, doM nameef.tev v gorenjskem mostu. Poaadbe t tahteva-mi tn opneom doeedanjeea elulbovanja na oglasni oddelek »Jutra« pod tnačko »Zobot«hnik«. 9296 Največfi »Jutrov« kapital: stotlsoč pisem ln zalival prejeli smo prav zadnje ča«e za male »Jutrov« oglas«. I Za hišnika I Puhasto perje I Motorno kolo .. grem. Sem «otjni slikaj- la |'aij-Ošiljani po po v zxtjc [ mamke »Puch« e prikolico, ' i pleskar, raiumom tudi ne-! najmanj o tg [k. LHn S8 i popolnoma prenovljeno, ta < koliko m.iar»kega dela ln Ig — likonetite priliko, j 6000 Oin oroda S, Oh, I vrtnarakega dela. Naslov v lokler traja laloga - L. ! Kamnik 10. »i«9 V«.knvro. pcAteao. vajeoo v • e b dei g«spo»t-nlJtvo »prejme takoj Leo Sutterlič, Ljubljana, Dunajska oesta 41. »337 čevljar, pomočnik dobro izurjen doto! takoj službo. Naslov v ogl*«aein oddelku »Jutra« 93K Osebo s kavcijo za ureditev vrta ilčem. Proeto stanovanje, plača ia dragi dohod"-:! Ponudbe na oglas, »ddeiek »Jutra« pod ■Zruaaljlv IM. Potnik veH meiant stroke, leli službo Ima Izpit poklicnega »oferja t«r le veič vseh tdsara del (a »tro jepisja Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod Šifro »Mala plača«. »149 Potnik dosedaj v Celja, obiskujoč privatne stranke, ii merno mesto, Kdrutnici »Jutra« .1. iSče pri Naslov ^d 9097 Potnika manufakturn« stroke, ;J8em za obls-k privatnih ttrank. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9309 Več potnikov sprejmem za razpefcavanj« slik Ponudbe na oglasni odelek »Jutra« pod Šifro »Fiksna plača«. 6279 Pozor, zastopniki! Za nafto »taro. dobro vpeljan« trrdko telimo zastopnikov za vas okraje L« prvovrstne asoM ta aai lastni sezonski Izdelek, ki se rabi v vsakem gospodarstvu. Ponadbe • prilogo 2.— Din znamko na po-(tružndco Jutra v Maribora »Visoka provizija la a plača«. »212 Vzgojiteljica teli službe za čet dan Ponudbe aa ogl oddelek Jutra pod »Resna 7«. 9276 - Mlajši trgovski pomočnik z vegletoo prakso t delikatesni ln t[>ecerijski en- Absolventinja trgovce tole Me umit praktlkantinje. Ponudbe na og.as oddelek »Jutra« pod uučko »Praktikantinja«. »12» Perilo sprejmem v pranje. Naslov por« oglaeml oddelek Jutra. »198 Zastopnik« za tavojai papir ta papirne vrečice »prejmem za Kranjsko Naslov t oglasnem oddelku Jutra. »091 Nemško k on variacijo ia poak nudi izobrateua gospa po 10 Din od ar« — VpraJatl na Poljanski Miti It. 1S/U, levo 8668 Prva oblast koaeenjoniran* Šoferska šola oamerntk LJubljana Jogo *vto>. Dunajska e mu lernlh avtomobilih • on A»tkom vsakega prvega Šofer •tar 88 lev, značaj««, tU« službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Abstinent«. 9029 Soier ključavničar m mehanik, z enoletno prsuteo išče službo. Naslov T oglasnem oddelka »Jutra«. 9061 Sofer-mehanlk trezen in poiten, z večletno prakso, 87 let Mar, iiča alulbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9108 Prodajalka z večletno prakso teli mesta aa deželi. Nastop takoj ali pozneje. Cenj. dopise na podr. Jutra, Celje pod »Poiteoa f*. 9247 Hotelska kuharica Munoctvjna z večletno prakso teli mesu pod iifro »Samostojna« aa oglasni oddelek Jutra ▼ Maribora. 9210 Vzgojiteljica teli meeta pri 1 ali 2 otro-kih. Veiča nemškega jezika. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod iiiro »100«. »176 Trgovska sotrudnlca _ ,,, izučena trgovine z m. ianim rrancoscino blagom in iivanja teli pre-k&kor tudi vse predmete' meniti službeno mesto. Poza nitje ter vitje razred« nudbe na oglasni odde ek Uceja la realk« poučuj« Jutra pod iifro »Marljiva naju»peineje tehničar pa-, eotrutoca«. »179 rižke fakultete. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Ultra rapide«. Prodajalka •8® Izučena v tpeceriil ln deloma tudi v delikatesi — išče službo, najraje na de-teH. — Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pridna ia paitena«. SS48 gro» trgovini, itče >lužbo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Dobar detajlisU. 9354 Začetnica za pisarniška dela, i znanjem n«m#kega jezika, teli me-ta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Veselje do dela«. »322 189 Slvnja a Wrflet.no pra^s« Uče mesto pomočnice. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Marljiva šivilja«. 9378 Kmečki fant vojaščine prost, vajen vožnje in konj Uče kakršnokoli delo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod iifro »Poiten 86«. 9338 Kroj. pomočnik ilče slutbo, kier bi se lahko priučil boljieffa dela — najraje na detelj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9234 Prodajalka izučena v tpecerijl ia ma-nufakturi, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu želi mesta. Naslov v ogl. oJd. Jutra. 9223 Odpadke od parketov, bukove in hrastove, za kurjavo dostavlja po nizki ceni na dom V Seajjnetti, parna žaga v Ljubljani. «» go-renjeiim kolodvorom 8671 Stavbeniki, pozor! Mizar L>ro>ia po ugodni ce ni 19 k^m&'lo\ popolnoma novih oken. velikost 19«) x 130 in 230 * 160 na laije 18 komadov okvirjev u vrata fazne relkust: Na slov pove oglasni oddelek »Jutra« 9024 Divji petelin in sokol, nagačena. poceni naprodaj Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9302 Motorno kolo dobro ohranjeno kapi Aljančli. Bistrica. ptfta Podbrezj«. 9ilb Motorno kolo znamise »1'uch«, popolnoma prenovljeno pro>ia sa Din 8000 S. Ceh. Kamnik 10. 9099 Moto-karosertje ln ve« tirugi kciar»xa dela izvršuje solidno in po zmernj eeni Ferdo Laznfc, strojno kolarstvo, Radeče. 104 Cerne — juvelir Ljubljana Keltov« ulica J 38 Avto S-1S poitKKvorni, taks« prost prodam. Ponudbe na podrutnlco Jutra v Olj t ped »Waaterer«. »245 Lux Magnet ___,___, , levostranski ta 4 elll&der- g^no ^ ijsr „al ,.A v ___—■ pim. J. Homan. tolasm. več žarnic 110 V. otroS.o »783 posteljico pro iam Ljublja- na. Mirje ll-L 9278 Strešno opeko fbobivvec), »tare prodam. Več v trgovini Zajec, Stari trg », Ljubljana 92&4 Pesek za zidavo prima aajboljii. beton, iz delovanje cementee o^eke dobavlja po najnižji brez-konkurenčni ceni tvflka Mihael Omahen, Vifimia-gora. Klavirski pouk daje po najnovejši temeljiti metodi učenkam Štirikrat tedensko na stanovanju učenk ga. KI. dr. Jamškova. Ponudbe v nemškem jezika na go. dr. Ki. Jamtefk, Litija, ---- Službo natakarice teli mlado dekle v mastu »339 aH na deželi. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu Ponudbe na podružnico Ju-.ra v Celju pod »Mlada nata^ karica«. 9400 Potnika in zastopnike žel! le za nefte kraje pod dobrimi pogoji Trgovska hiia Vorsič, MariboT, Vrbacova oL 19. 9209 Potnika dobro itvežbaaega ▼ ma-nufakturni stroki, kavcije zmotnega, ki bi proti proviziji obiskoval privatne stranke sprejmem Ponudbe pod »Vpeljan potnik manu-falkturi.-t« na oglasni oddelek Jutra. 9119 Velik zaslužek inevno lahko imajo zmotne osebe t prodajo kem novosti — Javiti se je aa naslov: K. Zupane. Kranj 8696 Drvarji navajeni gozdnih del tudi t goratem svetu, dobe takoj nameičenje. Akord no delo v kompanijah Celoletna ia poelitev Stanovanje prosto na mesta sečnje Javiti se je takoj aa: Dpravulitvo Meščan korporacije Kam nik. 8142 Zastopstvo katerekoli strok« d • b T • idočega predmeta prevzame domača tvrdka t podjetnim potnikom. Ponudbe ca poitnj predal 816, Ljub- Mlad pek veM vsega dela, kakor tudi pri peli, išče službo v mestu ali na deteli. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod Iifro »Trezen in vesten« 9011 Trgovski pomočnik špecenet — teli premeniti ■Mužbo v kako večjo trgo vino ▼ mestu ali na de ieli Cenjene ponudbe na ogla«, oddeleik »Jutra« pod »Marljiv SE«. »123 Absolvent mizarske delovodske šole zmoten nemškega in slov sega jezika » praksi tudi hrv jezika doslej zaposlen v večjem mizar-kem podjetju v pisarni ilč» službo v kaki lesni industriji ali najraje v večjem mizar podjetju Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Lesno podjetje« »120 Prodajalka starej&a moč. zmotna manufakturn«, konfekcijske, modne in galanterijske tr govine, zmotna tudi nem RačunskJ uradnik vešč alov., srbo-hrv ln nemičine, verziran v knjigovodstvu. lesni mjunpula-ciji in obratni kalkulaciji, zaposlen J« Ul pri vale-LndustriJL tel! sluibe ta takoj. Gre tndl kot skladiščnik. Ceni ponudbe na oglasni oddelek lista pod »Dobre svedočbe«. »148 Avtodelavnlca R. Perdan v Celja proda S »Priko le.l«. labkl. moderna opremljeni, klopi ji vi k vsakemu motocjklu, oo zelo ugodni eeoi. »005 Avto iestsedetiB. o8it Stare moške oblek« in aibim la 5166 caj-ratiičnejiih uuunk — Na ogled tm! dan med IS. in 2 «rc popoldne Kaslo-r v ogiascem oddeika Jutra 9187 n 9271 kojšnje plačilo«. Poceni čebulo »crlJeiiAc«, zdravo ia S*, bulo »sadivko« nudi Sa. v B.e-9239 Dvoje ogledal 62x 110 pro148 Šofer ia zanesljiv, ono žen popravil In z dveletno stroj lolo. H8e olulbo Ponudbe aa ogla« oddelek »Jutra« pod »Star 87 let« •147 Plačilna natakarica dobra atoč z dobrimi spričevali ta t veljo kavcijo Mi atesta v boljil prometni gostiln' ali restavraciji Nastopi lahko takoj ali po dogo vora — Event cenj po nadb* aa oglasa! oddelek »Jutra« ped Uiro »Sudhi na ti vi Jen ja« 9028 5000 Din nagrade enem«, ki mi preskrbi stalno slutbo s solidnim gospodom, ki ji preskrbi 2-Ssobno stanovanje v Mariboru. Dopisi pod značko »Neoivisna 149« na podrutnlco »Jutra« Celje 9208 Knjigovodja strokovnjak od raznih uglednih podjetij priznan, perlefeten bi-lancist z dolgoletno prakfo kot vonda gladiole montbretia lris germanica 'tnarvlli* canna mdica anemone tuberoze G" mo ije nudi Sever & Komu Liutdjana 8760 Breider Oeza O S I J B K. Desatlčlaa 27 dobavlja aajoenej« ,-trujna ornilja kim-n* bru ila ihj lirna sredstva, surovine za vse cement izdelke umet ni kamen tn naturuo In lu-trljo Brusilne materi lilije za vs« Industrije -Zahtevajte cenike »090 Vrtnice raznobarvne tet plezalke. Lojtrski voz dvovprelni, poginoma nov prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9300 Avtomobili Več osebnih CHEVROLET avtomobilov v ceni od 25 (KHi—35 000 Dm; PEIGF.0I Ssedežni. polto vorn; takse orost. nove gume 19 000 Din; PEPGEOT. 4sedetni — s spremenljivo karrserijo. telo dobro ohranjen. Din 27 000; CITROEN 4sedetnL odprt 25.00(1 Din; KOLLAVP PILA1N 4sedet ni Din 30 000 Informacije daje V Bare šič jt Oo. Liabljana Dunajska cesta 8807 . f . Otroški voziček Arlel-motor športni, poceni naprodaj na s prikolico, prav malo vo-1 Ambrotevem trga It. 7 — stmgotine, aluminij. a»':e-zo, zlitino kupuj« po naj-viSJth dnevnih cenah vsako nnof ro »Calin« k d., Zi«refc. Manialičioa t-b 84 Modele za Izdelovanj« cementoffc cevi kujiim — Naslov: A. Jeraj, Dravli« »t. £6. »t. Vid pri Ljubljani. 922T Vozovi, dire , ^ , . , komati, vinta, »edi« in m. Zrcalo brez okvirja naprodaj na Dolenjski e«-1 2 a dolgo is 80 om d« 1 ■ eU M. 72. »331 širofe«. kupim Ponudb« a ceao na ogl&soj oddelek »Jutra« pod šiiro »Zrcalo«. 8340 Landaver zamenjam ta vot sefta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Landauer«. 9332 žen, e popolnoma novo električno Marschal lučjo in Bosch hupo prodam. Motor 650 ccm, s. v v brezhibnem stanja. Poizve ee na Kette-Murnovj 20 8891 dvorišče, desno. »3S6 Austro-Fiat avto šestsedelen. » limuzino po ceni naprodaj Pojasnila daje P Štele. Poljanska cesta 9198-i Motorno kolo »Ind;an« s prikolico. 1000 ■ 7—» HP. vsled n bave avtomobila ^_^rodam oddelka »Jutra«. " »28» za 22 000 Din dobrem stanju — voženo 13.000 km Event v zamenja tudi ra rezan le«. Po'a-11'la daje M Nova vas prj Rakeku 8943 Pohištvo Več hrastovih ln mehkih spalnic ter kuhinj, oprav nroda Jo«. K urnik, Zgomja Šiška. 8734 Spalnica kompletna. It hrastovega lesa dobro ohranjena, naprodaj Naslov v oglasnem ki Oprave Modic M *P»,ni('6 111 kuhinje ter ' posamezne dele prodaja priznano najceneje Vidmar, Zg. Siika. 9225 Avtomobili »Fiat« 501 4 sedežen za Din 26.000. »F at« 505 6»»- deten za Din 28.000. Peugeot« potniki polto- Pohištvo za dve spalnici ia k»h'nk> prodam. Pri nakupu »e lahko prevzame stanovanje. Tihega družabnik« ali družabnlco za pod j-tj« na deteli Dopise prosim pod »Tujski promet« na oglasni oddelek »Jutra«. 9374 Samski gospod z večjim kapitalom. teS vstopiti v vecle Industrijsko podjetje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celja pod »Industrija«. »300 Družabnika sprejmem k dobro idočl tr- Sovini Ponudbe na upravo utra T Maribora pod Hfro »50.000,—«. »218 3000 Din posodim malemu trgovca, obrtniku »K posestniku Naslov v oglasnem oddelka Jutra. »164 Družabnika takoj v dobro vpeljano restavracijo aa morja Pre* nost imafo pUAihl natakarji Nasiov pove ogaa. oddelek »Jutra«. »23» učno dobo it z 2 tečajema ctplien« breskve nizke ia vornl z zanrtc karoserlio Jprašati v vili »Savinji«. ** prlkrojevanje hi belo visoke, ciprese Apargel ne skoro jct. .Renault« mar.j Bre? P" O®1!® »207 P"™0- 1 dobrim uspehom,! - dveletne sadike mlade Si 4 sedežni, malo vož»n. - v Mariboru, teli mesto pri rastline asparag»-e ter »Saurer« 2 in pol tonski ln .« , IM1JI v mestu — | vsakovrstne cvetl-čne in »Vr>mwr« 8-4 0»-kl zadnji anjSa trg. Oprava knjigovodje aH | četodl samo za hrano la zelenjadne «adike po «0 nerabli«o. naprodal po zelo naprodaj. Ogleda« med 18. telijo lepo eksistenco " naj korespondenc. Ponudbe na j stanovanj«, v svrho popol- lidni ceni razpošilja '------ —■ — •-------• * - - ■ - • - - ~ Družabnlco s 00.000 IHn kapitala mem. — Reflektaatinje," <1 „„,..- ...... • , 1 .- , • ; --— ---- —r— -j- ugodni eeni pr! t v Lamnret ln 14. aro. Naslov peve, piejo na oglasni oddelek ,Jutrt* P<™ ?«*» izveftanja. _ Ma-en-1 Jemee. vrtnarstva. Maribor in drog, d. 1 o. a., Ljnb-! oglasni oddetek »Jutra. »Jutra« pod »Prfitka 40«. »Nagrada«. ktt batg H M teSSi 800». ijaaa, Dmaa>ka ML kUTI HM I m( Iz puščaj i na obrazu, mcaoljl. <*rot, taledavei (Mittes»r) »d so čmto j nrok Ktii. km naj o&stl, kdor hoče. Imeti resnično lepo p°:i '<°l0. »T°J« 111 ( koto • 6— l2teden.-ko kara i ,l»laninka* zdravilnim Čajem. Z+hiarifU T lekarnah nag pravi P I. A * I V 14 A" vlrkvllni ost ki s« ne nrodajs odprto, temveč samo t plombiranih paketih po Wn 20-— * napisom proitvajalca: Lekarna MR. L. BAHOVEC, Ljubljana. Kongresni trg. Družabnika (co) «U linaacirja ^o) iSČ. trgovsko podjetje Oijresto-vanje S5 % Izguba izklju-4911». Cenjene ponudb« na oddelek »J turu« pod »S Kurno naložena gotovina« 69;* Družabnika § pc-po no trg. izobrazbo ln T:-emi t to potrebnimi apri-tevall. u takojSnj« ba-dsUjoo obratovanje is vlcž-olm k&pilalotn nad 50.000 Din tfče podjetje l trgo-v-.n rad| razdružitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod mačko »Solidarnost ln enakopravno t« 9000 Posestva hH«, rile kupuje in prodaja realitetna pisarna K. 8'sjioer, Maribor, sedaj Aie&Mtndi-ova ul S5. »Žil Kdor posodi •—0000 Din, dobi za čas velesejma izstop tvo sijajnega patent-predmeta. t veliko »enzacijsko reklamo. Po releecjmu soudeležba mogoča Rew»e ponudbe na •glas. oddelek »Jutra« pod »Not ajrjilpj&l preiimet«. • __. 92S6 *'' posestvo kup, m Ponua-h« pod »Gotovina« na upravo JutTa t Maribor«. 9214 EnOnadstrOpna hiša t velikim vrtmai, dvoriščem in ijragimi poslopji, 11 stanovanj, trlno ri.ia.na. it proste rok« naprodaj v šiSkl U7 — poleg mitnic« 9154 Krasno vilo oddam utikoj t najem ali tudi prodam z temi j.'tem t bližini Maribora Vprašati p_ ^ ffi»:e!fs po- ba kuh.nja (»rkeu 8-fl ^ ^ _ poja nili dlj. ne drol*nem^5.m Din; i " Lesene hiše. Naročila »js-ejema Kreditna stavbna zadruga »Moj-mkr«, Maribor, Koroška 10 9351 Lepo hišo Kdor posodi iMtalko eca 25.0UO, hna 5T-A. mi: Gostilna ln trgovina večjega tdr&viiiSča Slove- a» zelo prometnem kraju t Bije sobo ln domačo brano bližini tovarne io železni-ceio el.no na razpolago. — i »ke postaje, 10 sob ln 8 Naji>rikladneje ra rekonva.! kuhinje, radi bolezni nar iescemta ali slabotnega Sta-' prodaj On* 165.000 LDn. decla Ponuiibe na oglasni Naaov t oglasnem oddelfu »dlelek »Jutra« pod Siiro Jutra. 9104 »Zrak ia mir«. 9286 Mlin večji, ometni prodata ali oddam t najem. Zago»sti Maribor, Tatteufcahova !9. 9111 Kapital vloftm koi drniabetk r dobro tdoie lnducJtrlj?ko aH trgovsko podj-tj« aH poeo"lim Predpogoj: »»delovanje brei posebnih •trovn!h manj. Samo m eerfjotne ponudbe na ... , . .. oddelek Jutr« pod: * it. 2108. 9274 J00"'11^ " P0®!? piedal 9tS, Maribor. 9014 Gozdni kompleks Kupim hišo v LjuUjatl, evei.t pred-Bestju, kjer je tramvajska *1| avto postaja priuliina wu 100.000 Din Fo-redo-»a ei iskljateni. Cenjene Malo posestvo i semijlS4tfm tik okrajna eette, priprarno ta vTako obrt, prodam Naslov pove ogi&sn{ oddelek Jutra. 8796 Podkleteno hišo t dobrem Manju. i vidiklm ponudbe » točnim oo.som vrtom in pitno vodo kupom u oglasni oddelek »Jutra« kje ob postajai juinlh le-pod tuiko »Prijeten dom« tMnic. Ponudbe s ceno po-9040 sestra na Franc Primec, Celnjice p. Moravfi«, 9(171 Hišo a gospodarski!!' poslopjem •b Iriavai eesti 10 minut •d Onnoia iam takoj » najem Prikladno »a obrtnika *!' sakuuovalnico de-ielmb oridelko> Pojasnila daje S Majhen, rečni moj •tei. Ormoi 9015 NJlvo aH travnik Tiain-rui v ILS VITI. Ponudbe na oddelek »Jutra« p.>1 »Njiva«. 9293 Nov mlin Ka 4 tečaje, s čistilnikom i »Jutru«. naprodaj Naslov v o£ a-, j _ oddelku »Jntra« 8941 Hišo v Šoštanju prodam ali zamen iam sa bič« v Ljubljani, Mariboru, Ce! n, Pt-jju ali okolici. — Na.^ ov r oglasnfim oddelku 9329 VILO. enonadstropno. no-vozidano. t stanovanj po t »obri, kuhinja, prit kline, kopalnica. podprilHi-ao »tanovan e. maniard-na eotja. 1000 m« vrta, Bežigrad. E75.000 Din; IUS0, visokoiiriilično. no-votidaDO, po«!kleteno — stanovanje t sob, kuhinje, pritlkiio. 600 m* vrta. Sižka, 95.000 Din; H1S0. enonad«"tropno. predvojno, pritličje 4 stanovanjski prostori, na^lstr. 5 sob, kopalnica, kuhinja pritikilne, vrt. Sentjakob-,-kl okraj. 310.000 Din; HIŠO, novozida.no. visciko-pritličnc. podprriillčje soba, kuhinja, kleti, r:e-> kopritlično S sobe, kuhinja, shramba, 400 m' vrta. pri Kolina ki tovarni, 95.000 Din: H180. eoonad"4r., fl »tanovanj po 2 In 1 sobo s pritikliuanii. 350 m2 zemljišča. Vodmat, 150.000 Din; HISO. pritlično, f »obl m pritvkline, fmpa. ped. vrt — J »žica, 75.000 Din; H1S0, dvodružinabo, 2 kleti, 2 stanovanji po 2 sobi. kuhinja, novozida.no, vrt. Stožice. 92 000 Din; HISO. novozidano. viroko-pritl 6no. 3 stanovanja — 800 n.' vrta. Kodeljevo, 180.000 Din; HIŠO, dvonailstr., 9 stanovanj. 800 m« vrta, Vod-mat. 150.000 Din; HISO. vi=okopritlično, vili slično, pcikleteno, 2 stanovanji po 2 soM, kuhinja. preiteoba prltikMne, balkon, 600 m> vrta, Stožice. 125 001' Din: HISO vi^oftopriil čno. no-vozidar.o, 2 stanovanji po 2 sobi, kuh nja. pritiklin«. podpritličje sobe. kuhinja, klet. 600 m« vr-t* Rožna dolina. 175.000 Din; HISO noToiidano. vi«oko- prltlično. 2 »obi. kuhinja ln prltikline. parketi. v manzardi soba. kuhinji. 600 m» vrta. Rožna dolina, 180.000 Din; HISO vi*cftoTirit!if3no, no-Tdidano, vili ulično. 2 sebi. kuhinja, pritikilne. 800 m« vrta, Moefce, Din 95.000; HISO, tvovotidano, t sobi. kuhinja, podstrešje. 900 m' vrta. Dev Mar. v Po'"n. 65 000 Din; HISO. nevozidano. enodru-lin^ko, 2 sohi. kuhinja, kleti, vrt. njiva. Skollji-ra 35.000 Din: HISO. pritlično, 3 sobe, ko-hinia. pritikilne. v pod-»tirižjn »oba. vel:lk hlev, 1000 m' vrta. blizu St. Vida. 80.000 Din; HISO. enonaiftropno. pritličje 2 &obi. prvo nai-•tronje In pod*tre?ie po 8 soM. kuhinja, pritlkii-oe SOO m1 vrta. Trbov-He. 35.000 Din: GOSTILN POSESTVA v Ljubliani in nredmertjih, od 250—800.000 Dia; TRGOVSKE HISE v mestu in predmestjih od 150 do 1.000.000 Din: VELIKA IZBIRA »Uno-van:«klh, eno ia večdru-Hnskih vil tn hil. v mestu ln predmB-tjih. v I "rab! lanski okolic! in na deželi, stavbne parcele, v mestu la predmestjih, v raznih legah po ueodnih cen aii. kmečka. eraSčin-ska in veleposestva. mline, žaee. Indo-trije razna podjetja, pod ugodnimi plačilnimi pogoji. 8728 Majhen trg. lokal na [jronietEeoi kraju v Mariboru iSčem za takoj Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Centrum 300« 8t'76 Gostilno ali trgovino i m^anim blagoui. dobro ido&o vzamem v najem ali na račun Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Dober promet«. 918® Hišni posestniki! itJin, »W)ja ki iih odilajatt. tiodis, u maj poznejSi i-rmia orijavte ta jddaju tvrdki »PoseM«. Hikloši deva owt> 4 Prijava 5 000 Din — letotako je naprodaj u 80 000 Din — radi »elitve nii* t gozdom in njivo 8 km od trga, ol*-toječa It 2 »h pred sob« kuhinje m »hrambe Pojasnila daje g Cizelj. Vransko pri Celjn 9121 Posestvo »bstejede iz 8H orala tem lje, gospodarskih poslopij ieipim »eočnatijn ln sadnim vrtom, stanovanjem dveh aob, kuhinje, shrambe, kleti ln ledenice, v nevredni bližini Ljub'jans (cb glavni cesti) oddam t»'ioj v najem. Ponudbe po=i »Senčnat vru sa ogl. oJdelek Jutra. 9160 Lepo, n<>vo hišo t gostilniško obrtjo pro dam takoj ta 220 00« Din na prometnem krajn hlizu mesta in po.-« je na Gorenjskem Sa*lov v oglas oddelka »Jutra«. 8189 nuKbe na o»'s ni jdil-dek Jutra pod znafiko »Dobro Hišo v obmejnem ss-gpt, prometnem kraju, t gostiiniiko konc«ijo (stara renomirana gostilna) s rsesta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Siirv »Solnčno« 9084-a Stanovanje 1 aH Ssobao leli zakonski par brez ctrok Pl&ča pol leta naprej. Ponudbe pod šifro »1 maj 155« na oglasni oddelek »Jutra« 9354 Stanovanje velike »obe in kuhinje od-lam « 1 majem za 400.— Opremljeno sobo sicer oddano, s posebnim vhodom it stopnišča, ili-em v sredini mesta za parkrat v mesecu, za dopoldanske ure Cenjene ponndbe aa oglas oddelek »Jatra« pod »Vsakokratna nagrada*. 8640 Sobo In kuhinjo odo'ne oskrbe t domačo in tečno hrano proti mesečnemu plačilu naprej - Po nudbp na ogla ai oddelek »Jutra« pod »Mesec ma « 6958 Opremljeno sobo lepo ln solnčno. separ rano. t elektriko in balkonom oddam 1—2 boljšima gospodoma na Poljan-fci o. St. 18,U, levo. 8911 Gospoda sprejmem na stanovanje na Krakovskem uasipo it U 9131 Solnčno sobo veliko* in lepo opremljeno, t t posteljama in elektr razsvetljavo v sredini me sta takoj oddam Na-lov v ogl&^neni oddelku »Jutra« 9167 Opremljeno sobo lepo parketirano sn i triko oddam u Ižanski * št 16 9140 Sobo opremljeno ta enega, oddam v sred:šču mesta — Na«lov t oglasnem odd»|kn »Jntra«. 90S3 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Jfaslor v og asnem oddelku »Jutra« 9031 Drž. uradnica naveličana samevanja. t lepim kapitalom, bi želela Diigega in tDtčajnega. nad 35 1« starega zakonskega tovariša — Vdovci do 2 otrok niso Izključeni. Morebitne dof>i«e na oglasni oddelek »Jutra« pod š;?ro »Jaroslava«. 9235 Neka) godbenlb Inštrumentov noviii in rabljenih poeenl proda Josip Petrovič, Ko čevj«. »177 Gramofon »Pathe« - » ploščami pro dam PUseat pocadbe na ogla« oddelek »Jntra« pod »Pathe« »079 2 trgovsko naobra ženi mladenki lellta vroče ljubezni — t poklicu sorodnimi gospodi, bopise na og asnl oddelek »Jutra« pod Šifro »Vijolica« ali »Trobentica«. 9-267 Gospod 90 let star, nubraten in resen, želi tem potom ma nja • simpatično ln premožno gc.poditao ali vdovo, v svrho lenitve Le resne dopise prosim če m« goče • .-liko na ogla ni oddelek »Jutra* pod Šifro »Roso in srce«. 9283 2 Belokranflcl želita- dopisovati t dvema inteligentnima gospodoma, radi kratkočasi*. — Resne dopise a sliko sa og a-oi oddfleft »Jutra« pod Šifro •Štela. Cacmen«. 9263 Kateri gospod soliden nižji uradnik ▼ Ljubljani, nad 40 let star, bi hotel resno tnanje t gospodično srednjih !«t in lieotKjrečae preteklosti, t lepo balo ln 10.000 Din. Samo gospodje brez premoženja na; pišejo sa otrl oddelek »Jutra« pod Šifro »Mir ia sreča«. 9260 Gospodična blondlnka v drap kostimu x razprtim ovratnikom, zlato ispostnico in uro. ki se je vozila dne 1 *pr i v—kom. ki o-lhaja ob 12.13 Ir Ljubi'aae -u P ule 14 v Celje, ki je Mla opazovana od gospoda t očali, se prosi, da javi svoj naslov pod »Trgovec 69« na oglasni oddelek Jutra. 9269 Opremlieno sobo z S posteljama oddam sa Miklošičevi cesti. Cena 300 .. . , . . Din. Na='ov r oglasnem "eča« sa podružnico Jutra o-iilelku »Jutra«. 9353 Celjo. 9302 Nesrečna v zakonu telim gospoda srednjih let, ti-b; mi lajša1 gvrje. Dopise pod značko »Nova Planino ln perzijske preproge karf Dobrajc. Maribor, Frančiškanska 9215 Izvrsten klavir v Kranjski gori ugodno prodam. Poizvedbe pri A. Cernirec, Ljubljana. Gradišče 8-b. 7473 Gramofon kovSeg. s prvovrs-nlm rtro-jesi, z zvočno rofko v sredini preelbl ivo. brez plcšč. kupim Cenjene ponudbe z navedbo dimenzij, gorilne moči In ceae na ogU-ni oddelek Jutra pod Šifro »Gramofon 19«. 9101 Lovskega psa dol-ro drasiraneea proda Mihael Vsrlič, Ratvanj- 91 pri Mariboru. 9108 Nova knjiga! Založba Luč v Ljubljani, poštni predal V, je izdala Izvtrno p z mešanim ali Špecerijskim H' ?.trom v Ljubljani prevzamem v najem. Ponudi« pod značko »K°n-tabilna«. 9241 Lokal trgovski alt obrtniški a stancva-njeni vred oddam na Tržaški costi 5, Ljubljana. Pojasnila daje hišnik 9242 Trgovski lokal odkla Vokač, Krekov trg St. 10. 9181 Lokale za trgovino, boljšo obrt ali plsart«) oddam. Velikost ca 50 m' Pojsoni'a daje L. Pi&man. Ilirska ul., St. 18. aetom obe s kuhinjo pritiklinami »ouporabo kopai uice in pralnice ter z vr tom odiia s 1 aprilsm — odnesoo 1 majem Pokoj lins-k' zavod v Ljubliani, Gledališka ulic« 8. 692S Dvosobno stanovanje za Junij alt julij išče mlad. zelo mires in solidsn za koaski par brez otrok — Cenjene ponndbe na oglas oddelek »Jutra« pod Šifro »Jams-tvo« Konkurenca Mlčka . Tička sva dva mlada ' gonpoda (19-21 let). k) teliva l gospodični t t!dano voljo. Dopl-e pod značko »Miček Jn Tiček« na podružnica Jatra v Celi«. 9204 Eden! elektrika. Prečna ulica,8. Zak,j ^^ znamenja 8>t4 j življenja? Mar naj vnaprej zaman čakam? Vaš vis-A-vls. 9226 8978 Lomilec za gramoz fSteiabrecher) kupim. — Cenjene ponndbe pod Šifro »Steinbrecher« na podrai-nico »Jutra« v Celju. 8874 Prazno sobo s elektr razsvetljavo iSče miren zakoaski par za mesec maj. Ponudbe na ogl. oddelek. »Jutra« 5-od Siiro »Pbčam dobro«, 90S5 Lepo, zračno sobo z e ektriko. v Rožni dolini takoj odd p. m Istotam pa prodam stavbno parcelo 530 iu' po 23 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9134 Boljša dama želi znanja z go-oodom — starim ne po i S5 let. Nemški pisane ponudbe pod »Romana 1B< na ogla ni oddelek »Jutra«. 9315 Solnčno sobo t razg'edoin, posebnim vhodom in elektriko, blizu vojašnice Kralja Petra oddam. Naslov oove oglasni oddelek »Jutra«. 9316 Lepo, zračno sobo z električno razsvetljavo in S posteljama, po možnost! s souporabo kopalnice, v bližini Aleksandrove ceste išče zakonski r*>r Ponndbe na op'a'ni oddelek »Jutra-c pod »Centrum 2«. 9311 2 opremljeni sobi ISče s 1 majem zakonski 90251 P®r brez otrok. Ponudbe na poštni predal Stev. 2S3. 9310 Stanovanje 8 sob. kuhinje ln pr!ti1;lin, z vrtom oddam s 1. 'taajem 1929 v hiši M Nedog, Sp. Šiška, kolonija »Bajta. Sobo In kuhinjo v kleti oma-(ipžerane pretei'osti v starosti 26-S3 lei. premoženje n! pre(tj>ogoj. Imeti pa mora pisarniško prakso ter veselje do trgovine Hčerke boijSib rodbin imajo prednost. Cenjene dopise s sliko na oela*ni oddelek Jutra pod »Sloga«. 9270 Gospod trgovsko naobražea, poro® damo. ki mu prir>omr,re do dketstence. — Dortse na Stanovanje ! 2 sob in kuhinje ISČem "h!t0- • e!ektr8tio _ „„, _ 1 majem v centru mosta, razsvetljavo odoam soli Inl: n^tnl predal 358, Ljubi >a- Poimdbe aa ogla.-, oddelek Naslov v og!»fnem na_ 9^3 »Jutra« pod »Stanovale oddelka Jutra. 9236 ma.««. 9336__ Stanovanje Opremljeno sobo lepo Mladenič obrtnik, star 27 let. J «11 blizu kavarne »Ev- takoj poročiti gdč., ets.ro — " 1. majem i 20—84 let. s .40.000 Din Pletllnl stroj Jackvard proila ftegulln. Maribor, Vojašniika ul 2. »105 Pletllnl stroj malo rabljen prodam po najnižji ceni Naslov pove oglasni oddelek Jutra 9275 Polnojarmenlk ekoro nov 75 cm in malo rabljeno lokomotivo S0-S5 k s. proda Mihael Murko, Maribor. 9250 Tiskarski stroj za pisarno proda Voksč. Krekov trg 10. 9190 ADVOKAT Leon Tornado <3 Je otvoril svojo odvetniško pisarno v LJUBLJANI Seler.biirgova ulica 7X Poslopje Jsdranskg podunavske banke. Novosti Novost! Zdaj gremo! Pa kam? T novootvorjeno turško orientalsko kavarno »Ljubljanski dvor« ki le otvorjena vssk- vefer do 2. ure pOnočL Tam so vsakemu takoj na rsspoiago rsžajiči. Se vabčiči in druge dobre ter okusne stvari. La obilen obisk se privoročs razstava in Velika Izbira okvirjev A. KOS, Mestni trg št 25 Nasproti magistrata Trajna žaga lahke telesne konstrukcije, ž« ročsi, event. za motorni pogon, uporabna za kolar-je. odnosno mizarje, je caitrodaj za 1800 Din. Kje pove oglasni oddelek Jntra 9330 m Škarje za mejo la trto. vse orodje Ra sadje-ejce. vrtne in trtne škropilnic, ter v*o želez nino d o b i 11 pri tvrdki Fr. S s n p i c a, Seleznlna. LJcbljanv (fesposvetska 1 BAZLER kremo za čevlje debiš lepo darilo Dobi se povsod. Vsakdo naj s! vedno, predno si ki^>i čevlje, ogleda najtrpežnejše in najcenejše, zajamčeno ročno izdelane Doko čevlje. Znatno znižane cene! DOKO, Prešernova ul. 9, dvorišče. Lisičje, pol- Sa. gosii ne hovs kože Ispinesia n v-^e estale mlmsko-tehnične petrebšč ne pnroroča tvrc?k=i CAD5Ž & BRCA5 LJUBLJANA Kolodvorska irLa 33 n rset drugih diviih II val! kui-ujr stalno skozi celo leto D Zdravič trg u-aia Ljnbljana Florijin -ka ulica 9 188» a J. Stjepušin, Zagreb Jarjevsks ulica 57 priporoča najbolje tamlurtee — etrane. partiture šole in oefcale potreb ^ščiae ts v s j, glasbila O 'li kovan a» pa riški izložbi Ce-aiki franko ? p s. aovs is rab.j-se vsek vrst ter "fo za embalažo si v a d n c v salog' Mirko Mlakar Ljubljana Siumškova !) Spalne dlvane otomane. Simnice is v«e tafietciSke izdelke kapite najceaeie m najbolje pri Fr. Jager, tapetnlk Ljtrblj^na. Sv Petra na-ip št 29. 6868 Slike za legitimacije t>leluje najhitreje foto graf flugon Hibix Ljub-liana S» P-trn eetta oddelku »Jutra«. 9334 VILO. enonadsuropno. no-vozidaao. vi-okoirritllčno. Večje k|Jučavn'čar-sko podjetje obstoječe iz delavnice, ko-vačnice, skladišča, stanovanja s vrtom, njivo ln velikim sadnim vrtom. !» prostora za tovarniško podjetje, blizu kolodvora, proda saradl odhoda v inozemstvo Pranjo Ban, 8g. »Sreča 99«. """ dam za 1300 Din mesečno. Natančne ponudbe na oi'. oddelek Jutra pod »Bo'j5a stranka«. »348 d piku Jutra 9«90 Opremljeno sobo s po«e+>i>im vhodom od'stn. Slomlkovs nlica 6.-I 6361 Stanovanje sob«, kuhinje Vn pritlkila v Rožni dolini odd«n s 1. majem za 300 Din me* fcno oOniCO — proti plačilu za 1 leto oravila o«-oeaejb izposojevalnic* roto-smaieri [sit ifisltelist visoka spiošna občutljivost pri i ploščah in filmih dosedaj redase?Suv3» za nakup lepe zbirke rogovja (119 kom.!, oiienta skega orož a (66 Kom.), dalje orienta ske oprave (5 kom.), originalnih lit (4 kom.) in 3 o ienta sk h preprog Ogleda se lahko vsak dan v Kranju Kok iško predrt estje št. £6. čitajte vedno naše oghce! Izrršiter solidna in totna! Domenik Baltelino NASL. SIN TOVARNA UMETNEGA KAMENJA Ljubljana, Slomškova ulica 19 Izdeluje teraeotlak, nagrobne sporne like. balustrade, portale, stopnice in .•sa ▼ stavbno stroko spadajoča dela. vsakovrstne vase. betoniranje vodometov itd. 412b a P« konkurenčnih een&hl w/m?/M Wien-Simm«tfng. Kanpfclraase 334fl < mm- w:mm,ti u t ^mm^mmmMzmmimMmimmmž Zastop stvo: Ingenlenrbiro Jnlins JIreitwieser Zagreb, Frankopanska 8 Najboljfil t materij ain tn konstrukciji in najlepši ? opremi bo iivainl stroji šm kolesa „Gritxner'f sn „AdŠers« xa dom obrt in industrijo le pr' 10S. PETELINI UUSliBDi »dag Pr«š«rw»f» i^omanlk« 9t Pouk razsoja Br»zp!«i« VeJletna garancija Zahtevajte ponudbe □mrnum im rs r i ijlijuljlojle- PJLARNA TURPIJARNA Strokovno jsdeionraofe k popra rfta mt rr*t bH (iorpiii) ta rtipei po zt&iOik ceoah. Zak>Ca r*efc rrat pil (iurpija) in rašpel nOAR L Ljubljana. Oosposvetska cesta • Vošnjakova uL 6 r bližini restavracije »Novi Svet« IX1" PDDDDDDDDDDDDDDDDDDI I I EPU Originalen francoski ECLAIR VERMOREL je najboljša ŠKROPILNICA na svetu. Generalno zastopajo: BARZEL d. d„ SUBOTICA Zahtevajte cenik! Dobi se povsod. (Pneutnatitee - ^olpneumatiiee najt&peaZnet&e . isuadai). UM )r jt, a<*rt>£a u *».-<, ia mlado V li ar »h saMari-B« l*p»IU> m r~iao. * edpraTju® rar .cfcijaj, »rbnj t*..u ■ j »ESPARCETTE« »d dr Dor.aln. & Ci«.. Pari« - La*j» pol o otdr»T»il ta »cp«< bojno rn4l Za a»p»h ra'antirm>o — Garnitara »tan. 80 Dua CBNTIFOLIA km izd- io va ■ le« per & v li» o>l » i>-»th MfCMlli Telefon «t na Zahtev-Jte r.«- k I 67 n Pri nakupu od 1000 kg Din SBS0 U OPSKU feprar^e^i^ D. D. W£LEreiGOVI^A U^OZ I IZVOZ ROSE ZAGREB Zopet prihajajo one aa&e «tar« boirčfne, kadar m »rarKffl Z* iKit, X« gisa-o, u xut>e. r»> ka, no««, xa celo teio, pn revnuitiCrvii tr-tarife t«r je feMsri«« Ei«fiui4 ooc i* i2 \v. preisicuAtno itičitcc k rd-atvo, pravi bJa»o"W | NO¥QST! GojZerCe mo§ke, po §v'caro-.eratn> del je idguvuieu \kijzij NovhJl Va « Ljubijaia