Številka 03 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXIV • April 2018 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci in bralke! Z acetek pomladi v naši obcini zaznamuje osrednja proslava ob obcinskem prazniku, ki ji namenjamo pozornost v rubriki Aktualno. Tam predstavljamo vse letošnje nagrajence. Med njimi je bilo tudi najvecje podjetje v naši obcini KIG, ki letos obe­ležuje 70 let delovanja. Poslali so nam nekaj starih fotografij, na ka­terih boste prepoznali mnoge, ki so bili zaposleni v tem podjetju. Svoj krajevni praznik so imeli v podmokrških vaseh – prireditev so pripravili v dvorani na Golem. V Iški Loki in Iški vasi so najmlajši vašcani pripravili prireditvi, namenjeni pozdravu pomladi in mate­rinskemu dnevu. Iz vasi porocajo še o uspešno izpeljanih cistilnih akcijah. Za nami je velikonocni cas – letošnja velikonocna razstava, ki jo pripravlja TD Krim je bila v znamenju cebel. Kaj vse so pripravili preberite in poglejte v rubriki, namenjeni društvom. Tradicionalno je potekalo tudi srecanje starejših. Na jurjevo pa svoj pozdrav pomladi pripravljajo v Zapotoku. V Kulturi na kratko o premieri predstavi Trije vaški svetniki, ki so jo pripravili v KD Mokrc, režiser predstave je bil (ponovno) Janez Cimperman, ki je tokrat zaigral tudi v eni od glavnih vlog. Koticek za mlade je vedno poln zanimivih vsebin, ki nam jih posredujejo ižanske šole in vrtci, v njej pa tudi o prireditvah za otroke – teh res ne manjka. V prejšnjih številkah smo vas v rubriki Zgodovina naših krajev pozvali k posredovanju zanimivih zgodb, starih fotografij, ki pricajo o nacinu življenja nekoc. Pozitivno nas je presenetil odziv, tako da bomo prejeto gradivo objavljali še nekaj naslednjih številk – vsem hvala! Za zacetek objavljamo eno izmed starih razglednic Iga, ki nam jih je za objavo prijazno odstopila zbiralka Lidija Jurjevic. Povabilo še vedno velja, ce imate kakšno zanimivo zgodbo, staro fotografijo naših krajev (posebno redke so npr. stare fotografije iz podmokrških vasi, saj je bila vecina njih med vojno požgana), nas kontaktirajte in dogovorili se bomo za objavo. V rubriko Zelena bratovšcina smo vkljucili prispevek avtorja, ki ni pravi, ampak fotolovec – zagotovo ga poznate, saj se s svojimi pri­spevki redno javlja tudi v Mostišcarju. Na Igu je marca v organizaciji ŠK Ig potekal pravi šahovski spek­takel – 2 v 1 bi lahko rekli: mladinski šahovski turnir in šahovski tur­nir v spomin na mnogo prezgodaj preminulo ižansko šahistko Vesno Rožic. Na 10. obletnico se pripravljajo in vabijo v karate-do klubu Ig Shotokan. Vabila na prireditve, ki bodo v prihodnjem mesecu dni po­tekale v naši obcini, kot vedno zakljucujejo naš casopis. Vabljeni, da jih podprete s svojo udeležbo! Želimo vam prijetno branje in lepe pomladne dni! Uredništvo Mostišcarja Obvestilo Rok za oddajo prispevkov v prihodnji številki Mostišcarja je cetrtek, 3. maja. Maja bo Mostišcar predvidoma izšel 18. v mesecu. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. PISANJE CLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju Pred oddajo piscem priporocamo naslednje korake: -Vzemite si cas in še enkrat v miru preberite svoj clanek. -Clanek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki – ce je daljši, ga raje razdelite v nadna­slov in glavni naslov. -Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih clankov ne objavljamo! -Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite podpise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikovnem gradivu). Uredništvo Mostišcarja glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Zuhra Jovanovic, Anton Krnc, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Matjaž Zupan Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Mostišcar 03 | April 2018 26. redna seja Na dnevnem redu 26. redne seje obcinskega sveta je bilo 15 tock, za obravnavo katerih so svetniki tokrat potrebovali kar 5 ur. Po potrditvi zapisnikov prejšnje redne in dopisne seje se je zacela predstavitev prvonagrajene natecajne rešitve za namen reševanja prostorske problematike Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig. Pri njej so sodelovali avtorji arhitekturne zasnove ter predstavniki Ministrstva za pravosodje. A rhitekturno rešitev za prenovo gradu in dozidavo novega objekta zapora ter ureditev okolice, ki je zmagala na javnem natecaju, sta svetni­kom najprej predstavila av­torja – arhitekta Uroš Rustja in Mina Hiršman. Njihovi izhodišci sta bili: cim bolj iz­postaviti obstojeci grad ter dozidave terasasto umestiti v prostor. Na novo se bos­ta (pre)uredila tudi park in okolica gradu, okrog obmo­cja bo urejena pešpot, ki bo vodila tudi mimo razvalin cerkvice sv. Jurija. V gradu bo odprti oddelek, v novem dozidanem delu, ki ga bo obdajal zid, pa zaprti odde­lek zapora. Župan in vecina svetnikov je pohvalila pred­stavljeno arhitekturno re­šitev, a obenem izpostavila vec drugih zadev. Slavko Pa­vlic je veckrat ponovil svoje stališce, da bi grad morala dobiti nazaj obcina, Tone Krnc je predlagal, da bi se v projekt prenove lahko vklju­cila tudi bližnja cerkev sv.Jurija. Že pred casom je bilo z ministrom za pravosodje dogovorjeno, da se dve par­celi ob glavni cesti, ki sta v državni lasti, preneseta v last obcine, ki tam nacrtuje izgradnjo doma za starejše. Za eno parcelo so že dobili soglasje za prenos, za drugo ga ministrstvo še ureja. Na seji je sodeloval tudi Jože Podržaj, generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, ki je sve­tnikom podal vec pojasnil, npr. o zmogljivosti prenov­ljenega zapora – v njem bo lahko bivalo 140 zapornic. Po prenovi se z Iga umika tudi odprti del moškega za­pora. Svetnik Franc Toni je na kratko orisal zgodovinski pomen gradu za Ižance in opozoril, da se je o zadevi potrebno dobro dogovori­ti, da ne bomo oškodovani. Zlatko Usenik je imel tudi pomisleke o (ne)dostopnos­ti gradu za obcane. Podržaj je pojasnil, da je vizija 'odpi­ranje' zapora lokalni skup­nosti, npr. ob prireditvah, koncertih, ki jih imajo. Da bi bil grad prosto dostopen, pa ne gre, je še pojasnil Podržaj, saj dolocena tveganja vsee­no obstajajo oz. je za zapor dolocena stopnja varovanja. Tudi Klemen Glavan je ob­seg napovedanih gradbenih del oznacil za zelo velik ter menil, da bi Obcina od dr­žave lahko 'iztržila' vec kot dve parceli. Ob razgreti in dolgi razpravi ob tej tocki je župan predlagal, da se o tej temi sklice izredna seja ob­cinskega sveta. Posledicno so napovedano prvo branje osnutka Odloka o spremem­bah in dopolnitvah prostor­skega reda Obcine Ig OPN-4 umaknili z dnevnega reda. Svetniki so nato na pred­log župana potrdili nekoliko spremenjen vrstni red tock dnevnega reda in nadalje­vali z obravnavo osnutka Odloka o postopku za so­financiranje letnega pro­grama športa v Obcini Ig. Osnutek sta obravnavala Odbor za družbene dejav­nosti in Statutarno pravna komisija. Zadnja je opozo­rila na nekaj nejasnosti v osnutku, ki bi jih bilo po­trebno bolje definirati. Ker je šlo za prvo branje oz. obrav­navo osnutka, bodo svetniki korigiran odlok obravnava­li na naslednji seji. Sledila je obravnava in potrditev predloga sprememb in do­polnitev Pravilnika o sofi­nanciranju ljubiteljske kul­turne dejavnosti. Tudi ta pravilnik sta obravnavala Statutarno pravna komisija in Odbor za družbene dejav­nosti in izpostavila nekaj ne­dorecenih vsebin – svetniki so pravilnik z izpostavljeni­mi popravki komisije, nato soglasno potrdili. Takoj za­tem pa enako soglasno potr­dili tudi Letni program kul­ture Obcine Ig za leto 2018. Seja se je nadaljevala z obravnavo osnutka oz. pr­vim branjem Odloka o ob­cinskem podrobnem prostor­skem nacrtu za del obmocij MA-4/SS – Matena in MA-1/ SV – Matena. Osnutek odlo­ka je predstavila projektant­ka Ksenija Avsec – gre za obmocje v središcu Matene, kjer je predvidena gradnja 6 stanovanjskih hiš. Vec sve­tnikov je opozorilo na ure­ditev pluženja v nacrtovani (slepi) ulici, ki bo potekala ob teh stavbah. Za splužen sneg mora biti prostor na teh zemljišcih. Svetniki so osnutek s popravki soglas­no potrdili. Svetniki so v nadalje­vanju soglasno potrdili še sklep o ukinitvi javnega dobra na parcelah v zaselkuLedine (Škrilje) in na Cesti na Pungart na Igu. Naslednji tocki dnevne­ga reda sta bili posveceni seznanitvi s Porocilom o opravljenem nadzoru nad pravilnostjo in gospodarno­stjo proracunskih sredstev namenjenih Gasilski zvezi obcine Ig v letu 2016 ter po­rocilom o delu Nadzorne­ga odbora v lanskem letu. Obe porocili je svetnikom predstavila predsednica NO Petra Krajzel, v celoti sta objavljeni na obcinski spletni strani. V lanskem letu je NO sprejel tri poro­cila od nacrtovanih sedmih. Od preostalih nacrtovanih so eno že pripravili (GZ Ig), tri pa imajo še v delu ( jav­na narocila 2016, poslova­nje Režijskega obrata 2016 in poraba sredstev SVS-jev 2014-2016). Ob predstavitvi porocil se je med svetniki razvnela razprava o pogod­bi za urejanje cest, ki se kmalu iztece. Izpostavili so nekatere težave, ki jih ima­jo s sedanjim izvajalcem. Alenka Jeraj je predlagala sklep, da se pripravita dva locena razpisa – en za zim­sko službo ter drugi za letno vzdrževanje cest, pri zimski službi naj bo razpis razde­ljen na posamezne sektorje oz. se definira tudi nacin nadzora izvajanja. Sledilo je imenovanje Ob­cinske volilne komisije, ki jo je na predlog politicnih strank oblikovala Komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja. Sve­tniki so njen predlog brez razprave soglasno potrdili. Predsednik Obcinske volil­ne komisije je postal Igor Kovacic, clani pa: Franc Strle, Gregor Toni in Katja Krnc. Hkrati so bili imeno­vani tudi namestniki vseh clanov Obcinske volilne ko­misije. 12. in 13. tocka dnevnega reda sta bili namenjeni pri­znanjem Obcine Ig. Zaradi problema, ki se pojavlja sko­raj vsako leto – da je predlo­gov za priznanja vec, kot je najvecje z odlokom doloce­no število teh –, se dopolni 9. clen Odloka o priznanjih Obcine Ig. Zlatko Usenik je izpostavil razmerje med po­delitvijo priznanja in zlate plakete pri obletnicah dru­štev. Svetniki so predlog spremembe potrdili. Podali so tudi predlog, da se v pri­hodnosti pregleda odlok v celoti. Anton Modic, predse­dnik Komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja, je nato svetni­kom predstavil predloge za letošnje nagrajence, ki jih je komisija obravnavala – eno obrazložitev so zavrnili, pri enem predlogu pa zamenja­li vrsto priznanja. Župan je pojasnil zasluge zavrnjene­ga kandidata, predsednik komisije pa je razložil, da te v obrazložitvi predloga niso bile navedene. Mar­tina Kovacic je ponovno izpostavila, da s spreje­tjem dodatnega nagrajenca kršimo odlok, in pozvala k spremembam odloka. Sve­tniki so glasovali o vsakem predlogu posebej in za le­tošnje nagrajence potrdili 4. izredna seja N a obcinski praznik, 21. marca so se svetni­ki zbrali na izredni seji z eno tocko dnevnega reda – obravnava osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskega reda Obcine Ig – OPN-4 (prvo branje). Natalija Skok iz obcin­ske uprave je svetnikom najprej predstavila krono­logijo pri-prave. K odloku o spremembah prostor­skega plana so pristopili na pobudo Ministrstva za pravosodje, ki rešuje pro­storsko problematiko žen­skega zapora na Igu, vanj pa je Obcina dodala še spre­membo, potrebno za nacrto­vano izgradnjo kolišcarske naselbine. Sklep o zacetku priprave odloka o spremem­bah je bil objavljen marca 2017, konec leta sta potekali javna razgrnitev in razprava. Po prvem branju se bo osnu­tek še enkrat poslal vsem no­silcem, na tej podlagi bo pri­pravljen tudi koncni osnutek za drugo branje. Svetniki so na seji v roke dobili tudi dopis Ministrstva za pravosodje o njihovih za­vezah pri reševanju te pro­blematike. Svetnike je mdr. zanimalo, kdaj je župan izve­del za obseg gradbenih del, ki jih nacrtuje ministrstvo.Župan je pojasnil, da so imeli prvi pogovor o tem leta 2016, a konkretni nacrt prenove naslednje: Jože Škulj (castni obcan); 4 zlate plakete: KIG za 70 let, PGD Iška Loka za 110 let, PGD Matena za 110 let ter ŽPZ Perunike za 20 let delovanja; in 5 dobitni­kov priznanj: Darja Modic, Darja Mlakar, Ivan Rupert, ansambel Ponos in Slavko Tekavcic. Pod zadnjo tocko – Razno je Zlatko Usenik (ponovno) izpostavil problematiko šol­skih prevozov, tokrat šolar­jev do POŠ Golo. Župan je je sam videl šele na javni predstaviti izbrane arhitek­turne rešitve, ki je bila letos. Okolišcine prvega pogovora z ministrstvom sta osvetlila tudi takrat tam prisotna pod­župana Franc Toni in Tone Krnc. Svetniki SDS so napo­vedali, da imajo zavezo gla­sovati proti, ter napovedali možnost zbiranja podpisov za referendum o tej temi. Svetnike je presenetilo dej­stvo, da je Obcina že lani prejela skoraj pol milijona evrov akontacije za komu­nalni prispevek za gradnjo zapora. Na vpogled so zah­tevali dokument, na podlagi katerega je bil narejen izra­cun komunalnega prispev­pojasnil, da bodo tematiko obravnavali na seji sveta staršev. Slavka Pavlica je mdr. zanimalo, kdaj bodo v Brestu dobili plinovodno omrežje. Tone Krnc pa je opisal konkretni primer in težave, s katerimi se ukvar­ja lastnik kmetijske zemlje, ter obcino pozval, da se tudi sama loti reševanja te pro­blematike. Maja Zupancic ka, pa tudi da se obcanom nacrti glede širitve zapora predstavijo v Mostišcarju. Martina Kovacic je menila, da bi bilo sicer dobro do­biti grad v obcinsko last, a sredstev za obnovo nimamo, zato podpira predstavljeni predlog – vidi ga kot prilož­nost, da se grad obnovi, v ob­cini pa pridobimo zemljišci za gradnjo doma za starejše. Po burni razpravi je sledi­lo glasovanje, sedem svet­nikov je glasovalo za, trije svetniki SDS proti, dva prisot­na svetnika SMC pa sta bila vzdržana. Maja Zupancic Porocilo o spremljanju skladnosti pitne vode na sistemih za oskrbo s pitno vodo v Obcini Ig za leto 2017 OSNOVNI PODATKI NOTRANJI NADZOR mikrobiološka preskušanja kemijska preskušanja NLZOH Upravlja­vec Ime sistema Ime osk. obmocja Št. prebi­valcev Distribucija m3/leto Dezinfekcija Dezinfekcijsko sredstvo Druga priprava vode Tip vode Število vzorcev Št. neskladnih vzorcev Št. vzorcev z E.coli Število vzorcev Št. neskladnih vzorcev Neskladni po prilogi B 1 – da vkljucno z obcasno)2 – ne vrsta dezinfekcijske­ga sredstva (1 – plinski klor, 2 – natrijev hipoklorit, 3 – klorov dioksid, 4 – ozon, 5 – UV, 6 – drugo – vpišite tudi kombinacije!) 1 – površinska 2 – nepovršinska 3 – mešana redneobcasnerednevpišite ime preseženega parametra*obcasnevpišite ime preseženega parametra* redne obcasne redne obcasne redne vpišite ime preseženega parametra obcasne vpišite ime preseženega parametra vpišite št. preseženih parametrov vpišite ime preseženega parametra Ljubljana Obcina Ig Golo - Zapotok Golo - Zapotok 1545 98552 1 3 filtriranje 3 47 8 3 EC, KB, CP 1 KB 1 0 9 0 0 / 0 / 0 / Ljubljana Obcina Ig Iška vas Iška vas 676 33872 2 2 19 1 0 / 0 / 0 0 4 0 0 / 0 / 0 / Ljubljana Obcina Ig Brest Brest 4246 216604 1 1,3 2 19 1 0 / 0 / 0 0 5 1 0 / 0 / 0 / Ljubljana Obcina Ig Gornji Ig Gornji Ig 27 1594 1 2 2 10 1 1 KB 0 / 0 0 2 0 0 / 0 / 0 / Ljubljana Obcina Ig Visoko - Rogatec Visoko - Rogatec 286 9717 1 5 2 23 1 2 KB 0 / 0 0 4 0 0 / 0 / 0 / Ljubljana Obcina Ig Brezova noga Kremenica - Draga 104 28699 1 3 2 3 1 0 / 0 / 0 0 4 0 0 / 0 / 0 / SKUPAJ 6884 389038 EC – E. coli, CP – Clostridium perfringens, KB – koliformne bakterije, SK22 – št. kolonij pri 22°C, SK37 – št. kolonij pri 37°C, EN – enterokoki, PA – Pseudomonas aeruginosa Mostišcar 03 | April 2018 Na podlagi 16. clena statuta Obcine Ig (UL RS 36/2016) je Obcinski svet Obcine Ig na 26. redni seji, dne 7. marca 2018, sprejel POPRAVEK Odloka o priznanjih Obcine Ig V Odloku o priznanjih Obcine Ig, ki ga je Obcinski svet Obcine Ig znanja ustrezno prekvalificira in za posameznega prejemnika doloci sprejel dne, 1. decembra 2010, objavljen v glasilu Mostišcar (UO št. drugo vrsto priznanja.« 5/2010) se dopolni 9. clen kot sledi: Vse ostale dolocbe Odloka ostanejo nespremenjene. »Pri potrjevanju predlogov za podelitev priznanj se komisija lahko od-Popravek se objavi v Uradnih objavah glasila Mostišcar. loci, da se glede na posebne okolišcine, visoke obletnice društev in drugih organizacij v obcini, podeli vec Zlatih plaket kot je opredeljeno v Odloku. Številka: 094-0001/2017 Župan Obcine Ig Komisija ima pravico, da po svoji utemeljeni presoji predloge za pri-Datum: 4. 4. 2018 Janez Cimperman l.r. Na podlagi 57. clena Zakona o prostorskem nacrtovanju (Uradni list RS, št.: 33/07, 70/08, 108/09, 106/10, 57/2012) in na podlagi 29. clena Statuta Obcine Ig (Uradni list RS, št.: 39/16) je župan obcine Ig sprejel POPRAVEK Sklepa o zacetku priprave OPPN za del obmocja IG 01-9 S tem sklepom se popravi Sklep o zacetku priprave OPPN za del »V obmocje se vkljuci še parcele št. 200/4, 204/1 in 204/6 vse k.o. obmocje IG 01-9, ki je bil objavljen v Mostišcarju (Uradne objave št. 1700-Ig. 6/2016) in sicer se v drugi tocki na koncu doda nov stavek, ki se glasi: Številka: 3505/0005/2016 Župan Obcine Ig Datum: 30. 3. 2018 Janez Cimperman l.r. Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Urnik Zbirnega centra Matena Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 V primeru, da je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Mostišcar 03 | April 2018 Prireditev ob obcinskem prazniku – Ig, 16. marec 2018 – »Kaj pa kej pr vas jejste? Kaj kej skuhaš držin’ pa navadi?« – vpraša gspadina ane druge gspadine. »I k-gá skuham,« prav’ una: »Zjutrej krempir, apovdne krempirck, zveciér pa v ablicah krempir. Glasbeni gostje vecera - Prifarski muzikanti T o so zacetne besede iz ižanskih šaljivih zgodb in anekdot, ki jih je zbi­ral glasbenik in zbiratelj na­rodnih pesmi Franc Kramar iz Matene. Med prireditvijo je še kar nekaj njih bral domacin Klemen Glavan. Za cudovit uvod v priredi­tev je na rogu zaigral himno Vid Lipovšek z Iga, ucenec Glasbene šole Emil Adamic. Mostišcar 03 | April 2018 Letošnjo prireditev smo na­menili Evropskemu letu kul­turne dedišcine. Obcina Ig ima vsaj dva znana kulturnika, o katerih smo na prireditvi sliša­li marsikaj zanimivega, to sta pisatelj Fran Govekar in glas­benik Franc Kramar. Ker pa je letos tudi Cankarjevo leto, ki je bil med drugim prijateljeval s Franom Govekarjem, smo ne­kaj besed namenili tudi njemu. 21. marec je dan, ko Obcina Ig praznuje svoj praznik. Ta dan ni izbran nakljucno, am­pak je povezan z daljnim le­tom 1848, ko so uporni ižanski kmetje napadli, oplenili in zaž­gali ižanski grad, ki je bil tedaj v lasti grofov Auerspergov. Puntarji so vzeli usodo v svo­je roke in za boljši jutri vseh postavili na kocko svoja živ­ljenja. Napad na ižanski grad je tisto leto mocno odmeval. Celo tako zelo, da so o njem porocali avstrijskemu cesarju. In prav ta dan je bil leta 1996 izbran za obcinski praznik, ki smo ga prvic obeležili leto dni pozneje. Tolikokrat slišan rek, ki še vedno velja, da na mladih svet stoji, je bil povod, da smo le­tošnji uvodni nagovor prepus­tili mladim, ki sta ga odlicno izpeljala ucenca OŠ Ig Zoja Šuc in Blaž Lavric. Tudi nadaljevanje vecera je bilo zaupano mladim, in sicer najmlajšim iz Vrtca Ig, oddel­ka Pticki, ki so zaplesali na pesmico Ob bistrem potocku je mlin. Za lep folklorni nastop sta poskrbela vzgojitelja Maja Šuligoj in Grega Mlakar. Sledil je še dramski nastop ucencev Anje, Elvine, Manuele in Ma-tea iz 7. in 8. razreda OŠ Ig, ki so na odru pisali domaco nalo- Dramski nastop ucencev OŠ Ig go na temo Frana Govekarja in Ivana Cankarja. V nadaljevanju je sledi­lo podeljevanje obcinskih priznanj, ki jih je na seji 7. marca 2018 potrdil Obcinski svet Obcine Ig. V prvem delu je župan ob pomoci Zoje in Blaža podelil pet obcinskih priznanj, priznanje najboljši športnici, najboljšemu šport­niku in najboljši športni eki­pi leta 2017. Sledil je nastopŽPZ Perunike, ki je zapel dve pesmi in ostal na odru, kajti župan jim je podelil Zlato pla­keto ob 20-letnici delovanja. V drugem delu je tako župan podelil štiri Zlate plakete. Le­tos je bil podeljen tudi naziv Castni obcan Obcine Ig, ki ga je za svoje življenjsko deloprejel Jože Škulj (fotografija na naslovnici). Konec vecera so popestri­li Prifarski muzikanti, ki s svojimi vižami razveseljujejo obiskovalce na številnih prire­ditvah, in tako je bilo tudi pri nas na Igu. Svojo letno razstavo je na prireditvi pripravilo Društvo Mladi iz vrtca so se predstavili s plesom. žena in deklet na podeželju Ig, ki je tudi pogostilo ude­ležence prireditve. Razstavo svojih slik so v pocastitev ob­cinskega praznika na priredi­tvi pripravili slikarji Društva Fran Govekar Ig, ki so v akva­relni tehniki ustvarili dela, posvecena zgodovini Ižancev – kmeckih puntov in tedanje­ga življenja. Slikali so: Julijana Peršic, Zdenka Vinšek, Minka Marija Žagar, Zmago Werbole, Ivanka Demšar, Irena Brovet Zupancic, Dani Baznik, Milan Zgonc, Marija Franinovic, Ma­rijana Dimec in Milan Šubic. Povezovalka prireditve je bila Branka Božic, ki je s svo­jo toplino, sprošcenostjo in srcnostjo še dodatno oboga­tila prireditev. Hvala vsem nastopajocim, ki ste s svojim programom popestrili vecer, in cestitke vsem prejemnikom priznanj. Marica Zupan, obcinska uprava Matjaž Zupan Priznanja Obcine Ig: Slavko Tekavcic – za aktivno delo na podrocju družbenih dejav­nosti Darja Mlakar – za dolgoletno prizadevno delo na družbenem po­drocju Ivan Rupert – za aktivno sodelovanje v GZ Ig in izjemno preda­nost prostovoljni gasilski službi Darja Modic – za aktivno delovanje na družbenem podrocju Ansambel Ponos – za izjemne dosežke na glasbenem podrocju Slavko Tekavcic Darja Mlakar Ivan Rupert Darja Modic Zlate plakete:Športnica leta 2017: Ženski pevski zbor Perunike – ob 20-letnici delovanja PGD Iška Loka – ob 110-letnici delovanja Lara Janželj - za izjemne KIG – ob 70-letnici delovanja PGD Matena – ob 110-letnici delovanja dosežke v šahu KIG PGD Iška Loka PGD Matena Športna ekipa leta 2017: Ekipa mlajših deckov A, letnik 2004, in ml. ŠD Mokerc Ig – za izjemne dosežke v rokometu v letu 2017 N a predlog TD Krim in PGD Vrbljene - Strahomer sem na obcinski proslavi 16. marca 2018 prejela obcinsko priznanje za delo tako v obeh društvih kot tudi na drugih podrocjih. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila za izkazano zaupanje predlagateljem, Obcini Ig, prijateljem, predvsem pa družini, še zlasti možu Janezu, ki mi je v vsem tem casu stal ob strani, mi poma­gal, me spodbujal, ko kaj ni šlo tako, kot naj bi. Pa se je najveckrat vse prav in lepo izteklo. Z veseljem sem pripravljala in vodila vse prireditve, ki so potekale in še potekajo v našem dru­štvu (materinski dan, harmonikarji, božicni koncerti, velikonocne razstave, blagoslov jaslic …), krasila farno cerkev v Tomišlju, pomagala pri gasilcih ter še in še. Veliko je lepih spominov na vsa minula leta, zdaj pa gremo z veliko dobre volje in veselja dalje. Še enkrat – najlepša hvala! Darja Modic O b prejetem priznanju Obcine Ig se iskreno zahvaljujem predlaga­telju priznanja – predsedstvu Gasil­ske zveze Ig ter obcinskim svetnikom, ki so predlagani predlog potrdili. Zahvala tudi vsem tistim clanom gasilskih društev, ki so vsa leta sa­mostojnosti pomagali soustvarjati Gasilsko zvezo Ig. Ivan Rupert KIG praznuje 70 let delovanja Podjetje KIG d.d., med Ižanci poznano kot 'Kovinska', je bilo ustanovljeno davnega leta 1948 in letos tako praznuje 70-letnico uspešnega poslovanja v kovinsko-predelovalni dejavnosti. Osnovna usmeritev podjetja je bila v vseh teh letih izdelava iz­ delkov iz lažje plocevine in cevi. V zacetku so izdelali veliko izdelkov za kmetijsko mehanizacijo, pozneje so raz­vili veliko razlicnih progra­mov, ki so zaznamovali cela desetletja poslovanja, pred­vsem proizvodnja trgovinske opreme, kovinskega pohištva, garderobnih omar, stropnih oblog, sodov za kemijsko in­dustrijo ter opreme iz nerja­vece plocevina za plovila. V vseh teh dolgih letih pa je bil osnovni program podjetja iz­delava avtomobilskih registr­skih tablic. Prve so bile izde­lane leta 1961, v letu 1992 so izdelali prve prave slovenske tablice, v letu 2004 pa tablice evropskih dimenzij in oblik. V decembru 2017 je bila z MZI na osnovi uspešnega javnega Vsi zaposleni s prvim direktorjem, 1951 mednarodnega razpisa podpi­ Pred orodjarno in remontom, 1975. Zgoraj: Stane Škrjanc, Franc Šenk, Jože Ciber, Martin Bolha, Marjan Hiti, Miran Grum, Janez Ogrinc, ?, Stane Pangerc, Roman Padar, Tone Balant, spodaj: Da­nilo Mavric, Domine Majnik, Stane Menart, Albin Juha, Matjaž Bolha, Jože Žot in Mirko Kadunc. sana nova pogodba za obdobje 2018-2022, kar je velik uspeh. V podjetju imajo jasno vizijo in konkretno opredeljene cilje za prihodnost. Že dvajset let imajo v veljavi certifikat kako­vosti ISO 9001, v letu 2004 pa je bil pridobljen tudi okoljski certifikat ISO 14001, ker se v podjetju dobro zavedajo, da je potrebno ohraniti naše prele­po okolje tudi naslednjim ge­neracijam. Danes je v Skupini KIG (KIG d.d., KIG KGA d.o.o. in Meblo Signalizacija d.o.o.) zaposlenih oz. dela vec kot 130 delavcev in vsaj 90 % jih prihaja iz Obcine Ig, kar pomeni, da je mnogo na­ših družin že vrsto let in prek vec generacij tesno povezanih s podjetjem. Poudariti je pot­rebno tudi odlicno sodelovanje podjetja z lokalno skupnostjo (obcina, gasilska društva, kul­turno društvo …). Prepricani smo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Iz obrazložitve ob podelitvi Zlate plakete za 70-letnico delovanja. KIG, d.d. Ob 70-letnici uspešnega poslovanja Kovinske industrije Ig vabimo vse naše upokojence na svoja nekdanja delovna mesta v petek, 25. maja 2018, ob 12.00. Zberemo se pri glavnem vhodu v podjetje. KIG d.d. Praznik podmokrških vasi Že tradicionalno vsako leto v mesecu marcu krajani podmokrških vasi praznujejo svoj praznik. Tudi letos so se zbrali krajani izpod Mokrca in okolice v Gasilskem centru na Golem, kjer je 17. marca potekala slovesna prireditev. Slovesnost je zaznamoval bogat kulturni program z nastopi otrok in mladine, ki vsako leto dokazujejo, da so tudi oni, ceprav še tako mladi in majhni, del velike hribovske zgodbe. Pomen in velicina praznika podmokrških vasi Praznovanja so mejniki dobrih in manj dobrih do­godkov. So trenutki, ko nam zastane korak za premislek vnaprej in nazaj. V spomin si priklicemo srecen cas otroštva z mamino peko kruha pa tudi grenkobo žalosti in norosti, ki so jo izkusili prebivalci podmokrških vasi med dru­go svetovno vojno. Praznik je spominjanje na tiste dni in je pomemben del zgodovine ter kulture naroda. Kultura ni samo prebiranje literature, ogleda te ali one predstave, koncerta, razstave… Kultura je spoštovanje tradicije in vre­dnot, zato naj poznavanje zgo­dovine, te uciteljice življenja, v ljudeh, predvsem v mlajših generacijah, vzbudi strpnost brez potrebe po poniževanju drugih. Noben narod namrec ne more biti vecji od druge­ga, zato je tudi slovenski na­rod velik in edinstven. V svoji zgodovini skriva nešteto usod posameznikov, tudi iz podmo­krških vasi, ki so si upali in so verjeli v boljšo prihodnost. Le tako lahko razumemo pomen poleg Zdravljice s slovensko ljudsko pesmijo Roža na vrtu s sladkim cvetnim vonjem oz­nanjale pomlad. Ženam in de­kletom dveh vasi pridno sle­dijo otroški glasovi pevskega zborcka Kulturnega društva Mokrc – Sladkosnedi. S pesmi­jo Malo miru je na prireditvi iz njihovih grl pelo, naj bo vsaj malo sonca, vsaj malo smeha in da ljudje bi vec ne jokali … Pevec je zaklad, blagor hiši, kjer se petje sliši, pravi pre­govor. In takih hiš je pod Mo­krcem veliko. Najmlajši pevci otroškega pevskega zborcka vrtca enote Hribcek z Golega so s pesmijo Žoga zaokrožili pevski program. Nastopila mala množica otrok Otroci so tudi letos doka­zali, da so del praznika pod­mokrških vasi. Na odru se jih je pod vodstvom vzgojiteljic predstavila mala množica – iz vrtca enote Hribcek z Golega, Pikapolonice, Polžki in Ježki. Najmlajši so bili duhci, malo vecji so recitirali s srcki okrog vratu in z barvitimi pomlad­nimi klobucki na glavah. Tudi šolarji prvega, drugega in tretjega razreda Podružnicne šole Golo so naloge za praznik vzeli zelo resno. Za nastop so se dobro pripravili, saj so tudi povezovalno vlogo prevzeli sami. Vse so izpeljali brez na­pake. Za šest razredov ucen­cev Svobodne šole Kurešcek je bil oder skoraj premajhen. Z recitiranjem, petjem, igranjem na flavto, sede na tleh, v tujih jezikih se je potrdil izrek, da lahko otrok odraslo osebo na­uci tri stvari: kako biti srecen brez razloga, kako biti vedno zaposlen in kako iskati tisto, kar si želite, s celim svojim bitjem. Ples – skrivnost mladosti Ples je bil kot prvobitna clo­vekova umetnost pred glasom in pred besedo. Mladi plesalci folklorne skupine vrtca enote Hribcek z Golega so na pesem Ob bistrem potoku zaplesali v svojih nošah. Bolj dinamicno so se s sodobnim plesom na odru predstavili Sokol, Jerca, Ula, Martin in Titan, mladi plesalci break dance skupine Turisticnega društva Kureš­cek. Ceprav je skupina na novo zasnovana pred pol leta, so se na odru vrteli v razlic-nih plesnih akrobacijah. Kot je imeti cas za branje osnova modrosti, je imeti cas za ples skrivnost mladosti. cestitke ob krajevnem prazniku Slavnostni govornik na pri­reditvi Zlatko Usenik, pred­sednik sveta vaške skupnosti Zapotok, je krajanom Škrilj, Golega, Selnika, Rogatca, Vi­sokega in Zapotoka ter vsem ostalim obiskovalcem cestital ob praznovanju krajevnega praznika. V nadaljevanju go­vora je podal nekaj misli o pra­zniku in nacrtih za prihodnost. Za obstoj podmokrških vasi se moramo ozreti vec kot 70 let nazaj, v cas druge svetov­ne vojne. Veliko je bilo gorja, trpljenja, požigov vasi, izselje­vanja prebivalstva. Storjenih je bilo mnogo napak na obeh straneh, na kar prav gotovo ne moremo biti ponosni. Ampak bila je vojna, ki je morila bra­te, sestre, prijatelje. Ne glede na trpljenje in ponižanje so se hribovski ljudje pobrali in srcno stopali naprej po poti, za katero so bili prepricani, da je prava. Zgodovinska dejstva so vecinoma jasna, nekatera tudi ne. Vse prevec je na rav­ni državne politike polemik ter razlicnih tem o preteklosti in že zdavnaj bi bil cas, da se osredotocimo na prihodnost. Krajani podmokrških vasi si svojo prihodnost lahko kroji­mo na lokalni obcinski ravni. Marsikaj je bilo narejenega, veliko je potrebno še postoriti, zato je kljucnega pomena stra­teško, celostno in dolgorocno nacrtovanje razvoja Obcine Ig ter pravicna razporeditev financnih sredstev. Za konec se je Zlatko Use­nik v imenu svetov vaških skupnosti in društev podmo­krških vasi zahvalil vsem na­stopajocim, vzgojiteljicam, uciteljicam in uciteljem, star­šem, vsem, ki so pomagali pri izvedbi prireditve, ter obisko­valcem, ki so s svojo številcno udeležbo spet potrdili pomen praznika podmokrških vasi. Darja Mlakar, Društvo Zapotok, SVS Zapotok V Iški Loki smo pozdravili pomlad V soboto, 24. 3. 2018, je v gasilskem domu Iška Loka potekala prire­ditev ob prihodu pomladi in materinskem dnevu, letošnja z naslovom Ne cakaj pomladi. Otroci so pozdravili pomlad z recitacijami, gosta pa s petjem in harmoniko. Zacetek prireditve… V uvodu sta pomladno vzdušje pricarali deklici, ki sta na travniku nabirali rože, s petjem pa ju je spremljala naša gostja Amadeja Košir, ki prepe­va že od malih nog. Povezoval­ca prireditve, 13-letna Aljaž in Eva, sta odlicno opravila svojo vlogo in povedala tudi nekaj prigod o mamah, zaljubljenosti in drugem. Otroci od najmlaj­ših pa vse do malo starejših so recitirali oz. zapeli svoje pesmi, jih prikazali s kamišibajem ali pa prebrali kot cisto pravi pe­sniki. Glavna nit prireditve je bila ljubezen na razlicne na­cine: do družine, prijateljev, dekleta ali fanta ... Otroci so svojim staršem in drugim va­šcanom z veseljem pokazali svoje talente in kako dobro znajo peti, igrati na harmoniko, kitaro ali violoncelo. Vse priso­tne je v smeh spravila kratka igrica Mama, umrl bom, ki so jo zaigrali bodoci igralci. Za nežne in zaljubljene pesmi je poskrbela Amadeja Košir, mla­di harmonikar Matevž Klancar s Škofljice pa je živahno razte­gnil svoj meh in zaigral nekaj narodno-zabavnih skladb. Vsi nastopajoci so predstavo kon­cali s pesmijo: Ne cakaj pomla­di, ne cakaj na maj. In res je bilo cutiti v zraku pomlad in tople besede, poglede, za katere lah­ko poskrbimo kar sami. Vecer se je nadaljeval ob sprošcenem klepetu in domacih dobrotah še pozno v noc. Najlepša hvala vašcanom, PGD Iška Loka, nastopajocim in vsem, ki ste kakorkoli poma­gali pri izvedbi te prireditve. Pa še nasvet, ce mogoce nis­te vedeli: otroci se zasmejijo kakšnih 400-krat na dan, od­rasli pa povprecno le 20-krat. Za mladostno pocutje in razpo­loženje odraslim torej manjka 380 nasmehov na dan! Nataša Uršic Vesna Belej … in še zakljucna pesem z nastopajocimi. Materinski dan v Iški vasi Nastop ucencev POŠ Iška vas Pesem za vse mame V cetrtek, 22. 3. 2018, smo v Iški vasi vecer preživeli ob petju in deklamacijah pesmic, ki so jih za nas pripravili otroci. Tema vecera je bil materinski dan, ker pa je bistvo življenja skrito v drobnih trenutkih radosti, ki jih delimo z najbližjimi, je bil vecer posvecen ne le mamicam, ampak tudi ockom, babicam, ded­kom in prav vsem, ki se imajo radi in cenijo skupne trenutke srece. Za uvod so poskrbele tri mlade plesalke Sara, Hana in Neža, ki so odplesale hip hop na pesem Mama. Nato so oder zavzeli ucenci podružnicne šole Iška vas, ki so za nas pripravili šopek slovenskih ljudskih in drugih pesmi, slišali smo številne deklamacije pesmi slovenskih pesnic in pesnika, na oder pa je prišla tudi kravica Kat­ka, ki je iskala pravo darilo za ocka. Ucenci so pod vodstvom uci­teljic Marjane in Tjaše svoj nastop ponovno vrhunsko izpeljali in nas vse pustili odprtih ust. Sledile so deklamacije pesmic o ocku in mami. Na vprašanje, kaj sploh pomeni biti mama in kako se ji zahvaliti za vse, kar naredi za nas, sta poskušali odgovoriti Neža in Hana. Enej in David pravita, da je mama najprej par ocetu, Leja in Sara pa sta z deklamacijo pesmice opisali skrbi, ki jih ima otrok na mamin god. Ko so note, ki poplesujejo po notnem crtovju, dane v življenje, se zasliši melodija, ki na svet prinaša veselje. Na naš oder ga je prinesla Maruša, ki je zaigrala na harmoniko. Zabaven program se je koncal z vsem znano pesmico Mamica je kakor zar­ja, nato pa je sledil prijeten klepet ob dobrotah, ki so jih pripravile – kdo drug kot naše pridne mamice! Anja Janežic Andreja Zdravje Cistilna v Strahomerju V soboto, 24. marca, smo imeli med 8. in 12. uro cistilno akcijo, udeležilo se nas je 28 obcanov. Pobrali smo smeti tako ob strugi Iške od Iške vasi do Vrbljena kot tudi po polju od nekdanje jame do bajerja ter po obeh planinskih poteh, ki vodita na Krim iz Strahomerja. Nabrali smo 23 vrec smeti. Steklovino smo odložili v zabojnik za steklo pri se je namrec razširila v Rampa za nalaganje lesa vse smeri. Videz tega dela vasi je bil prav zanemarjen. Lubja in vej je bilo za tri traktorske prikolice, deponirali smo jih za prvomajski kres na hipodromu. Radi bi, da bi videz ostal tak kot pred nekaj leti, zato želimo tam postaviti še tablo, da je do­voljeno deponirati les le tik ob rampi, kjer je prostor namenjen temu. Upamo, da nam bo pri tem pomagala obcina. V sodelova­nju z obcino pa želimo tudi postaviti obvestilne table in smet­njake za pasje iztrebke ob parkirišcu pri mostu ter med mostom in cerkvijo. Pasji iztrebki so postali velik problem kot posledica množicnega obiska Krima. Eno prvih dejanj pasjih ljubljenckov je, ko zapustijo prtljažnik avtomobila, olajšanje na bližnji gredi ali travniku. Zahvaliti se želim Jožici Pikovnik za vsakoletno pripravo tople malice ob koncu. Tudi letos ni bilo nic drugace. Janko Purkat, SVS Strahomer Cistilna akcija v Iški Loki K omaj je v sonce prikukalo izza obzorja, že se nas je 25 'L'cank' in 'L'canov' zbralo v Senožetki na tradicionalni cistilni akciji, tokrat v soboto, 24. 3. 2018. Posebna pohvala gre našim najmlaj­ šim, katerih zasedba je bila najštevilcnejša. Vztrajnost in želja po lepem in cistem okolju, ki so jo pokazali tudi po nekaj prehojenih kilometrih, je bila neomajna. Tako kot vsako leto smo pobirali smeti na vseh glavnih in stranskih poteh po vasi ter tudi po bliž­nji okolici. Najvec smeti je bilo ob glavni in poljski poti proti Lju­bljani. Fantje so ocistili tudi del Ižanske ceste. Z zaskrbljenostjo opažamo, da se kljub vsakoletnemu cišcenju in povecanem šte­vilu zabojnikov stanje v naravi ne izboljšuje. Kljub vsemu smo si obljubili, da ne odnehamo in se vidimo ob letu osorej. Za dodatno motivacijo je poskrbel Andrej, ki tudi tokrat ni pozabil na zaslu­ženo malico. Hvala vsem in dobrodošli prihodnje leto! Mateja Uršic Andrej Žnidaršic • oBcANoV koTIcEk ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 30. obletnica valete na Igu V petek, 9. 3. 2018, smo se v gostilni Hram na Igu zbrali sošolci in sošolke 8. a in b razreda Osnovne šole Ig na 30. obletnici valete. Vecina nas je bilo iz okoli­ce Iga in bližnjih vasi, nekate­ri pa so se pripeljali prav od dalec. Iz obeh razredov se nas je zbralo 25, nekaj jih zaradi bolezni ni moglo priti, dva sošolca pa sta že pokojna. V uvodnem delu smo na platnu pogledali fotografije vse od vrtca do konca 8. ra­zreda osnovne šole. Prepoz­navali smo se na slikah, se smejali in veselo komentirali. Ja, smo se kar precej spre­menili, postarali, saj so se že pojavili prvi sivi lasje, pleše, okrogli trebušcki. Vecina jih ima že velike otroke, nekate­ri pa so že ponosni dedki in babice in imajo cas za sebe, uživajo z vnucki in potujejo. Sledila je vecerja z dobro kap­ljico in pogovor se je zavlekel pozno v noc. Iskrena zahvala gre Simoni Cimperman, ki je srecanje or­ganizirala z Alenko in Matejo. Srecanje smo koncali z idejo, da se v bližnji prihodnosti spet srecamo v vsaj takšnem številu, kot smo se zdaj. Vesna Novak Pogovorni vecer z Romano Tomc V petek, 2. marca 2018, smo na Igu na pogovornem veceru gos­tili evropsko poslanko Romano Tomc. Pogovor je moderirala obcinska svetnica in clanica IO ŽO SDS Alenka Jeraj. Uvodne be­sede in pozdrav nam je namenil podžupan Obcine Ig ter predse­dnik SDS Ig Tone Krnc. Romana Tomc je v pogovoru spregovorila o svojih zacetkih v politiki, ko je bila direktorica Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, državna sekretarka, poslanka v DZ RS in podpredsednica Državnega zbora, zdaj pa je evropska poslanka. Seznanili smo se z delom v evropskem parlamentu in crpanju evropskih sredstev. Tomceva je izpostavila, da Slovenija slabo crpa EU-sredstva. Številne domove za ostarele bi lahko ob­novili iz skladov EU-sredstev, kajti denarja je dovolj in je tam z namenom, da se razdeli med posamezne clanice Evropske unije. Nadalje je spregovorila tudi o primeru afere Iran NLBgate, o ce­mer je bil seznanjen tudi Evropski parlament. Na odboru PANA na zaslišanju se je osmešil novinar Mladine Mekina, ki je kot ne­kakšen odvetnik prical v zagovor odgovornih za bancno luknjo in zatrdil, da sploh ne gre za trenutno pomembno temo v Sloveniji. Na koncu je povedala še o svoji izkušnji kandidature za predse­dnico države RS. Delavnica vzgoje lastnih sadik V soboto, 3. marca 2018, smo v sodelovanju z društvom Zmo­remo domace pripravili delavnico vzgoje lastnih sadik. Preda­vateljica Brigita Šušteršic je spregovorila o tem, zakaj vzgajamo lastne sadike, o postopkih in pogojih kalitve vse do presaditve sadik. Na koncu predavanja smo še sami posadili nekaj plodovk. Simona Pavlic Carovnije iz stekla 17. maj ob 17.00 Na delavnici bomo iz odpadnih kosov stekla in tehniko fuzije izdelali unikaten desertni krožnik. Delavnica bo potekala v CUDV Draga pod vodstvom Žana Bajserja in Marjane Šmigoc. Število mest je omejeno. Prijave v knjižnici Ig na 01/308-57-20 ali ig@mklj.si. Lokalni odbor SMC Obcin Ig, Škofljica in Velike Lašce vas vabi na pogovorni vecer 26. 4. 2018 ob 18. uri v dvorano Centra Ig. Z državnim sekretarjem se bomo pogovarjali o infra­strukturnih projektih, predvidenih na obmocju Obcin Ig in Škofljica. Srecanje bo vodila Martina Kovacic, svetnica v Obcinskem svetu Obcine Ig. Vljudno vabljeni! Mostišcar 03 | April 2018 Razstava velikonocnih jedi, pirhov in orodja – 24. in 25. marec 2018 – »Z razstavo bi se morali predstaviti tudi v Ljubljani. Škoda, da je ne vidi še vec ljudi, saj je poleg tega, da je vloženega ogromno dela, res izjemna, cudovita, sploh se ne zavedate, kaj vse ste pripravili!« Tako je našo razstavo pohvalila potem, ko si jo je ogledala, univ. dipl. ing. živ. tehn. Marija Merljak, ki je med drugim tudi svetovalka za zdravo prehrano. R azstavo si vsako leto pride pogledat in o njej pripravi reportažo tudi novinar Slovenskih novic Pri­ mož Hieng, objavljena je bila 27. marca 2018 na dveh stra­neh v Slovenskih novicah. Tudi letos si je tako kot vsako leto naš župan Janez Cimper­man z ženo in vnukinjo ogle-dal razstavo, ceprav ga je zve­cer cakala druga obveznost. Razstava se je zacela v so­boto ob 16. uri z blagoslovom, ki ga je opravil domaci žup­nik iz Tomišlja Jože Razin­ger. Že v cetrtek, 22. marca dopoldne, pa nas je obiskala tudi nacionalna televizija TV Slovenija in novinarka Mojca Mavec ter pripravila prispe­vek, ki bo objavljen takoj po veliki noci v oddaji Utrinek. Tudi letošnja razstava je potekala dva dni, in sicer v cebela, za to smo se odlocili, larjev. Zato smo letos k sode-larji so na razstavi razstavili soboto od 16. do 20. ure in ne-ker je 20. maj svetovni dan lovanju povabili Cebelarsko nekaj starega cebelarskega deljo od 13. do 19. ure. Rdeca cebel, ki ga je sprejela OZN društvo Ig, ki se je našemu orodja in pripomockov ter nit letošnje razstave je bila na predlog slovenskih cebe-povabilu rado odzvalo. Cebe-razlicne izdelke iz medu. Gle- Košara pirhov Osrednje mesto je bilo namenjeno cebeli velikanki iz pirhov de na naravo razstave je bilo tako kot vsako leto okraše­nih in pobarvanih prek 2.000 pirhov, in letošnji so bili po­barvani in okrašeni v obliki cebele – bilo je okrog 1.500 cebel. Poleg takšnih in dru­gacnih cebel smo pod strop dvorane obesili cebelo, ve­liko vec kot meter in seveda tudi narejeno iz jajc, na oder pa smo postavili cebelnjak z drevesnimi panji. Cebelnjak je bil narejen po 400 let stari upodobitvi ižanskega gradu Zonek, na dvorišcu katerega je stal cebelnjak, kot je pred­stavljen v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Na razstavi so bile tako kot vsako leto razstavljene tudi razlicne vrste potice in kru­ha, pticki in cebele iz moke, šarklji, žolca, šunke, postne jedi in drugo. Pripravljena sta bila tudi dva žegna, sta­rinska miza z velikonocnim pogrinjkom (potica, šunka, pirhi, hren, kava), mirtnga s pripravljeno presejano moko za zamesitev kruha, v crni kuhinji pa so visele šunke, šinki, klobase in rebrca, sama dvorana PGD Vrbljene Stra­homer pa je bila okrašena z velikonocnimi aranžmaji in spomladanskim cvetjem. Na razstavi so svoje izdel­ke, velikonocne okraske in ostale dekoracije predstavili tako kot že nekaj let zapored Pozdrav pomladi – jurjevo T uristicno društvo Kureš­cek že vrsto let za jurje­vo simbolicno, torej z obred­jem Zelenega Jurija, odganja zimo. Obred Zelenega Jurija je lep avtohton slovenski oz. slovanski praznik zacetka po­mladi, ki se praznuje v zacet­ku tretje dekade aprila. Pra­znoval se je v celi Sloveniji, danes pa je dejansko najbolj ohranjen v Beli krajini. Jurjevo – praznik pomladi, ko po dolgi zimi oživijo polja in se živina vrne na pašnike, simbolicno pomeni zacetek pašne sezone. Tudi letos, skladno s spre­jetim programom dela za leto 2018, TD Kurešcek organi­zira prireditev Pozdrav po­mladi – jurjevo z žegnanjem konj. Prireditev bo 21. aprila pred RTC Zapotok ob 11. uri. S to prireditvijo želimo v TD Kurešcek obicaje, ki spremljajo ta pomemben ljud­ski praznik, predstaviti šir­šemu obcinstvu tudi v naših krajih. Prireditev bo potekala kot pozdrav pomladi s pou­darkom na konjeniški prire­ditvi, na kateri bo duhovnik opravil obred blagoslavljanja. Ker je Sveti Jurij zaveznik konj, bo vsak konj vseh pris­pelih konjenikov iz okoliških konjeniških društev blagos­lovljen s priprošnjo, da bo Sveti Jurij varoval to cudovi­to žival pred poškodbami in boleznimi. Prireditev bo spremljal bogat kulturni program. Za­cetek prireditve bo prihod in pozdrav Svetega Jurija. Na­daljeval se bo z blagoslovom konj, kruha, soli in vode ter po­delitvijo tradicionalnih me­dalj konjenikom. Vsi sodelu­joci na prireditvi bodo pogoš­ceni s toplo malico in cajem. Obiskovalci lahko poskusijo dobro toplo malico, jedi z žara, palacinke … Nastopile bodo pevske in plesne sku-pine. otroci iz vrtca in podružnicne šole Tomišelj. Našemu vabilu sta se odzvali tudi Majda Alic iz Podpeci, ki je razstavila ne­kaj kvackanih cebelic, in naša vašcanka Joži Glavan, ki ima že tradicionalno delavnico v izdelovanju t. i. ljubljanskih butaric iz oblanja. Da pa je v crni 'kuhni' lepo dišalo po prekajenem mesu, je s svoji­mi mesnimi izdelki poskrbela mesarija Farkaš z Iga. TD Krim se zahvaljuje vsem clanom in clanicam društva in drugim gospodinjam, ki ste kakorkoli sodelovali pri prip­ravi razstave tako z delom kot s svojimi razstavljenimi izdelki. Prav tako gre zahvala za sodelovanje Cebelarske­mu društvu Ig. Hvala lepa za sodelovanje tudi otrokom in vzgojiteljicam iz ižanskih vrtcev ter uciteljicam in ucen­cem podružnicne šole Tomi­šelj, ki se vedno radi odzovejo našemu vabilu. Še enkrat – hvala vsem! Janez Modic, Turisticno društvo Krim Andrej Indihar Z vašo udeležbo bomo sku­paj poskrbeli, da bo jurjeva­nje kot osrednja prireditev na prostem v tem pomladanskem casu, ki bo privabila konjarje, mlade družine in druge obi­skovalce, pomenila tudi pri nas resnicen pozdrav pomladi. Organizacijski odbor TD Kurešcek vas prisrcno vabi, da se prireditve udeležite v cim vecjem številu. TD Kurešcek Srecanje starejših obcanov in obcni zbor DU Ig 18. 3. je v sklopu obcinskega praznika župan povabil na tradicionalno družabno prireditev, že 13. srecanje obcanov, starejših od 75 let. Pri organizaciji in izvedbi smo sodelovali clani Društva upokojencev Ig, saj je veliko starejših tudi naših clanov, obenem pa tudi izvedli redni letni obcni zbor. Izkoristili smo že delno pripravljeno dvorano, šolske kuharice pa so nam pripravile izvrstno malico. S recanje je tradicionalno zacel mladi harmonikar, letos je bil to Nik Mah­kovec. Sledil je pozdrav pove­zovalke Darinke Mazi Batagelj vsem prisotnim, še posebej pa je pozdravila naše goste, župana Janeza Cimpermana, predsednika ZDUS Janeza Sušnika, predsednika OZDU Vic-Rudnik Staneta Hribar­ja, predsednika pobratenega DU Suhor Janeza Videtica, predstavnike sosednjih DU, Škofljica, Šmarje-Sap, Rakitna, Podpec-Preserje, Lj. Krim in Društva Fran Govekar Alenko Jeraj. V nadaljevanju je pova­bila župana k priložnostnemu nagovoru prisotnih. Sledil je kratek kulturni program, v katerem so nastopali pevci Mešanega pevskega zbora DU Ig, ki so zapeli nekaj pesmi. Sledila je plesna tocka plesne skupine Wild West z Golega, ki so predstavili kantri plese. Sledila je pogostitev. Po njej je harmonikar Nik naznanil zace­tek rednega letnega obcnega zbora DU Ig. Potek obcnega zbora je znan, saj je predpisan z zako­nom. Zacel ga je podpredse­dnik ob odsotnosti predsedni­ka, pozdravil vse prisotne in poudaril, da društvo upokojen­cev letos praznuje 65-letnico obstoja. Predlagal je kandidate za delovno predsedstvo, ki je bilo z dvigom rok potrjeno so­glasno. Delovno predsedstvo je zasedlo mesto in predsedu­joci je predstavil dnevni red. Iz porocil predsednikov odborov je razvidno, da je bila vecina planiranih nalog in dogodkov realizirana, razen pri izvedbi izletov je eden odpadel zaradi premajhnega števila prijavlje­nih. Sledila je razrešitev pred­sednice nadzornega odbora in nato imenovanje nove ter na­mestnika podpredsednika. Po razpravi o porocilih in potrdi­tvi je podpredsednik predsta- Unicena tabla O bmocno združenje VSO Velike Lašce, Škofljica, Ig in Brezovi­ca je ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije 27. junija 2016 postavilo plošco v spomin na sestrelitev helikopterja v osamo­svojitveni vojni, ki je imel za nalogo raketirati Ucni center na Igu na pocivališcu v Mahu. Pred casom so neznanci tablo poškodovali oz. jo unicili. Unice­nje smo že naznanili policiji in podali prijavo proti neznanemu sto­rilcu. Ne razumemo, za koga je bila postavljena tabla tako sporna? Obmocno združenje VSO Simona Pavlic Mostišcar 03 | April 2018 vil nacrt dela za prihodnje leto, katerega predlog so vsi clani dobili v zacetku leta. Pri­pomb ni bilo in nacrt dela je bil sprejet. Clanarina ostane enaka. Sledila je podelitev pri­znanj, ki so jih prejeli clani, ki so letos prenehali aktivno de­lovati v društvu. To so Mirko Prek, Anica Cimperman, Ma­rija Križman in Franc Virant. S tocko razno je bil uradni del obcnega zbora koncan, sledilo pa je družabno srecanje. Ob koncu se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k re­alizaciji tega srecanja, tako clanom in neclanom. Ekipi, ki je pripravila in pospravila pri­zorišce, clanicam in clanom za postrežbo, šolskim kuharicam za izvrstno malico ter hišniku za pomoc in sodelovanje, PGD Vrbljene in Ig pa za posojene mize. Tudi naši Darinki hva­la za odlicno in hudomušno vodenje srecanja. Posebna zahvala gre Julijani Peršic za podarjene slike kot donacijo društvu. Cisto na koncu pa vabim nove upokojence, da se nam pridružijo in se vclanijo v naše društvo, da pomladijo naše vrste in se tudi aktivno vklju­cijo v delo društva. Dušan Petric, podpredsednik DU Ig Koncerta Moškega pevskega zbora Ig Ljubitelji ubranega petja se že vrsto let vsako leto zberemo na celovecernem letnem koncertu Moškega pevskega zbora Ig. Tako je naneslo, da je sta bila v kratkem kar dva, lanski 16. decembra 2017 v dvorani Gasilskega doma Vrbljene, ko je že dišalo po prihajajocih praznikih, in letošnji Mlada glasbenika na harmonikah 10. marca v dvorani Centra na Igu. G lasba spremlja cloveka na njegovi celotni ži­vljenjski poti. Pevci so predani pesmi, njihovi hrani za dušo. Tudi zaradi te preda­nosti petju Moški pevski zbor Ig uspešno deluje že 33. leto, zadnjih 14 let pevci prepeva­jo pod vodstvom zborovodje Mirka Merzela. Vsa leta svoje­ga delovanja ostaja zbor zvest slovenski ljudski pesmi, ki je bila vodilna nit decembrskega koncerta tako v pesmih kot v veznem besedilu. Ljudske pes­mi dajejo duška ljudskemu obcutju ob razlicnih pomemb­nih dogodkih, priložnostih in razpoloženjih, zato so lahko otožne, resne in razmišljujoce, vcasih tudi vesele in šaljive. Takšne, kakršno je življenje. Lipovšek – rog; 3. razred; Ciril Merzel – harmonika; 3. razred: Ema Kvržic – klarinet; 3. ra­zred; Jakob Miklavž Merzel – klavir, 1. razred. Naj jim ta na- V prvem delu so gostitelji zapeli nekaj pesmi s stalnega repertoarja: Pozimi pa rožice ne cveto, Po jezeru, Tece mi vodica, Vsi so prihajali, Ko so fantje proti vasi šli in Rožma­rin. Svoje koncerte zbor pope­stri z razlicnimi glasbenimi gosti, ta vecer so obogatili mladi ižanski instrumentalisti. Predstavili so se: Janez Merzel – tolkala; 2. razred glasbene šole; Neža Dolšak – flavta; 3. razred; Leon Kvržic – harmo­nika; 5. razred; Martin Drnov­šek – harmonika; 5. razred; Vid Mladi bobnar stop pomeni lep in pomemben kamencek v mozaiku njihove­ga glasbenega delovanja. V drugem delu koncerta nas je zbor prek otožnega ob­cutenja popeljal do bolj vese­lega konca v pesmih: Nocoj pa oh nocoj, Pod oknom, Raste mi raste, Vrtec ogradila bodem, Plenicke je prala, Majolka bod' pozdravljena. Z mocnim aplavzom smo za zakljucek priklicali še Žabe - pesem je gromko zadonela iz grl pevcev. Lep glasbeni vecer smo še po­daljšali z veselim druženjem. Verjamem, da smo prijetne obcutke tega vecera ponesli v praznicne dni in novo leto. Marca so pevci pripravili letni koncert Z zborovodjem Mirkom Merzelom so pevci pripravili vecer ljudskih in umetnih pes­mi. Koncert so razdelili v dva sklopa. V prvem nam je bilo pri srcu toplo ob petju pesmi, ki so polne ljubezni in miline, ceprav nosijo v sebi pridih otožnosti. V drugem sklopu je zadonela tudi domovinska pesem. Ob ubranem petju smo med drugimi uživali v pesmih Kaj bi te vprašal, Roža na vrtu, Vasovalec, Pod rožnato plani­no, Slovo in Slovenec sem. Pevci so predani petju in vsemu lepemu, kar to prinaša. Skozi pevske vaje se razlicni glasovi zlijejo v ubrano melo­dijo, skupina raste, pridružu­jejo se novi, na veliko veselje tudi mlajši pevci, prepletajo se izkušnje. Ce želimo postati modri in izkušeni, pa potrebu­jemo tudi mladost. Te imajo na pretek mladi instrumentalisti, za katere so tovrstni nastopi tudi ena od priložnosti, kjer si pridobivajo pomembne izku­šnje na zaceti glasbeni poti. Medtem ko so si pevci po prvem delu malo oddahni­li, so nas z nastopi navdušili mladi ucenci glasbene šole. Z nami so bili: Ema Kvržic, Ja­nez Merzel, Martin Drnovšek, Leon Kvržic, Ciril Merzel in Jakob Miklavž Merzel. Moški pevski zbor Ig se ni izneveril obiskovalcem svojih letnih koncertov, ki so se že navadili, da se vecer vedno konca s priljubljeno pesmijo Žabe. Na obeh koncertih je pesem je preplavila prostor in srca. Lepo je bilo videti polni dvora­ni zadovoljnih obiskovalcev, ki so se po koncertu še zadržali v prijetnem druženju. Prispevek koncujem z be­sedami, ki sem jih kot povezo­valka obeh koncertov izrekla na zadnjem, in vsem bralcem klicem: naj pesem ostane še naprej v našem življenju in nasvidenje na naslednjem koncertu! Alenka Jeraj Mostišcar 03 | April 2018 89. Govekarjev vecer v umetniških izrekanjih V ponedeljek, 19. 3. 2018, je srca obiskovalcev ogrel celoten vecer. Moderatorka Božena Števanec je s prepletanjem glasbene­ga in literarnega dela vecera povezala glasbeni, literarni in likovni del v nepozaben kul­turni dogodek. Ob deseti obletnici literar­nih srecanj Izrekanja, ki so se prvic zgodila pri Gerbcu na Igu, je izdal Javni sklad za kul­turne dejavnosti Ljubljana oko­lica zbornik. V zborniku Izre­kanja se predstavi 20 literatov iz devetih obcin. O zborniku je spregovorila Tatjana Avsec, urednica in predstavnica JSKD Ljubljana okolica. Zbornik je opremljen z likovnimi deli z natecajev JSKD Ljubljana oko­lica in estetsko dopolnjuje dela literatov. Izposoditi si ga je mo­goce v Knjižnici Ig. Literati so obcuteno odkri­vali svoja custva v odnosu do narave, ljubezni, usodnosti, sobivanja, soustvarjanja ter svojstven pogled na sedanje družbeno socialne odnose in dogodke. Na Izrekanjih tega vecera so nas prevzeli sodelu­joci v zborniku: pesnice Alen­ka Jeraj, Darja Avsec, Zdenka Vinšek ter pesnik Tomaž Si- Literati metinger. Pesmi Jožice Šubic je prebrala Alenka Jeraj, saj je bila zaradi bolezni avtorica odsotna. Hudomušen pogled na aktualne družbene teme je predstavil Alojz Sever v proz­nem delo z naslovom Top v postelji. Mlada pianistka Maria Praz­nik je navdušila z deli J. S. Ba­cha, F. Liszta in F. Chopina. Po sedmih letih glasbene šole je že izjemno uspešna na med­narodnih tekmovanjih mla­dih pianistov. V letu 2017 je prejela na Euritmiji v Italiji po­sebno nagrado za najbolj mu­zikalno izvedbo. Ob koncu vecera je predsta­vila slikarke in slikarje, clane likovne skupine DFG Zdenka Vinšek. V poklon obcinskemu prazniku Ig so se v preteklem mesecu poglobili v študije ižanske zgodovine, ki jo za­znamuje 170-letnica kmeckega punta in jo obeležuje Obcina Ig. Precej gradiva je priskrbe­la vodja skupine Mateja Jere Grmek. Likovniki so v tehniki akvarela v realisticni maniri upodobili na svojstven nacin dogodke ali življenjske okoliš­cine tedanjega casa. Razstava se razvija kljub razlicnim li­kovnim pristopom in pri po­sameznih delih prepoznavnim ilustracijam v celovito zgodbo življenja, stisk, hotenj in aktiv­nosti tedanjih Ižancev. Dela sobila razstavljena v dvorani OŠ Ig ob obcinskih prireditvah Pianistka Maria Praznik Obcine Ig. Na ogled bodo še ves mesec na stopnišcu Centra. Razstavljajo: Julijana Peršic, Zmago Werbole, Marija Fra­ninovic, Ivanka Demšar, Irena Brovet Zupancic, Milan Šubic,Marija Minka Žagar, Marja­na Dimec, Dani Baznik, Milan Zgonc in Zdenka Vinšek. Maria Praznik je na mednarodnem tekmovanju osvojila 2. mesto, za kar ji clanice in clani Društva Fran Govekar Ig iskreno cestitamo. Želimo ji še ve­liko glasbenih uspehov v prihodnje! Zd enk a Vinšek Tatjana Avsec Premiera Trije vaški svetniki V petek, 23. marca, se je na Golem spet predstavila gledališka skupina KD Mokrc. Z izvedbo svoje nove enourne komedije, ki jo je priredil Pe­ter Militarov in režiral Janez Cimperman, smo igralci vec kot zadovoljni, saj je bila dvo­rana do zadnjega sedeža polna ob premieri, obe ponovitvi, ki sta se izvedli v nedeljo, 25. 3., in ponedeljek, 2. 4., pa sta bili tudi zelo množicno obiskani. Igralci se zahvaljujemo za izkazano cast gledalcem in našemu režiserju za uspešno delo. Hvala tudi vsem, ki ste nas na kakorkoli podprli. Lilijana Mavec, Celotna igralska zasedba Trije svetniki v akciji KD Mokrc Likovne razstave v gostilni Hram na Igu Že nekaj let slikarke in sli­karji, clani Likovne sku-pine Društva Fran Govekar, razstavljajo v gostilni Hram na Igu. S svojimi deli obcasno opremi prostore posameznik, v tem letu pa se vrstijo dvome­secne skupinske razstave te­matskega znacaja. V sredo, 4. 4. 2018, je bilo odprtje razstave z naslovom Cvetje. Slike bodo na ogled do 6. 6. 2018, ko bo ob 20.00 uri odprtje nove razstave, pos­ vecene kolišcarski tematiki. Razstava bo vezana na tradici­onalni Kolišcarski dan. Vabljeni. Likovna skupina Društva Fran Govekar • koTIcEk zA MlADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Sneeeeg, juuuhhhhu! P ocasi smo se že sprijaznili, da je prava zasnežena zima osta­la visoko v hribih. Na naše veliko veselje se je letos odloci­la obiskati tudi nižine in nas obilno obdariti s snegom. Obilico snega smo dodobra izkoristili. Skozi okno smo opazovali, kako se puhaste snežinke spušcajo na zemljo in jo ogrinjajo v bel plašc. Sprehajali smo se v snežnem metežu in uživali, ko so se nam sne­žinke talile na noskih. Najraje od vsega pa smo se igrali na kupu snega ob šolskem paviljonu. Kepali smo se, delali angelcke, valjali po snegu in se skrivali v snežnem gradu. Po cudoviti zimi se že veselimo pomladi. Enota Mavrica Po nagrade V sredo, 7. 2. 2018, smo se štiri ucenke z uciteljico Jožefo An­tolic odpravile v Col po nagrado, ki smo si jo zaslužile za so­delovanje na fotografskem natecaju Lepota gibanja. Na natecaj je prispelo 118 fotografij ucencev iz vse Slovenije. Dosežki naših ucenk so bili naslednji: Lara Comino 3. mesto; Katja Šimenc 5. mesto; Mija Urbas Kotolenko 30. mesto in Lia Merzelj 31. mesto. Ko smo prišli v osnovno šolo v Colu, smo si najprej ogledali ucilnico za likovno vzgojo ter šolo. Potem so ucenci njihove šole zaigrali predstavo Martin Krpan, ki jo je priredila njihova ucite­ljica slovenšcine. Po nastopu pevskega zbora je sledila podelitev nagrad ter priznanj. Po prireditvi smo si ogledali še razstavo foto­grafij. Za konec smo se še posladkali s piškoti, se odžejali s sokom ter se z lepimi vtisi odpeljali na Ig. Lara Comino, 6. c Mostišcar 03 | April 2018 • koTIcEk zA MlADE /////////////////////////////////////////////////// Mednarodno srecanje ucencev na Madžarskem U cenci in ucenke smo se z ucitelji dolgo pripravlja­li na mednarodno sreca­nje na Madžarskem. Nedeljsko jutro, 11. 3. 2018, se je zacelo nekoliko drugace kot obicajna nedeljska jutra. Vsi nestrpni in polni pricakovanj pa seveda tudi skrbi smo se ob 8.30 zbra­li pod uro na ljubljanski žele­zniški postaji. Z vlakom smo se odpravili na dolgo pot proti Budimpešti. Cas na vlaku je res tekel pocasi, a smo si ga krajšali z igranjem družabnih iger, pra­znovanjem rojstnega dne in se­veda z ogromno govorjenja. Ker pa so bili naši kovcki polni raz­licnih dobrot, smo si privošcili tudi nekaj krepcilnih obrokov. Po prihodu v Budimpešto smo se najprej lotili iskanja apartmaja, kjer smo se nato udobno namestili in osvežili. Zvecer smo se z vsemi ude­leženci projektnega srecanja zbrali na spoznavni vecerji, kjer smo zelo kmalu pozabili na za­držanost in pogumno zaceli tkati nova prijateljstva. V ponedeljek zjutraj smo se z avtobusom podali na ogled Budimpešte. V znanstvenem muzeju Palaca cudežev smo se podali v svet preizkušanja in raziskovanja. Tu so nam predstavili veliko zanimivih po­skusov, povezanih z vodo, sami pa smo raziskovali delovanje magnetov, kako škripci pripo­morejo k lažjemu opravljanju dela, kaj se dogaja z našo težo na razlicnih planetih, preizku­šali smo se v sestavljanju razlic­nih skulptur … Po kratkem od­moru za kosilo smo se odpravili še na ogled cistilne naprave Or­ganica. Tukaj sicer nismo toliko uživali, saj je bil zrak okoli nas poln neprijetnih vonjav. Pozno popoldne smo koncno prispeli v kraj šole gostiteljice – Tis­zafüred, kjer smo bili nastanjeni ves teden. V torek dopoldne so nas prav lepo sprejeli na šoli, ki je bila ves teden naša gostitelji­ca. Ucenci so nam pripravili predstavitev šole in kraja ter nam razkazali šolo. Ucitelji smo ob vodenem ogledu šole obcu­dovali ucence, ki so tiho sedeli na klopcah in malicali, vsi sku­paj pa smo postajali vedno bolj ponosni nad našo ižansko lepo urejeno in bogato opremljeno šolo. Udeleženci vsake šole, ki sodeluje v tem projektu, so pripravili kratko predstavitev domovine, domacega kraja in šole. Ob predstavitvi so naši ucenci s ponosom zapeli slo­vensko himno. Popoldne smo si ogledali še eko center v kraju Poroszlo´ in se namocili v lokal­nem spa centru. V sredinem dopoldnevu smo na šoli izvajali poskuse, ki smo jih doma dodobra izpilili. Res smo bili ponosni, da so nam eksperimenti tako dobro uspe­ li. Še bolj ponosni pa smo bili na to, da smo se vedno bolje sporazumevali v anglešcini. Po opravljenem delu na šoli smo se srecali še z županom mesta Tiszafüred. Popoldne smo se odpeljali v Kisköre na ogled hidroelektrarne in jezu. Po kon­canem ogledu smo se z vrstniki spoznavali ob igranju razlicnih iger na prostem. Cetrtek je bil dan, ko smo si malo odpocili od vseh dejavno­sti. Imeli smo vec casa za druže­nje z vrstniki. Po kosilu so imeli koordinatorji projekta srecanje, ucenci pa smo se z uciteljicama podali na 'lov na kenguruje'. Ta dan je namrec potekalo šol­sko tekmovanje iz matematike Mednarodni matematicni ken-guru. Tekmovanje smo pisali z nemškimi vrstniki. Pozno popoldne smo se pomerili še v bovlingu. V petek smo si ogledali sre­dnjeveško mesto Eger. Tu smo imeli tudi dovolj casa, da smo nakupili spominke. Popoldne smo uživali v termah. Prijetno utrujeni smo se zvecer vrnili v hotel, kjer smo po vecerji preži­veli prijeten vecer s karaokami. Hitro se je naš obisk na Ma­džarskem bližal koncu. V sobo­to zjutraj smo se z avtobusom odpeljali v Budimpešto. Spoto­ma smo se poslovili od Ircev, ki so prvi zapustili Budimpešto. Mi smo ta dan kljub dežju izko­ristili za ogled precudovitega živalskega vrta, ki je res vreden ogleda. V nedeljo, 18. 3. 2018 pozno popoldne, smo prispeli domov. Polni lepih vtisov in željni naše dogodivšcine cim prej podeliti s sošolci ter sodelavci smo komaj cakali ponedeljek. Martina Brence,OŠ Ig Barvne sencne lutke Skupina uciteljev Svobodne šole Kurešcek je ucencem pripravila drobno presenecenje: predstavo barvnih sencnih lutk iz vec kot dva tisocletja starega tradicionalnega kitajskega gledališca. Rahlocutne in carobne sence so neverjetno žive. Ko zacnejo igro na prosojnem papirju, se nam lahko zazdi, da zremo v samostojna živa bitja ali morda v projekcijsko platno, kjer se vrti risanka. Precej je podobno risanki, le da so tovrstne gibljive slike nekaj bistveno bolj pedagoškega. N a predstavi se ustva­ri carobna umetniška atmosfera, igralci se vživijo v like in s svojo pri­sotnostjo ustvarijo odnos do otrok, katerih fantazija dobi neverjeten polet. Pri ekrani­ziranih risankah tega ni, na zaslonu namrec ni nikogar, s katerim bi otrok lahko ustvar­jal odnos, zato je atmosfera enostranska, le produkt otroka, ki se srecuje z navideznim gi­banjem likov na zaslonu. Tudi za fantazijo tam ni prostora, za­slon namrec na poseben, delno hipnoticen nacin deluje na mo­žgane, ki predvsem sprejemajo in le reagirajo. Ne zastrmijo se le oci, ohromi tudi delovanje možganov in posledicno vsehnotranjih organov. Žive gib­ljive barvne sence pa delujejo nasprotno, poživijo delovanje ocesa in možganov. Na videz podobna stvar – pri obeh pri­merih gre za nekakšne gibljive slike – ima povsem nasprotne ucinke. Na šoli imamo nekajkrat na leto lutkovne predstave. Do omejuje umetniško ustvarjal­nost, vendar hitro ugotovimo, da ni tako. Ta 'omejitev' omo­goca veliko drugih možnosti, recimo igro barvne svetlobe, razlicnih virov luci, spremem­bo velikosti z oddaljenostjo ali kompleksno pocasno in tudi hitro gibanje. S svojim osvet­ljenim platnom popolnoma pritegne pozornost … Lutkovni zdaj smo imeli vedno namizno gledališce s stojecimi lutkami, tokrat pa smo zbrali sile in se naucili osnov sencnih lutk. Iz­jemno odkritje! Morda se sprva zdi, da dvodimenzionalnost ustvarjalci so povsem skriti, zato lutke govorijo same, ravno tako do izraza pridejo posebni zvocni ucinki, ki prihajajo z be­sedilom … Velika moc in priv­lak dveh dimenzij sta se poka­zala tudi na predstavi. Obcasna tišina, v kateri si lahko slišal dihanje, je razkrivala polno po­zornost otrok. Cloveški spomini, predstave in sanje so ravno tako dvodi­menzionalni. Barvne sencne lutke v zunanjem svetu prika­žejo to podrocje cloveške not­ranje, duševne aktivnosti. Na predstavi so kot gledalci otroci izjemno aktivni in budni, sle­dijo rdeci niti zgodbe, pozorni so na vse detajle, s svojo no­tranjo držo gredo skozi krize in razrešitve zgodbe in z liki doživljajo dramo v dveh di­menzijah. S tem otroci nekaj vadijo: smiselno predstavljanje z repom in glavo, ki ga bodo v življenju še kako potrebova­ li. Zamisliti si nekaj, kar še ni ustvarjeno, a kar je izvedljivo in potrebno, žene razvoj clove­ka in cloveštva naprej. Od tovr­stnih sposobnosti je odvisno, ali bomo v družbi še naprej le eksperimentirali z nepremišlje­nimi idejami in se hkrati držali starih navad ali bomo našli za­misli za tisto, kar je danes tako iskano in cesar je tako malo: pristno notranjo gotovost po­sameznikov in družbeno pra­vicnost. Za uresnicitev dugega si moramo najprej to dobro za­misliti. Gotovo smo že opazili, da nam le zbiranje in urejanje podatkov ne prinese tovrstnih bistvenih odgovorov, da je vsa tehnika, s katero pridobimo številne informacije, sicer pri­rocna, a so kljucni problemi ljudi povsem drugje. Zgodba naših barvnih senc je bila prirejena kitajska pra­vljica, ki govori o tem, da nek­daj niso vedeli, da se riževa zrna jedo. Jedli so le lupine riževih zrn. In le ljubezen, inte­res za socloveka in resnico so pripeljali do tega, da so odkrili, da so zrna pravzaprav veliko boljša in hranljivejša od lupine. Na nekaterih podrocjih smo v družbi tudi mi to že odkrili, na drugih še ne. Recimo kot družba še nismo ugotovili, da so barvne sence, žive gibljive slike, veliko bolj 'hranljive' od lupin, navideznih gibljivih slik zaslonov. A z interesom pride­mo do tega zelo hitro … dr. Davorin Peršic, vodja Svobodne šole Kurešcek Tehniški dan v Muzeju pošte in telekomunikacij V ponedeljek, 29. 1. 2018, smo ucenci 6. razreda obiskali Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu in tako preži­veli tehniški dan. Po kar dolgi vožnji smo prispeli do muzeja. Vstopili smo in se razdelili po razredih, da smo lahko odšli na delavnice. Ena iz­med delavnic je bila izdelava telegrafa, kjer smo se ucili Morse­jevo abecedo in sporocanje prek telegrafa. V drugi delavnici smo spoznali zgodovino pošte in telekomunikacij. Prijazna vodnica nam je razložila vse o pošti in telefoniji ter odgovorila na naša vprašanja. V tretji delavnici pa smo izdelovali štampiljke. Po koncanem ogledu smo se veseli in z veliko novega znanja odpravili domov na Ig. Mija Urbas Kotolenko, 6. c / Martina Brence Uživali v prelivanju akvarelnih barv Ob cetrtkih so v marcu potekale za otroke delavnice akvarela pod vodstvom slikarke Zdenke Vinšek. Delavnice je povezovala zgodba o polžu, ki je želel mavricno hišico in si rešil življenje, saj ga racman ni prepoznal. Racman je odtaval med breze, se šopiril v lesketajocih se barvah, ob ribniku na obronku Barja zagledal otroke, ki so pobirali zavržene smeti in našli lep star predmet. Racman je zadovoljno odplaval na drugi breg, saj je slišal, da bodo otroci smeti odnesli v smetnjake, star predmet pa ocistili in si okrasili razred. Delavnic se je udeležilo šest izredno zvedavih in nadarjenih deklic. Zadnja delavnica bo 5. aprila. Predvidoma bodo brezplacne delavnice ponovno 31. 5., 7. 6., 21. 6. in 28. 6. 2018 od 15. ure do 17. ure. Prijave so možne do 29. maja na GSM: 031/352-791. Zdenka Vinšek Dragi otroci, vabljeni na prireditve v Knjižnico Ig Dream in English – Oh, Happy Day! 18. april ob 17.00 Delavnica Oh, Happy Day! 9. maj ob 17.00 Vabimo otroke, ki bi želeli s kužkom doživeti domišljijski svet pravljic, da se nam pridružite in sami glasno preberete pravljico pravemu kužku. Primerno za otroke od 7. do 12. leta starosti. Delavnico vodijo prostovoljke iz društva Tacke pomagacke. Zaradi zasedenosti mest zbiramo prijave za junij. Obvezne prijave v knjižnici na 01/308-57- 20 ali ig@mklj.si. Dajmo jim vetra – Kekec gre na morje 16. maj 2018 ob 17.00 Pred 100 leti se je Kekec znašel v knjigi in potem … Ko je postal slaven in je pisatelj Josip Vandot zaslužil dovolj denarja, sta šla na morje. Mogoce. Po morju prevažati ovce je težko, ker ne znajo plavati in na krovu niso nikoli pri miru. Zato bomo na delavnici zanje izdelali majhen katamaran, ki bo plul tudi v najbolj razburkani vodi. Prijave osebno v knjižnici na 01/308-57-20 ali ig@mklj.si. Igrica Cebelica leti po pomoc V ponedeljek, 19. 3. 2018, je otroška gledališka skupina pripravila premiero igrice Cebelica leti po pomoc pod vodstvom mento­rice Božene Števancec. Dvorana Centra Ig je bila nabito polna. Cebelica išce pomoc Jo je našla? Kdo je ta drobcena cebelica, ki ponudi pomoc majhni miški? Muca Mina je glavni krivec, ki grozi mali poljski miški, da jo bo pojedla. Miška prosi cebelico, naj poišce psa, ki bo pregnal muco Mino. Ampak uboga cebelica ne ve, kako je videti pes. Sreca žabico, konja, ovcki in celo lev se znajde sredi te zmešnjave. Cebelica je že obupana, ker ne najde psa, in se vrne na domace dvorišce. Tam pa jo caka pes, ki je že pregnal Muco Mino, miška pa je rešena. In kdo so igralke, ki so pomagale miški, da je našla pot domov? Brina Budimir – cebelica, Manca Pahor – muca Mina in strašen lev, Kaja Gostic – miška, Lara Ceh – pes, Natalija Besedic – konj, Lana Juha – žabica, ovcki pa sta bili Oja Štamcar in Inna Novak. Premiera je za nami, aplavz je bil bucen, me pa že pridno na­stopamo dalje. Ce vam ni uspelo priti na premiero, ne skrbite, še bodo ponovitve. Božena Števancec / Alenka Jeraj Premiera predstave Mamici se je pokvarila ura V Mladinski gledališki skupini smo za letos pripravili predsta­vo Mamici se je pokvarila ura. Spoznamo družino, ki je pred kratkim izgubila ocka, in sedaj mamica sama skrbi za tri otroke. Da bi otrokom zagotovila vse potrebno, opravlja kar dve službi. Otroci jo želijo za materinski dan presenetiti tako, da placajo po­pravilo ure, kupijo novo uro … in naenkrat imamo cel kup ur. V predstavi igrajo: Dona Šuškovic, Nik Nedelko, Aleks Sopko, Darja Mikic Cerovac, Kim Novak in Anja Pavšic. Premierno smo jo uprizorili v ponedeljek, 19. marca, in se razve­selili dobrega obiska. Trikrat smo jo že zaigrali za ucenke in ucenceOŠ Ig in dvakrat za ucenke in ucence PŠ Lavrica. Aprila pa se bomo s predstavo udeležili festivala Najdihojca v Velikih Lašcah. Alenka Jeraj Moja mama / Lara Comino, 6. c Moja mama je velikokrat doma sama. Kadar v trgovino gre vedno prinese torto za me. Vsak dan v službo hodi in se ravna po modi. Mama poskrbi, da je hiša cista, kot bi bila modna pista. Moja mama spece kolacke in še psu umije tacke. Potem ga posuši in malo umiri, da zaspi. Pomlad / Mija Urbas Kotolenko, 6. c Spomladi rože cvetijo, majhne in velike se nam zdijo. Cebelice se na njih redijo, vcasih od utrujenosti tudi zaspijo. Ko zjutraj vstanem, svoje male rožice pogledam. Pridno jih zalijem, potem pa še sebe umijem. Ko pridem v kopalnico, zamenjam žarnico, Pogledam v denarnico in vidim lepo šmarnico. V središcu Iga na Troštovi ulici je že osmo leto na ogled stalna razstava, naslovljena Kolišcarji z Velikega jeze­ra. Razstavo o kolišcarjih je z evropskimi sredstvi pripravilo Društvo Fran Govekar Ig. Na njej med obiskovalci najvec po­zornosti pritegneta velika maketa kolišca ter kopija kolišcar­skega voza v naravni velikosti. Razstava je odprta od zacetka aprila do konca oktobra. Možen je samostojen ogled ali ogled z vodenjem, v obeh pri­merih je obvezna predhodna najava na telefonsko številko 051/374-475 ali e-pošto info@dfg.si. Lani si je razstavo ogledalo vec kot 2.000 obiskovalcev iz vse Slovenije, najvec šolskih otrok, pa tudi obiskovalci iz tujine, saj je zanimanje za kolišcarje po vpisu na Unescov se­znam svetovne dedišcine veliko tudi med tujimi turisti. Va­bljeni, da spoznate kolišcarje z Velikega jezera tudi vi! Maja Zupancic, Društvo Fran Govekar Ig Mostišcar 03 | April 2018 Barje, ali te poznam O Krimski jami V sredo, 21. marca 2018, je v Gostilni Hram na Igu v sklopu predavanj Barje, ali te poznam potekalo tretje letošnje predavanje z naslovom Iznos posmrtnih ostankov žrtev revolucionarnega nasilja iz Krimske jame. Predavala sta dr. Anton Velušcek, ki je podal arheološke raziskave primera, in Martina Kocmur, ki je spregovorila o forenzicni preiskavi. Ob predavanju je bila v Knjižnici Ig na ogled razstava Vsako noc je požrla koga iz naših krajev avtorjev dr. Antona Velušcka, Damjana Debevca, dr. Andreja Mihevca, mag. Staneta Okoliša, dr. Uroša Koširja in Martine Kocmur. Ogledate si jo lahko do 23. aprila 2018. L eta 2006 je bila dana po­buda lokalne skupnosti o izkopu posmrtnih ostan­kov žrtev iz Krimske jame. Leta 2007 je bila o tem obvešcena Komisija za prikrita grobišca, nato pa je komaj leta 2014 ste­kla šele predpriprava na izkop, ki je potem dejansko potekal na simbolicni datum 29. 11. 2015. Na izkopu so sodelovali tudi prostovoljci. Partizani so leta 1942 v Krimsko jamo zmetali 31 oseb (2 nedonošencka, 2 otroka, 8 žensk in 19 moških). Tretjina žrtev so najverjetneje partizani, saj je šlo za obracunavanje med njimi, ostalo so civilisti. Vecina lobanj nima sledov udarcev ali strelnih ran, kar pomeni, da so pahnjeni v brezno jame lacni, žejni in prestrašeni umirali vec dni. Tudi vecina osebnih pred­ metov (ženske lasnice, kovanci, vojaški gumbi in okovani vo­ jaški cevelj ter peta ženskega ali otroškega cevlja), ki so jih našli poleg kosti žrtev, sodi v leto 1942. Kako vemo, da so žrtve pobili partizani? Najdeni naboji in tulci jugoslovanske in italijanske oborožitve so iz­dali storilce – partizane – saj so edino oni uporabljali tovrstno oborožitev. Prstni odtis revolu­cionarnega nasilja pa je zagoto­vo telefonska žica za vezanje, ki so jih uporabljali v te morilske namene. V revolucionarnem boju rde­ce fronte proti fašizmu je bilo slovensko narodno vprašanje drugotnega pomena. Za revolu­cionarji so ostale pesmi iz tega obdobja, ki jasno pripovedu­jejo, da se borijo proti gospodi bolj kot proti sovražnikom in da se borijo s sovjeti za sovjete. Iz teh ostankov se da potrditi zna­caj in dejansko naravo borcev NOB. Svoj zlocin so partizani že­leli zakriti tudi v Krimski jami, ki je bila najmanj dvakrat mi­nirana, nazadnje 19. 9. 1945. Zanimivo, da je bila hkrati raz­streljena tudi kapelica v Gra­hovem. Dostop do jame je bil v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja one­mogocen, funkcija jame je bila strah z besedami: »Notri je še prostor.« Prvi ostanki svec se­gajo v obdobje po letu osemde­set. V casu slovenske pomladi in po osamosvojitvi je bilo pri Krimski jami postavljeno raz­pelo Staneta Jarma (1990) ter oltarna miza Franceta Kvater­nika (1995). Dr. Anton Velušcek je v sklepni razpravi dejal, da mora biti po zakonodaji pri izkopu posmrtnih ostankov prisoten arheolog, zato je pri tem sode­loval. Neki jamar, ki je bil tudi navzoc na predavanju, je do-dal, da je na Notranjskem vsa­ka druga jama polna okostij, in spomnil na žalostno dejstvo, da hodimo po kosteh. Kjer je partizanska ceta taborila vec kot teden dni, je zagotovo mo­rišce, to je dejstvo. Da je bil projekt iznosa po­smrtnih ostankov iz morišca Krimske jame omogocen, so najbolj zaslužni Borovnicani in prostovoljci, med njimi Dam­jan Debevec, ki se je prav tako udeležil predavanja. Simona Pavlic Na stari razglednici je na desnem bregu Išcice vidno perišce, Mesto, kjer je nastala razglednica – danes. Tu je še do nedav­ zraven pa brv. nega stala brv, a so od nje na bregovih ostali le še temelji. Lastnica razglednice: Lidija Jurjevic Maja Zupancic Prva pomoc pri zastrupitvi s strupenimi gobami Vsem gobarjem in ljubiteljem gobjih jedi dajemo naprej v razmislek nekaj pomembnih dejstev pri nabiranju teh cenjenih gozdnih sadežev. C e bi vprašali ljudi, katera je najbolj strupena goba in zaradi katere gibe je umrlo najvec ljudi, bi dobili od­govor, da je to zelena mušnica (Amanita phalloides). Vendar je najvec ljudi umrlo zaradi gli­ve, znane pod imenom rženi rožicki. Povzrocajo ergotizem (zaradi vsebnosti ergot alkalo­idov), vplivajo na hormone in nevrotransmiterje (adrenalin, noradrenalin, seratonin, dopa­min). Krcijo ali širijo žile, vpli­vajo na krvni tlak, delujejo na mišice maternice (povzrocajo porodne krce) in na centralni živcni sistem. V Sloveniji je od zdaj obde­lanih vec kot 3.000 vrst, smrtno strupenih približno 30 vrst, stru­penih pa okrog 200 vrst. Prek 200 vrst je tudi takšnih, pri kate­rih užitnost še ni raziskana. Kriticna kolicina zaužitja smrtno strupenih gob je 20 do 40 gramov, kar pomeni približno en trosnjak. Umrljivost pri zauži­tju teh gob je vec kot 20-odsto­tna in odvisna od kolicine zauži­tih gob in casa, ki je pretekel od zaužitja do zdravstvene pomoci. Ker je inkubacijska doba pri za­strupitvah s smrtno strupenimi gobami obicajno precej dolga, si nikakor ne moremo pomagati drugace, kot da ob prvih znakih cim prej poišcemo zdravniško pomoc ali nas pripeljejo v naj­bližjo zdravstveno ustanovo. Ni­kakor ne smemo ukrepati sami in piti alkohola ali mleka, saj oboje pospešuje resorpcijo stru­pov v kri. Pomembno je, da cim bolj natancno opišemo gobe, ki smo jih zaužili, da bodo zdrav­niki lažje ukrepali. Mnogokrat STROKOVNO PREDAVANJE STRUPENE GOBE IN ZASTRUPITVE v cetrtek, 19. aprila 2018, ob 19. uri v dvorani Centra Ig. Predavala bo vrhunska strokovnjakinja in poznavalka gob Veronika Tratnik. Dobrodošli! je treba pojasniti, od kod gobe izhajajo, kdo jih je nabral, kate­rega dne, na katerih rastišcih, kako so bile pripravljene, kdo jih je jedel, ali so bile kupljene, kje so bile kupljene, kako so bile shranjene, natancno je treba ve­deti, koliko casa je preteklo od zaužitja do prvih znakov, koliko je bilo gob in katerih vrst, kate­re jedi in pijace je bolnik zaužil, kateri so bili znaki zastrupitve in v kakšnem casovnem zaporedju so se pojavili ter kakšno prvo po­moc je bolnik že dobil. Koristni so tudi podatki o drugih boleznih in o morebitni alergiji. Opazujejo se tudi dru­ge osebe, ki so zaužile isti gobji obrok, ali se bodo morda tudi pri njih pojavili znaki zastrupitve. Pri strupenih gobah, ki imajo krajšo inkubacijsko dobo, se zna­ki zastrupitve (slabost, bruhanje, prebavne motnje ...) javijo prej, od 20 minut do najpozneje 4 ure po zaužitju. Sami si lahko poma­gamo edino tako, da pospešimo izlocanje vsebine iz želodca z izzvanim bruhanjem. Velja pa kot že omenjeno: cim prej poiš­cemo zdravniško pomoc! Kadar nastopijo težave kmalu po jedi in je mogoce z bruha­njem takoj izprazniti želodec, je to najhitrejša in najbolj zaneslji­va prva pomoc. Bolnik si kmalu opomore, vendar je zdravniška pomoc vsekakor potrebna, ker zastrupitev ne vpliva na vsakega cloveka enako in lahko v posa­meznih primerih tudi lažja za­strupitev pusti posledice. Bodimo previdni. Slavko Šerod Vabimo vas na voden sprehod po Na sprehodu boste ob oznacenih tockah in z razlago vodnikov spoznavali gozdno zelišcarstvo ter tematiko ptic in njihovih gnezdilnic. Izhodišcna tocka je RTC Zapotok. Ucna pot je nezahtevna, primerna za vse starostne skupine, tudi za otroke v spremstvu staršev. Vabljeni! Društvo Zapotok Sekcija za zdravo življenje Mostišcar 03 | April 2018 Seminarji za zdravo, srecno in uspešno življenje V sklopu omenjenih seminarjev, ki jih prireja Turisticno društvo Kurešcek, so nas na Golem znova obiskali zanimivi predavatelji in nam vsak na svoj nacin podali vizijo, kako si pomagati do zdravja in srece. V sredo, 28. marca, je bil z nami József Varga iz Dobrovnika, ki nam je predstavil Novo medicino. Gre za novo biološko-medicinsko znanstveno vedo, njene osnovne trditve pa temeljijo na dejstvu, da je vzrok vsake bolezni v vecini primerov custvenega in psihic­nega izvora. Nova medicina poz­na resnicno ozadje vsake bolezni in ve, zakaj, kdaj in kako zbolimo, zato lahko napove trajanje, potek in moc bolezni. Sliši se precej ne­verjetno, a vendar gre za vedo, ki temelji na dolgoletnih izkušnjah. Nova medicina je odkritje nemškega zdravnika dr. med. Rykeja Geerda Hamerja, ki je odkril in dokazal povezavo med duševnimi, custvenimi kon­fliktno-šokantnimi doživetji in njihovimi telesnimi manifesta­cijami ter med tem, kako se ti povezujejo v posameznih mož­ganskih nadzornih predelih. Dr. Hamer je odkril, da se vsaka bo­lezen zacne s težkim custvenim pretresom. Njegovo odkritje je tudi pomemben korak naprej v medicinski znanosti, ki ruši šte­vilne znanstvene predpostavke József Varga Barbara in Željka DNEVNA IN CELONOCNA GONG ZVOCNA KOPEL Izvajalka Maja Kristan, ucenka Dona Conreauxa, ki nas bo na kopel pripravila z razgibalnimi vajami. S seboj prinesite: podlogo za ležanje, odejo, po želji vodo v stekle­nici ali kristale, da boste lahko vibracijo gongov skozi meditacijo ujeli in jo odnesli s seboj domov. Prijave so obvezne, najpozneje dan pred kopeljo na gsm: 041/612-891 Maji ali na gsm: 041/222-312 Darji. Primerno za vse starosti in vse nazore! Kopel ni nadomestilo za posege tradicionalne medicine in zdravilstva, je pa pot uglaševanja s svetom znotraj in zunaj nas. Kopel bo izvedena ob zadostnem številu prijav. Prostovoljni prispevek Društvo Zapotok Sekcija za zdravo življenje dosedanje stroke. Z Novo medi­cino imamo možnost doumeti bolezen kot pomembno preple­tanje procesov, ki tecejo med dušo in možgani ter organom, ki ga dolocen možganski del nadzira. V sredo, 11. aprila 2018, smo imeli na predavanje dveh pre­davateljic, in sicer Barbare Svetelj Šprah in Željke Toplar Luzar, ki sta obe licencirani sve­tovalki komplementarne ener­gijske medicine po mednaro­dni metodi P.E.C.A.® Naslov njunega predavanja je bil Clo­vek kot energija – na poti do sebe in svojega zdravja. Vsi smo energija in vse okoli nas je energija. Smo vibracija elektro­magnetnih polj s specificnimi informacijami, ki vplivajo na naše psihofizicno zdravje. To je rezultat uravnoteženega pre­toka energije v našem elektro­magnetnem polju. Zdravi smo, ko smo notranje umirjeni in ko razpolagamo z dovolj energije za delovanje. Takrat delujemo uravnoteženo, pozitivno, reagi­ramo na izzive iz okolja in zmo­remo aktivirati vse svoje poten­ciale. Vse to nas vodi v osebni napredek. Nasprotno so zdravstvene težave, notranje stiske, težki medosebni odnosi in druge življenjske preizkušnje vedno posledica nepravilnega pretoka energije skozi naše elektroma­gnetno polje. Dalj casa ko delu­jejo vzroki za nepravilen pretok energije, v težji situaciji se clo­vek znajde in vedno manj moci ima, da bi se lahko zdravo soocil s težko situacijo ter jo razrešil brez dolgotrajnih posledic zanj in za njegovo okolico. Mednarodno priznana meto­da P.E.C.A.® je komplementarna energijska medicina, ki s ce­lovitim in osebnim pristopom odkriva ter ozavešca vzroke energijskega neravnovesja, ga pomaga odpraviti in vzpostaviti zdrav pretok energije v cloveko­vem elektromagnetnem polju. Z uravnoteženim in zdravim energijskim pretokom lahko prebudimo oziroma okrepimo proces regeneracije tako v svo­jem telesu kot v naši psihi, po­sledicno pa se spremeni tudi to, kako doživljamo sebe, zunanji svet in življenjske okolišcine. Še isti mesec, torej 25. aprila 2018, pa bo v dvorani na Go­lem malce bolj misticno, saj bo z nami energijska tera­pevtka Katarina Medved, ki se ukvarja s paranormalni­mi pojavi na ravni pacienta oziroma s tako imenovanimi entitetami. Kaj je pravzaprav entiteta? Izraz se nanaša na nefizicna bit­ja, ki se prilepijo oziroma prise­sajo na cloveka in delujejo kot paraziti ter ustvarjajo razlicna custvena, psihicna in fizicna stanja in težave. Zlasti pogoste so težave s prehranjevanjem, nenadzorovani custveni izbruhi in motena duševna stanja, v res­nejših primerih pa celo resna te­lesna obolenja. Katarina je zna­nje o entitetah pridobila skozi šolanje pri dr. Samuelu Saganu, ustanovitelju šole Clairvision. Dr. Sagan je objavil tudi knjigo Entitete – paraziti energijskega telesa. V njej izvirno in z nove perspektive razlaga fenomen obsedenosti in obsesij, hkrati pa ponuja tudi terapevtski pri­stop k tem vrstam duševnih motenj. Vendar ta tema ni nova. V vseh svetovnih tradicijah in folklorah lahko najdemo price­vanja o duhovih in drugih ne­fizicnih bitjih, ki lahko vplivajo na cloveka. Vse o entitetah boste lahko iz­vedeli na predavanju, zlasti zani­mivo pa bo slišati, kako entitete vplivajo na nas in kako jih lahko odstranimo oziroma ocistimo. Lepo vabljeni! Roman in Tatjana Povše Mostišcar 03 | April 2018 Nekdanji ižanski gozdar in nikoli lovec Ceprav gozdar, nisem bil nikoli lovec, samo fotolovec – že od leta 1970 in še danes po malem pri izpolnjenih 79 letih starosti. Ob sedanji super fotografski tehnologiji, razumljivo visokocenovni, sem s svojo opremo 'berac'. Po skoraj 50 letih fotolova mi danes uspevajo, in še to bolj redko, le staticni posnetki. Recimo divjad – ni ostrine, mi je še nedavno govoril do leta 2018 urednik revije Lovec; na voljo je namrec imel odlicne posnetke divjadi s super ostrino. Fotografi vedo, da je med množico posnetkov le nekaj dobrih, morda samo eden, ta pa odtehta vse ostale slabe oz. slabše. Z a ta clanek sem našel po­vod v decembrski številki omenjene revije (Lovec 12/17), kjer se poslavlja njen sko­raj 40-letni odgovorni urednik Boris Leskovic. Poznava se še od zgodnjih let Fotokluba Dia­na (ustanovljen februarja 1973). Takrat sem bil revirni gozdar od Iga do Krvave Peci (1964-1977). To obmocje z Mokrškim hri­bovjem me še danes pritegne in pogosto prihajam cez Barje na Ig ter navzgor proti Mokrcu in Krvavi Peci. Zadnja leta je seve­da to vožnja z avtom in redkeje peš. Zadnje pa je zame še danes zakon, vsaj nekajkrat na leto se odpravim na pohod z Bukovca ali iz Krvave Peci cez Iško na Osredek (Sv. Vid) in nazaj. Tako v casu moje službe revirnega gozdarja kot pozneje je pri mo­jem fotografiranju, predvsem fotolovu, igrala posebno vlo­go soteska Iške. Prehodil sem jo po dolgem in pocez ( knjiga Iška – Iški vintgar, 2001). Manj za službene potrebe, bolj pa v rekreativnem in naravovarstve­nem smislu (varovalni gozdo­vi!), za fotografijo pa neizmer­na množina veselja, ljubezni in zadovoljstva, ki so povezani z delovnimi nalogami. Danes sem pri svoji starosti morda bolj le še ustanovni in castni clan Kluba Diana kot pa fotolovec, pa ven­dar še zelo rad kaj napišem in mi uspe tudi kakšen posnetek za objavo, predvsem v reviji Lovec, v Mostišcarju pa bolj 'nelovski' posnetki. Z urednikom revije Lovec sva vedno zelo dobro so­delovala in je morda kakšen moj clanek v tej reviji tudi Borisovo 'maslo' kot plod dolgoletnega sodelovanja in prijateljevanja. Sam mi je sicer zatrdil, da pri tem nisem imel nobenih pred­nosti pred clanki drugih avtor­jev. Clanke in fotografije sem zacel objavljati že pri Borisovem predhodniku, takratnemu ured­niku Lovca Francetu Cvenklju. To je bilo obdobje predvsem v letih 1971-1977 in potem morda malo manj v osemdesetih letih, ko je bil urednik že Boris Lesko­vic. Za svoje dotedanje sodelo­vanje pri omenjeni reviji sem v letu 1978 prejel od LZS plaketo revije Lovec II. stopnje, v letu 1984 pa Znak za zasluge. Tudi za fotografije divjadi in narave sem prejel priznanja in diplome, ki so zadostovala za pridobitev naslo­va fotograf 2. razreda FZS ( junij 2000). V tretjem tisocletju so na uredništvo Lovca romali moji prispevki bolj poredko. Po letu 1995 sem zacel ob koncu svo­jega službovanja (v pokoj sem šel oktobra 1997) pisati knjige. V obdobju 1997-2017 jih je izšlo sedem. Pa naj prekinem našte­vanje, kaj sem vse napravil; malo samohvale pa je le treba, sicer te povozijo. Obe omenjeni reviji še danes zelo rad prebiram, pred­vsem zanimive zapise z lova in narave; v Mostišcarju pa seveda zanimivosti iz ižanskih predelov. Zakaj nisem bil in ne bom nikoli lovec? Kot pretežno te­renskemu gozdarju celotno delovno dobo mi je bila zaradi skoraj vsakodnevnega spozna­vanja in dela na terenu vsekakor dana prednost pred onimi v pi­sarni ali za strojem. Ti so imeli na voljo namrec le ali dopust ali vikend. Za streljanje mi še na fa­kulteti pri predmetu lovstvo pri prof. dr. Stanetu Valentincicu ni bilo mar. Kot receno, fotografija in fotolov sta mi zadostovala. Ko sem že omenil streljanje, naj še na kratko opišem dogo­dek iz leta 1970, ko sem se dob­rih pet let (1966-1971) po tere­nu še vozil s starim službenim mopedom, ki so ga pred menoj uporabljali že gozdarji Kmetij­ske zadruge Ig (Emil Stegnar, generacija gozd. tehnikov 1952, umrl okt. 2004). Moped je po­dedovalo Gozdno gospodarstvo Ljubljana, ki je v letu 1963/1964 prevzelo gozdove. Do takrat so jih upravljale kmetijske zadru­ge, tako tudi ižanska (direktor Marjan Virant, 1934, genera­cija gozd. tehn. 1956; tudi tast ljubljanskega župana Zorana Jankovica). Kot omenjeno, sem takrat v letu 1970 v prsku (ženi­tev srnjadi) 12. avgusta odšel z že davno pokojnim zdravnikom Janezom Zlokarnikom, clanom LD Mokrc, 'na jago'. Piskal, vabil je pomožni lovski cuvaj omenje­ne lovske družine, Iškar (Franc Cimperman, 1898–1974). Lovec je cakal s puško, jaz pa s fotoapa­ratom (do leta 1973 ruski Zorki 4 s 135 mm teleobjektivom). Sr­njak pride, strel poci, jaz pa nic. Srnjak pri strelu ni obležal ne na mestu, ne v bližini. Odšli smo do Iškarjevega stanovanja po nje­govega psa, istrskega gonica na Predgozdu (Selo), to je do nek­danje turjaške logarnice (pokoj­na Silva Krašovec in lovci, danes privat). Pes je na nastrelu takoj prijel in gonil srnjaka v globel Iške prav do vode. Omenjeni lo­vec, bolj obilne postave je hitro odnehal s tem tempom, jaz pa, takrat pri 32 letih, hitro za psom. Lovec mi je dal nož in meni, po­polnemu neuku, lovskemu ama­terju, razlagal, kam naj zabodem nož v srnjakov vrat. Ko sem pri­tekel do ranjene živali ob vodi Iški in z veliko muko, odporom zapicil nož v srnjakov vrat, sem videl samo njegove zelene oci, kot bi me prosil naj se ga usmi­lim. Navodilo lovca mi je uspelo šele pri drugem poizkusu. Niko­li ne bom pozabil srnjakovih oci, ki so zrle vame. Nikoli ne bom lovec, sem si rekel, in še danes nisem. Taka je bila in je še danes moja osebna odlocitev. Ne bom predaval o lovu v pradavnini in boju ljudi za preživetje; o tem je bilo že veliko napisanega. Moj prispevek naj bo samo veselje do narave, naše velike uciteljice, ki pa jo žal premalo upoštevamo, nasprotno, unicu­jemo jo. V letu 2018 želim vsem mokrškim in ižanskim lovcem ravne cevi, fotolovcem pa dober pogled in top odlicen posnetek. Ižanci, Kocar 'ma vas rad! Tomaž Kocar Nova stara imena v gasilskih društvih L etos so potekale na vseh ravneh gasilske organi­zacije v Sloveniji, torej v Gasilski zvezi Ig in v vseh de­setih gasilskih društvih naše obcine, volitve organov za ob­dobje 2018–2023. Na obcnih zborih vseh druš­ tev so bili tako predstavljeni stari in novi kandidati za ime­ novanje v organe društva. V nekaterih ižanskih društvih se je tako zamenjal poveljnik, ki predstavlja strokovno-ope­ rativni organ društva, katere­ mu pri vodenju in opravljanju teh nalog pomagajo preostali clani poveljstva. Funkcijo po­ veljstva lahko prevzame clan gasilskega društva, ki ima op­ ravljeno doloceno stopnjo ga­ silskega izobraževanja. PGD Golo Jože Virant Jože Železnik PGD Iška Loka Andrej Žnidaršic Uroš Cuden PGD Kot-Staje Jernej Platnar Anže Možek PGD Škrilje Sandi Možina Tomaž Srnjak PGD Vrbljene-Strahomer Klemen Glavan Aleš Tancek Upravni odbor PGD je operativno-izvršilni organ, ki opravlja organizacijska, teh­nicna in administrativna dela ter vodi društvo. Predsed­nik PGD sklicuje sestanke in Škrilanski gasilci smucamo L etošnja zima je bila res bogata s snegom, pri nas na hribu pa še posebej. Kljub temu smo šli pogledat, koliko snega je v bolj zaresnih hribih. Po obicaju, malo pa tudi po navadi, smo šli na Soriško planino. Seveda smo tam smucali, delali smo res lepe vijuge. Lovili smo se po smucišcih; no, to smo delali samo starejši, ki smo komaj do­hajali našo mladino. Vreme sicer ni bilo najbolj prijetno, a smo vse­eno zelo uživali. Saj se vidi na sliki, kajne? Ko pa smo bili lacni, smo pojedli vsak svoj hot dog. Kupili smo jih v kleti bližnjega kozolca. Kako v kleti od kozolca? Ja, po snežnih stopnicah smo šli dol v kozolec in tam je bila okrepcevalnica. No, toliko snega je bilo na Soriški planini. Prihodnje leto pa spet! Amadej Bergles enkrat letno sklice zbor vseh clanov društva, ki je najvišji organ društva. Vsem novo oz. ponovno imenovanim predsednikom in poveljnikom želimo uspeš­no delo in veliko pozitivnega duha pri vodenju in delu na intervencijah. Vsa naša gasilska društva se trudijo in namenjajo veliko svojega prostovoljnega casa in znanja v vzgojo in izobraže­vanje podmladka oz. mladine. Vabljeni, spoštovani obcani, tako starejši kot mlajši, da se opogumite in pridružite naj­bližjemu gasilskemu društvu. Druženje, veliko pozitivnega duha in predvsem prijateljske vezi so tiste, ki gradijo gasil­sko organizacijo in ohranjajo povezano vaško jedro, ki se med seboj pozna, saj vsi živi­mo na vasi, ali ne? Andreja Zdravje Obcni zbor gasilskega društva v Iški vasi C lani PGD Iška vas smo bili v petek, 23. marca, povabljeni na redni letni obc­ni zbor društva. Letos se je po besedah predsednika Gasilske zveze Ig obcnega zbora udeležilo precej clanov in tudi predstavniki ostalih gasilskih društev, predstavniki Gasilske zveze Ig ter po­veljnik civilne zašcite Obcine Ig. Po ustaljenem dnevnem redu so bila predstavljena porocila in delo pretekle­ga leta. Dosedanja predsednica društva Mojca Kucic je predstavila delovanje in aktivnosti društva v preteklem letu, udeležbo na tekmovanjih, izobraževanjih, delovne akcije in ostalo ... Poveljnik Boštjan Gacnik pa je predstavil izvedbo skupnih gasilskih vaj in intervencije. Na sreco v letu 2017 ni bilo vecjih elementarnih nesrec, razen intervencije: vetrolom oz. podrta drevesa sredi decembra. Na letošnjem obcnem zboru v PGD Iška vas so bile tako kot v preostalih gasilskih društvih naše obcine volitve za novo vodstvo. Clanom obcnega zbora so bili predstavljeni novi oz. dosedanji kan­didati za funkcije društva. Tako je bil za novega predsednika PGDIška vas soglasno potrjen Tomaž Škulj, za funkcijo poveljnika pa je bil ponovno imenovan Boštjan Gacnik. Tako predsednik kot povelj­nik društva sta izrazila željo po aktivnem sodelovanju vsem ime­novanim clanom na posameznih funkcijah. Novi predsednik se je za uspešno vodenje društva zahvalil dosedanji predsednici Mojci Kucic in staremu vodstvu. Vsem clanom pa je zaželel uspešno delo in veliko prijateljskega duha v društvu. Po koncanem uradnem delu je sledilo družabno srecanje. Hvala vsem, ki ste pomagali organizirati redni obcni zbor gasilcev. Andreja Zdravje Klemen Škulj Mostišcar 03 | April 2018 PGD Iška Loka na državnem tekmovanju V soboto, 27. 2. 2018, je potekalo tekmovanje kviza gasilske mladi­ne na OŠ Škofljica, ki se ga je naše društvo udeležilo s šti­rimi ekipami pionirjev. Pre­izkusiti so se morali skupno v šestih razlicnih nalogah, in sicer je prevladoval teoreticni del – testi drži-ne drži, prva pomoc, požarna preventiva, poišci besede ter dve praktic­ni nalogi – štafetno vezanje vozlov in gasilska spretnost. Pionirji so pokazali veliko konkurenco ostalim ekipam znotraj svoje kategorije pio­nirjev GZ Ig, Škofljica in Ve­like Lašce. Vse štiri ekipe so dosegle lepe rezultate, ena je zasedla prvo mesto in se ude­ležila regijskega tekmovanja, ki je potekalo v soboto, 10. 3. 2018, na OŠ Horjul. Ekipa se ni predala, saj je zasedla odlic­no 3. mesto in se že teden dni pozneje, v soboto, 17. 3. 2018, udeležila državnega tekmova­nja v OŠ Trbovlje, kjer so naši pionirji poleg društva zastopa­li tudi GZ Ig kot edina ekipa, ki je bila uvršcena na držav­no raven tekmovanja. Ekipa je pokazala veliko znanja in spretnosti, za kar gre zahvala tudi Petri Japelj za pomoc pri pripravah in vajah na tekmo­vanje ter staršem in poveljni­ku za navijanje in spodbudne besede med tekmovanjem. Potrebno je omeniti, da so se pionirji že drugic uvrstili na državno tekmovanje kviza gasilske mladine, skupno pa je bila to že cetrta udeležba naše­ga društva na državni ravni v zadnjih treh letih, na kar smo vse 'L'canke' in 'L'cani' ponosni in upamo, da se bo zgodovina še ponovila. Mateja Kramar Uroš Cuden • ŠPoRT /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Aikido S tres, anksioznost, depresija ... vse to je posledica današnjega nacina življenja, ki od nas zahteva, da smo na razpolago drugim 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Kaj pa mi v tem casu naredimo za sebe, za svoje zdravje in dobro pocutje? Vse to nas lahko pripelje do tega, da se nam poruši harmonija na energetski ravni, kar se posledicno zacne izražati na našem fi­zicnem telesu, in sicer sprva v obliki sla­bega pocutja, razlicnih prehladov, alergij, težav s prebavili, pozneje pa lahko pride do resnejših obolenj, kar pripelje do res-ne ogroženosti našega zdravja. Kaj lahko naredimo za to, da ne bo vedno vec obo­lelih otrok, da ne bo število avtoimunskih bolezni narašcalo, da bodo naši malcki zdravi, odporni in polni energije? Najvec k temu lahko pripomorejo mamice v casu nosecnosti. Da je njihov energetski sistem vzpostavljen ter da vseh sedem energet­skih caker deluje usklajeno in v harmoniji, lahko dosežejo z obvladovanjem lastnega stresa. Ti pozitivni ucinki vplivajo tudi na njihov plod, ki ga oskrbujejo z vsemi pot­rebnimi sestavinami za uspešno rast. Aikido je sodobna samoobrambna vešcina, kjer je velik poudarek na uskla­jenosti telesa in duha (imeti svoj um pod kontrolo), sprošcenosti, samozavesti, mehkobi in tudi na samih gibalnih spo­sobnostih – ob pravem casu na pravem mestu. Vse to pripelje do obvladovanja sa­mega sebe in vseh zunanjih dejavnikov, ki se pojavljajo, kar nam pomaga do obvlado­vanja stresa, ki je naš najvecji sovražnik. V našem Aikido klubu Krim vadecim že v zacetku treniranja predstavimo te osnovne in hkrati pomembne elemente, ki so pomembni predvsem za življenje, bi­stvene pa so za dober trening aikida. Zato vabimo vse, ki želite kaj narediti za svoje zdravje in samoobrambo, da se nam pridružite na OŠ Ig. www.aikidokrim.si GSM: 041/684-884 FB Danilo Zorko Danilo Zorko, Sedem energetskih caker Aikido klub Krim Šahovski spektakel na Igu V soboto, 17. marca, so se na šahovskem turnirju v spomin na Vesno Rožic in mladinskem turnirju ponovno zbrali najboljši slovenski šahisti. Šahovski klub Ig je bil letos kot organizator tradicio­nalnega šahovskega do­godka postavljen pred dejstvo, da bo konec maja športna dvo­rana zaprta za prireditve zaradi rekonstrukcije prostorov in iz­gradnje prizidka. Na voljo nam je ostal tradicionalni termin za mladinski turnir ob obcinskem prazniku. Odlocili smo se in združili oba turnirja, ki ju tradi­cionalno prirejamo – mladinski in Vesnin spominski –, kar se je izkazalo za dobro odlocitev. Na takšnem velikem turnirju so lahko igrali mladi od najmlajših kategorij in clani, ki se Vesne spomnijo s šahovskih partij. Ve­sna je bila stalna clanica sloven­ske mladinske in pozneje tudi clanske ženske reprezentance, nastopala je na mnogih prven­stvih doma in v tujini in tudi na raznih odprtih turnirjih. Doseg­la je vec odmevnih rezultatov, od naslovov državne prvakinje v mladinskih in clanski konku­renci do 4. mesta na evropskem mladinskem prvenstvu med dekleti do 18 let in naslova pr­vakinje Sredozemlja l. 2004. Za reprezentanco je igrala na vec evropskih in svetovnih prven­stvih ter šahovskih olimpijadah in Mitropa pokalu. Odziv med šahisti je bil tudi letos izjemen. Resnici na ljubo organizatorji nismo pricakova­li kar 151 igralcev, saj je turnir sovpadel s srednješolskim eki­pnim prvenstvom in priljublje­nim turnirjem ciklusa Sloven­skih železnic. Turnirja sta se udeležila dva velemojstra, oba slovenska reprezentanta, dve velemojstrici in veliko igralk in igralcev z mednarodnimi nazi­ vi. Prišlo je 10 šahistov iz tuji­ne: Hrvaške, Italije, Avstrije ter šahisti iz Rusije in Kazahstana, ki delajo v Sloveniji. Prišlo je precej zelo mladih šahistov, ki komaj spoznavajo lepote šaho­vske igre, nekaterim pa je Ve­sna tudi vzor. Turnir poteka po ustaljenem protokolu. Po pozdravnem na­govoru, ki ga je izpeljal župan naše obcine Janez Cimperman, je clanica ŠK Ig Anja Jelen prebrala povzetek iz Vesninega spisa z naslovom Kaj mi pome­ni šah. Zakljucno sporocilo tega spisa - Skupna dejavnost nas torej združuje in šah je resnicno to! je odlicen uvod v dvoboje na šahovskih deskah. Vsako leto memorialni tur­nir obišceta selektor moške reprezentance mednarodni mojster Matjaž Mikac in vele­mojster Duško Pavasovic, prej­šnji selektor in kapetan moške reprezentance. Tudi tokrat se nista izneverila tradiciji. Sicer pa smo pogrešali dva velemoj­stra, ki sta redna udeleženca spominskega turnirja, Luko Le­nica in Jureta Škoberneta. Oba sta isti dan zacela tekmovati na Evropskem prvenstvu v Gruziji. Razveseljivo je, da so se turnirja udeležili Vesnini vrstniki in pri­jatelji, nekateri s svojimi otroki, ki že igrajo šah. Nekaj najmlaj­ših spremljevalcev pa je potr­pežljivo cakalo in se zamotilo, ne da bi bili igralcem v napoto. Po napetih dvobojih na ša­hovnicah je koncna zmaga pri­padla velemojstru dr. Juretu Borišku, odlicno drugo mesto je osvojil domaci adut Tim Jan­želj, tretje pa velemojster MatejŠebenik z Vrhnike, ki je sicer tudi selektor mladinskih re­prezentanc. Za Jureta Boriška je turnir na Igu prakticno edi­ni odprti turnir v pospešenem šahu, ki se ga zadnja leta ude­ležuje, saj mu naporna poklicna pot (trenuno v tujini opravlja podoktorski študij) ne omogo­ca dovolj prostega casa. Zato je bil zelo vesel, da je slavil že tretjic zapored, hkrati pa mu zmago prav na tem dogodku, odigranem v spomin na Vesno, iz srca želimo vsi njegovi prija­telji. Nagrado za najboljšo žensko je prejela velemojstrica dr. Jana Krivec z 11. mestom v absolutni razvrstitvi. Nagrade memorialnega tur­nirja so bile razpisane za naj-boljših 10 v absolutni konku­renci in za najboljših 10 žensk. Turnir je štel tudi za 16. mladinski turnir Ig 2018. V tej konkurenci je tekmovalo 95 mladincev. Podeljenih je bilo 10 kompletov medalj v kate­gorijah do 10, 12, 14, 16 in 20 let, loceno za dekleta in fante. Med mladinci je bil najboljši dvajsetletni mojster s Hrvaške Teo Tomulic, ki je v skupni razvrstitvi zasedel 5. mesto. Najboljša mladinka je bila Iva­na Hrešcak iz Postojne. Odlic­no se je odrezal domacin Miha Jelen, ki je bil najboljši do 16 let. Poleg zgoraj navedenih so bile podeljene prakticne nagra­de tudi najboljšim seniorjem in posameznikom po kategorijah. Sojenje je vodil mednarodni šahovski sodnik Bojan Arzen­šek s pomocnikom Francom Poglajnom. Kot smo že napisali, so se ižanski šahisti odlicno odrezali. Odlicno 2. mesto Tima Janžlja sta dopolnila mednarodni moj­ster Igor Jelen na 4. in Domen Hiti na 10. mestu. Turnirja so se udeležili še Miha Jelen (17.mesto) in Jan Župec (37. mes­to), med deset najboljših žensk se je uvrstila mojstrica Lara Janželj (40. mesto v skupni uvrstitvi). Nastopili so tudi naj­mlajši iz ŠK Ig: Anja in Luka Je­len, Žiga Cuden, Vita Jeram in Alina Fridl. Izvedba turnirja je bila velik organizacijski zalogaj za claneŠK Ig. Oba šahovska turnirja,ki ju je do zdaj prirejal ŠK Ig (mladinskega že 15-krat, spo­minskega pa 4-krat), sta pos­tala izjemno prepoznavna tudi Ceprav se vsi predstavniki or­ganizatorja angažiramo pro­stovoljno in smo skrajno varcni pri materialnih stroških, je pro­blem stabilen vir financiranja. Veliki združeni turnir nam je tudi letos kljub vsemu uspe­lo izpeljati brezhibno in poželi pohvale udeležencev. Zaradi gostoljubnosti vseh sodelujo­cih pri izvedbi (podporniki ŠKIg, sodelavci OŠ Ig, PGD, ki so posodila mize, ter številni dru­gi) poteka turnir v prijetnem vzdušju. Naj citiramo prijazen odziv mamice mlade igralke: zahvala Iskreno se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste si prizadeva­li za izvedbo in požrtvovalno sodelovali pri organizaciji 5. memorialnega turnirja v spomin na našo Vesno Rožic. ClaniŠahovskega kluba Ig, sodelavci Osnovne šole Ig, pisarne Ša­hovske zveze Slovenije, župan in Anja z uvodnimi besedami ter vsi drugi podporniki, ki ste poskrbeli za ureditev dvorane in okolice ter za odlicno izvedbo prireditve, brez vseh vas in drugih, ki jih niti ne moremo posebej našteti, memorialni tur­nir ne bi bil ponovno izjemen šahovski dogodek v Sloveniji. Hvala vam, Tanja, Adrijan in Samo Rožic zunaj naših meja. Za udeležbo se vsako leto zanimajo šahisti iz Avstrije, Italije pa tudi iz od­daljenejših držav in seveda Slo­venije, zato smo bili letos v ne­prijetnem položaju, ker je bilo treba na hitro sestaviti vabilo, pravila in umestiti prireditev v zelo natrpan šahovski koledar. »V soboto se je imela moja hci nadvse lepo in srcno si že­lim, da bo še vztrajala v šahu. Pred prijavo mi je šepnila: »Kako lepa in mlada punca je bila Vesna!« Zelo lepo ste prip­ravili spominski turnir. Prav zaradi Vesne sva se ga udele­žili, letos prvic. Vesna ... je tudi naša velika vzornica! Žal je ni, pa vendar živi v vaših in tudinaših srcih! Še posebej uvod in tisto njeno sporocilo, kaj vse ji je pomenil šah, se me je še posebej dotaknilo. Upam, da se nasled­nje leto spet vidimo! Najlepša hvala tudi za pri­boljške in vodo! Lepo sva se imeli!« S tem se je uresnicila želja organizatorjev, da bi takšen turnir postal tradicionalno dru­ženje ljubiteljev šahovske igre. »Skupna dejavnost nas torej združuje in šah je resnicno to!« Tanja Bakan Rožic Franc Poglajen Spoštovani, vabimo vas na ŽENSKI BALINARSKI TURNIR DU IG 2018 v petek, 18. maja 2018, ob 8.00 uri na balinišcu DU Ig pri gasilskem domu na Igu. Prihod ekip ob 8.00 uri. Zacetek turnirja takoj po opravljenem žrebu. Tekmovali bomo v disciplini 3 + 1 po pravilih Balinarske zveze Slovenije. Na turnirju nastopajo le clani društev upokojencev! Ce bo slabo vreme, bo turnir prestavljen, o cemer boste pravocasno obvešceni. Prireditev sofinancira Obcina Ig. S seboj prinesite obilo dobre volje! Balinarski pozdrav! Ana Podržaj Dušan Petric Predsednica odbora za šport in rekreacijo Podpredsednik DU Ig Prvi ižanski mojster karateja V soboto, 17. februarja, je bil v Slovenski Bistrici pod okriljem Shotokan zveze Slovenije organiziran trening za rjave in crne paso­ve. Po treningu so bili izpiti za pas DAN oziroma za mojstr­ske nazive. Med kandidati je bil tudi clan ižanskega karate kluba Lovro Kramberger, ki je kot prvi v klubu opravil izpit za stopnjo DAN in tako postal mojster karateja, 1. DAN. V zacetku marca smo se s šestimi tekmovalci udeležili tekmovanja v Sevnici, Tanin open 2018. Skupno so tek­movalci osvojili 10 medalj, 4 zlate, 3 srebne in 3 bronaste, kar je bilo dovolj za skupno 3. mesto med klubi. Skupaj je nastopilo 150 tekmovalcev iz 13 klubov. V zacetku letošnjega leta se je klub registriral v novo kara­te organizacijo, v nacionalno panožno zvezo Karate zvezo Slovenije. Konec marca pa smo se udeležili prvega uradnega tekmovanja pod okriljem KZS V LETOŠNJEM LETU OBELEŽUJEMO 10. OBLETNICO DELOVANJE NAŠEGA KLUBA. V ta namen bomo organizirali dogodek sklubskim tekmovanjem,na katerem se bodo predstavili vsi clanikluba, tudi rekreativne skupine, ki delujejo vklubu. Vabljeni ste na dogodek, ki bo v soboto, 14. aprila, ob 15. uri v športni dvorani Ig. Dogodka se bo udeležiltudi župan Obcine IgJanez Cimperman. (Karate zveza Slovenije) v Žal­cu. Pravila športne organiza­cije se v nekaterih segmentih razlikujejo od pravil tradicio­nalnih organizacij. Kljub temu smo bili na tekmovanju uspeš­ni, saj je sedem Ižancev osvo­jilo skupaj 4 medalje, srebrno in tri bronaste. Srebrno in eno bronasto je dobil Nik Nedelko v borbah ter katah, bronasto medaljo pa sta osvojila Naser Batic in Lovro Kramberger v športnih borbah mlajših kade­tov. Cestitke vsem! Matej Kabaj, prof., glavni trener karate-do kluba Ig Shotokan KarateIg GRADBENIŠT VO FIKRET TAHIROVIC, s. p. Rakarjeva ul. 13, 1292 Ig GSM: 041/ 739 515 T: 01/ 29 09 422 Podjetje z 20-letnimi izkušnjami izvaja gradbena dela: adaptacije in zidanje objektov zunanje ureditve in tlakovanje dvorišc fasade, ometi, tlaki ostala zakljucna gradbena dela Za sodelovanje pri razvoju novih turisticnih produktov Iškaadventure na širšem ižanskem obmocju išcemo sodelavca/-ko. Zaželena izobrazba turisticne smeri. GSM: 041/638-616 (Boštjan) Mali oglasi so brezplacni in jih sprejemamo na naslov: Obcina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 3. maj 2018. Mostišcar 03 | April 2018 marec ­ junij 2018 | št. 27, leto 8| cena: 3,19 € Foto: Profimedia LUBRIKANT - sredstvo za mazanje, ki omogoca dobro drsenje, drsilo, TAIRA - srednjeveška japonska rodbina samurajev, imenovana tudi Heike, WOTRUBA, Fritz - avstrijski kipar, ustvarjalec monumentalnih, vecinoma neposredno v kamen klesanih skulptur 36 Mostišcar 03 | April 2018 Mostišcar 03 | April 2018 Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katere­ga lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). zahvala dobrotnikom Iskrena hvala vsem dobrotnikom za pomoc ljudem v stiski. Župnijska Karitas Ig Peru, Bolivija in Argentina - Iz Arequipe do Buenos Airesa via Machu Picchu 18. april ob 19.00, Knjižnica Ig Potovanje se zacne v najlepšem perujskem mestu Arequipa, nadaljuje skozi sloviti kanjon Colca in naprej v Nazco s slovitimi slikami v pušcavi. Potem pride na vrsto Cuzco, prestolnica inkovske kulture in inkovsko mesto Machu Picchu. Sledijo Bolivija, Potosi z rudnikom bogatih kovin in Sala de Uyuni z eno najlepših pokrajin na svetu. Potovanje bomo koncali v Argentini pod najlepšimi slapovi Iguazu. Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan 01/280-23-02 Direktor obcinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zašcita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Financno-racunovodska 01/280-23-06 služba Urbanizem 01/280-23-16 Režijski obrat 01/280-23-14 Medobcinski inšpektorat 01/788-87-57 Mostišcar 03 | April 2018 • VABIlA ///////////////////////////////////////// • kolEDAR PRIREDITEV ///////////////// Spoštovani ljubitelji zgodovine in Ljubljanskega barja! Vabimo vas na cetrto predavanje v letu 2018 IZKOP POSMRTNIH OSTANKOV ROMSKIH ŽRTEV REVOLUCIONARNEGA NASILJA V IŠKEM VINTGARJU Predavatelj: dr. Uroš Košir Mostišcar 03 | April 2018 Število prebivalcev Volumen (I) max. Dnevni Dolžina (mm) Širina (mm) Višina (mm) dotok (I) 1-3 PE 2600 750 2400 1360 2310-2460 2-5 PE 3000 900 2410 1420 2350-2500 6-8 PE 4500 1350 2420 1700 2630-1780 TERRA-RB Ig, POC Ig, Zabrv 120, T: 01 2800 776, delovni cas: pon-pet 7-19, sob 7-15. www.terra-rb.si