Ali je KS Urške Zatler prevelika?
Nekaj raziogov za razmišljanje o preobhkovanju te najmanjše bežigrajske krajevne skupnosti
V krajevni skupnostl Urške Zatler so v okviru enotne fron-te imenovali delovno skupino, ki bo analiztrala uresničevanje ustavne koncepcije krajevne skupnosti. Analiza bo pokaza-la. ali je sedanja krajevna skupnost prevellka zs čimbolj neposredno odločanje kraja-nov In s kakšnimi predlogl je treba začeti javno razpravo.
ObmoČje krajevneskupnosti zajema na pol kvadratnem ki-lometru prostora pretežno strnjen del stanovanjske sose-ske BS-7 in na sevemem delu nekaj desel individualnih hiš. Pn stanovanjskih blokih posa-mezni vhodi presegajo 70 3ta-novanj. kar v slovenskem merl-lu tahko pomeni. da je vsako stopnišče svoja vas. Navpifine zgradbe nudijo za zbližanje stanovatcev veliko manj mož-nosti kot ulice s približno toli-kimi hižami. zato je odtujenosf prebivalstva velika. RaČunamo fahko, da se bo prebivalstvo soseske zblizalo sele. ko bo odrasla generacija. ki se za zdaj Še podi po Bratovševi pio-ščadi.
Zdaj steje krajevna skupnost ie okrog 6000 prebivalcev in mislimo. da jih bo po končani gradnji soseske štela kakfinih 6000.
Kakor je po eni strani krajev-na skupnost komunatno dobro opremljena, vključno s toplo-vodno in plinsko napefjavo, pa po drugi strani nima dovotj te-lelonakih prikijufikov. precei zaklomSč ne ustreza ptedpi-tom, poM/nezne grmdnjm so nedokončane. da ne omonja-mo severnega dela, kjer ni ne kanalizacije ne asfalta.
Tudi Stevilo objeklov druž-benega siandarda je v krajevni skupnosti kljub precejšnjemu številu prebivalstva skromno. Ne moti, da na tem območju ni osnovne Šole, saj je le-ta v bli-2ini pa tudi prostora ni za novo gradnjo. Pafi pa nas moti pred-vsem to, da ni ustreznih loka-lov za različne storitvene de-javnosti. Teh manjka tako v so-seski kakor tudi drugje. Ni prav, da se tistih nekaj lokalov, kl so zgrajen! oziroma jih gra-dljo v naselju. prodaja organi-zator prodaje tistim, kl lahko plačajo, ne mensč se za intere-se krajanov.
pravi tollko delnih zborov. ko-likor je obflkovanih zborov sta-novalcev.
Že ob ustanovitvi krajevne skupnosti UrSke Zatler, pred fetom in pol, ko je Stela le okrog 3000 krajanov, je pri oblikovanju skupščine krajev* ne skupnoati prevladalo pre-pričanje, da je zaradi sprotne-ga dograjevanja soseske in vseljevanja stanovalcev po-trebno misliti na to, da bodo novonaseljeni prebivalci imeli možnost delegatske povezave v skupsčino krajevne skupno-sti. Tako v povprečju pride po en delegat v skupSčino krajev-ne skupnosti tudi na dva, tri vhode. To pa rahlja nit med deiegaiom in delegatsko bazo. Poleg tega je Stevilo delegatov v skupščini krajevne skupnosti naraslo že 6ez petdeset in za-radi tega je že ovirano njeno namensko delo.
Vse dozdajšnje razprave po-trjujeio pravilnosi organizacij-ske oblike po sistemu hišns samouprave, predvsem z dveh vidikov. Najvefiji prostor, s ka-terim razpolagamo v krajevni skupnosti, ima vsega 30 sede-žev. Po drugi plati pa na tak način, ko je sklic zbora delov-nih Ijudi in obfianov za območ-ja posameznih stopnišč (ki po-gosto sovpada tudt s sklicem zbora stanovalcev), pnpomore k temu, da je povprečna ude-iežba večslo krajanov na vsaki razpravi.
Zalo k orgamzacijski obltki po slstemu hiine samouprave ni pripomb, pač pa se zapfeta pri prenašanju avtentičnih in-teresov v skupščino. Ne gre za to, da delegatl ne bi vestno iz-pofnjevali svoje funkcije. Velh ka večina jth to opravlja zelo odgovorno. Pač pa gre za to, da bi direktna povezava ste-herne nove organizacijske ob-like v organ samoupravljanja olajSa! obojestranski pretok informacij, nenazadnje tudi olajšal delo detegatom in nudil več možnosti, da v skupščino krajevne skupnosti prodre sa-moupravni pluralizem intere-sov v večji meri kot do zdaj. Takšno razmišljanje, ki seveda teži k olajšanju poti krajevne samouprave, nakazuje izhod v delitvi krajevne skupnosti.
ALISOZADCLITEV IZPOLNJENI TUDI DRUOI POOOJIT
V na3i družbeni praksi smo izobltkovali že množico izho-dišč in kriterijev za prostorsko preoblikovanje          krajevnih
skupnosti z namenom, da bi po ustreznem proslorskem preoblikovanju hitreje tn eno-stavneje uresntčiti ustavno koncepcijo krajevne skupno-sti. Konec marca meseca fetos je zvezna skupščina sprejela resolucijo o nadaljnjem razvo-ju krajevnih skupnosti. Tudt vseljubljanska akcija -91 kra-jevnih skupnosti« daje vrsto ugotovitev in napotil. V razpra-ve se vključuje vse več znan-stvenih in strokovnih delavcev. tako da je veliko možnosti za iskanje najustreznej&ih oblik prostorskega preoblikovanja. Nenazadnje je tudi druzbena klima ugodna saj je v zadnjem letu ali dveh v vsej Jugoslaviji zraslo na stotine novih krajev-nih skupnostl. Ljudje pač želi-mo in imamo tudi vso pravico, da se v kraju bivanja organizi-ramo tako. kot nam najbolj ustreza. in tako, da bomo naj-taže uresničevali svoje uatavne pravice ter vplivali na ugodno počutje svoje družine, soseda, kraja.
Delitev krajevne skupnosti UrSke Zatler ne bi v ničemer zavrla razvoja naselja niti ure-sničevanja inleresov krajanov. Dve stvah sla temu v prid. Prva, že zdaj nekateri odbori in komisije (npr. strokovni komi-stji pri svetu skupSčine krajev-ne skupnosti) ne zmorejo opraviti vsega dela, medtem ko bi kasneje enak obseg deta podehh na dvoje ali več teles. Oruga, odprtost stohern« no-vonastale krajevne skupnoati bo morata biti Še večja od od-prtosti zdajšnje krajevneskup-, nosti, saj prostih površin tako rekoč nimamo več. Le tesni skupni In vzajemni interesi s prebivalstvom zunaj zdajšnje krajevne skupnosti nam bodo lahko omogočilt znosnejSe in prijetnejSe blvanje v beton-skem in v dobršni meri tipično spalnem naselju.
Pravi odgovor o prostor-skem preoblikovanju krajevne skupnosti Urške Zatler bo lah-ko dala le kvalitetno pripravlje-na analiza in bližnja javna raz-prava, v katero naj bi se vklju-čil slehemi krajan.
C. H.