Naža zemlja. Na naSi remlji sfo]© danes krctelia raznia avstrijskih in ogrskih narodovj. Občudujejo našo zemljo, opazajejo aaše domm-e, tslike naših gor pošiljajo po celi državi jsvojim zaancem. V iijih dašali pa aastajajo na5e kretnje, naš© Šege, naše obaašanje, imeno vaaa izobraženost, to je posebnost eelega naroda. Kaka je sodba? Ta ia tam sem slišal laskave pohvale in oWiudovanj6 o umnosti v kmetijstvu, o skromr.osti \n izobraženosti, ki vlada tned naSiia narodoia. Splošna sodba bo pač ugodna za naše Ijadstvo. Svoj napredek tadi sedaj, ko izjednačuje druge narode, na& ljudstvo samo sf>ozna in j« zsato zavestao. Prav jei Naš narod je šel kljnb zaprekam naprej v vsakem ozira, in sicer bolj ko drugi, ki so imeli vse temeljne pogoje ia pripomo&ke. 0 tem smo mi danes popoljioma prejiričani. Naše ljadstvo spi^ejeima z isto naklonjenostjo vse, bodisi Ogre, Cehe, Nemce, Slovake, Hrvate, Poliake, Rusino, Nobetie razlike — vsi gredo v skupni boj —- za skapno last — zato vsem enaka čast! Slo\ensko ljudst^ je že po narav^ pravofiutno, — zato tako ravna. Ono nie pozna narodaega sovraštva, se r:6 vznovoljaje, 6e 'sliši drugie jeziik©, ne preganja s psovkami oaih, ki iiosijo dragonarodn« znake. Slovensko Ijiuistvo pa ljubi to, kar je njegovega. To bodo spoznali in videli zastopniki drugih narodov med nami. Ia pričali bodo, da je naše ljudstvo cloboko narodno, da Ijabi svoj jezik, ljubi svojo zemijo, se zanjo tradi, na nji žHvi ia umrje ra/do, udano cesairiu' in drža\i. In pri tem ne 9ovražl tnjca kot gosta, ne sovraži tuje narodjiosti. A na svoji zemlji hoče pa živeti in se razvjjaitj svobodno in neoviraao. PravoSutao je na§o ljudstvo — vsakennu svoje da, a tadi svoj© zahteva. Hrabre zma,ge, oziroma zniagovaloe pozdnavlja eesarska zaetava m trobojniGa ob Bkn-Gsnosti; zaslava naša je del našega narodnega telesa, In kaj bodo Se videli drugi narodi ? Razun siL no lepih in rodovitnlh dolin ip neboti6a!ih. gor — tudi občatno pomanjkanje urejeTaniih. vod, pomjftnjfcanje prometnih zvea, oest, železaic, ponmnjkanje vodovodov, pomanikani« Iuči. Ljudstvo )e razamno in ve ceniti vse te pripomočlce do bla^ostanja, a zmore Jih ne. To bodo videli in poaesli bodo ob svoj.i vrnitvi misel: država mora podpreti In omogočiti tadi aa jagu svoiomu 5nTestema ljadstva pot do plodonosnega napredka. Se n«kaj vidimo mi, vldi naše lju(istvo. Ni v Avstriji en aarod, nlso samo Ogri in Nemci, ampak Stevalao prevladujejo drugi narodi slovajiskft. Ne mo. remo verjeti razaim staiiEtikam o narodnosti, ki so bile dosedaj, — ermada nam daje drupo merilo. Da bi s& tudi po vojski vm našji narodi monarliij« r Bkjapaem delu, vsalr vsakema pustil s\-oje, dal rau taai nazaj, kar mu je vzel — pa, ba se razameli. PraviSnost ie podla^a! ;'Le aa tej podlagi lahko delamo skapaj — v blagi fekml, \&&k za, svoj narod, v monarhiji. To j« mogoSe!