Listek.
61
— Zgodovinski zbornik. Priloga »Laibacher Dioecesanblattu«. Izhaja v nedoločenih obrokih (sic!). Izdavatelj in odgovorni urednik Martin Pogačar, tiska »Katoliška tiskarna« v Ljubljani. Naročnina znaša po 50 kr. na leto. Namen novemu strokovnemu listu je z vestnim raziskavanjem zgodovinskih virov položiti temelj škofijski zgodovini. Zatorej bode »Zgodovinski zbornik« zbiral še nenatisnene listine ter prinašal znamenite, v redkih knjigah ali pogrešno objavljene rokopise, cerkveno zgodoviuske sestavke, životopise, a tudi popolne kronike posameznih fara. — Pred nami leže prve tri številke novega lista. V njih beremo najprej listino, s katero je nadvojvoda Ferdinand na prošnjo ljubljanskega škofa Tomaža Hrena potrdil vse od svojih prednikov ljubljanskim škofom podeljene pravice; dalje prinaša list jako korenito zgodovinsko razpravo »Stare pisane masne bukve kranjskega farnega arhiva«, in naposled temeljito oceno dr. Na^ potnikove knjige »Sveti Viktorin«. Vse prijatelje domače zgodovine opozarjamo na ta znameniti zbornik.
»Narodna knjižnica«. Urejuje Anton Trstenjak. I. zvezek. V Ljubljani 1889, 231 str. Cena 1 gld. 20 kr. — Važnega književnega podjetja se je lotil gospod Anton Trstenjak. Začel je izdavati zbirko izvirnih in iz raznih, zlasti slovanskih jezikov preloženih povestij, romanov, gledaliških iger in sploh leposlovnih proizvodov. Veseli pozdravljamo to podjetje g. Trstenjaka, ker živo čutimo, kakd tuja knjiga preplavlja slovenske naše rodbine, v katerih, dasi se štejejo za domoljubne, večkrat ne najdeš domače knjige. Veseli nas pa tudi, da je g. izdavatelj takoj s prvim zvezkom .»Narodne knjižnice« srečno pogodil. Objavil je v njem izvirni roman »Pobrat i m i«, ki ga je spisal g. dr. Jos. Vošnjak. Bralci našega lista poznajo g. dr. Vošnjaka iz prejšnjih letnikov kot jako ljubeznivega pripovedovalca; tudi širšim krogom narodovim se je g. dr. Vošnjak priljubil s svojimi iz preprostega naroda zajetimi povestimi, v katerih takd lep<5 opisuje vrline in napake kmetskega našega ljudstva In zdaj nam g. dr. Vošnjak tudi v svojih »Pobratimih« podaje lepo in zanimivo povest, v kateri nam živo slika razvoj socijalnega življenja in političnih bojev zadnja leta po slovenskem Štajerji. Za danes samo opozarjamo vse prijatelje slovenskega leposlovja na Trstenjakovo »Ndrodno knjižnico« in zlasti na Vošnjakove zanimive »Pobratime«, o katerih hočemo o priliki še posebej govoriti. — ¦»Narodna knjižnica« se prodaje samd v lepo vezanih izvodih, kar moramo še posebno odobravati.
Odlikovanje slovenskega učenjaka. Jugoslovanska akademija v Zagrebu je učenega rojaka našega g. prof. dr. Gregorja Kreka v Gradci imenovala za svojega dopisu-jočega člana.  Iskreno  čestitamo !
Nektera duhovna opravila. Labaci 1888. Sumptibus et literis successorum Blasnik Pod tem naslovom je izšla knjiga, katero, kakor kaže že napis, naj bi rabili v prvi vrsti duhovniki. — Pri prvem pogledu mi je ugajala ta knjiga zelo, kajti oblika, popir, tisek — vse je tako pripravno in lično, kakor si morem želeti — no, znano je pa tudi, da nam novega cerkvenega obrednika res treba. O vsebini omenjene knjige, o razvrstitvi in slovnici pa moram reči javno nekaj besed.
Da je naše slovensko ljudstvo verno, svedoči nam naša prebogata književnost z nabožno vsebino Redka je hiša brez »pratike«, a še redkejša brez molitvene knjige. Zato pa moram grajati očitno, da so baš najrazširjenejše knjige pisane v slabi, da, v pravi rokovnjaški sloveuščini. Dandenašnji hoče biti že .vsakdo pisatelj, dasi o slovnici nima morda niti pojma. To velja tudi o knjigi »Nektera duhovna opravila«. Pisatelj te knjige ni objavil svojega imena, kar je čisto prav, kajti lovorik si ni pridobil s tem delom in morda mu je očitala vest, da slovnice ne pozna,  zato je ostal prikrit.