NA ROBU SRBOHRVATSKEGA
(IN SLOVENSKEGA) ETIMOLOŠKEGA SLOVARJA
France Bezlaj
Filozofska fakulteta v Ljubljani
1
Sbh. gümati »hlastno jesti«
Izolirano sbh. besedno družino gümati, gumatiti', nagumati se, giimalac, gumalica je Berneker, SEW I 362 z rezervo povezal s sin. pogum »Mut« in obravnaval oboje kot izposojenko iz stvn. gouma »pazljivost, opreznost«. Kasneje je Kipar-sky, SLG 144 pri pogum izhajal iz stvn. gome, gume »Mann«, adj. gomo »mutig«, kar semantično izključuje sbh. gümati. Tudi Skok, ERHSJ I 632 zavrača Berne-kerja in rekonstruira gümati < 'gl^bmati, kar naj bi bil denominal iz glUhm^ »gölten«. Na drugem mestu, ERHSJ I 639 (geslo gut) izhaja iz 'gl-btno^ti tudi pri sbh. glinuti »požirati scela«, ne da bi upošteval imperfektivni par glivati.
¦ Oblika, izpričana samo enkrat v 18. st. pri Kavanjinu iz Trogira, je po ARj III 499 nezanesljiva. Vendar se po tvorbi presenetljivo ujema s slovenskimi glagoli tipa gretifi : greli, zaprepastiti : zaprepasti, vzgro-sliti se : zgroziti se, zabičati : zabiti (komu v glavo). To so stare 1- podaljšava z intenzivno funkcijo, ki v samostojnem razvoju slovanskih jezikov niso bile več produktivne razen redkih izjem.
139
Oba sbh. glagola spadata verjetno k isti besedni družini. Pri tudi v slovanskih jezikih izredno produktivni osnovi 'gel- »ballen« navaja Pokomy, VWb 360 varianto 'glem-, v lit. glemöti »umarmen« in 'glemg'-, v let. glemzt »langsam essen, Unsinn schwatzen, gedankenlos plaudern«. Letsko gradivo, ki ga navaja Mühlen-bach-Endzelin, LDW I 625 dalje, priča tudi za prevojne variacije 'glem- in 'glam-, poleg tega pa tudi za tako v baltskih kakor v slovanskih jezikih pogostno zamenjavo -m- : -V-. Sbh. gumati kaže na 'glhm-; iz polne stopnje ali iz ide. *glam-pa moramo izhajati pri sin. glometi »hlepeti (po jedi)«, npr. krava glomi po mladini, osamljeno tudi glometi po resnici. Zaradi tega, doslej v strokovnih analizah neupoštevanega slovenskega glagola, bi se pri p. glamač »ješč powoli« poleg glamzać, glamkać, r. dial, glamat^ »jesti« (Polesje), ukr. glämaty »težko požirati« in morda tudi pri sbh. glamazati »govoriti s mnogo rijeci« ter č. dial, glämet »čepeti« preje odločil za 'glom- (tako Brückner, SEJP 142) kakor za Bemekerja, SEW I 306, ki opozarja na stnord. glam, glamm »hrup« ali Slawskega, SEJP I 281, in Skoka, ERHSJ I 565, ki izhajata iz slovanske osnove, sbh. glomot »hrup«.
Slovenščina pozna tudi oblike z -b-, ki pa se je lahko razvil tudi interno iz -v-. Sin. golbati »gristi, žvečiti« ustreza slš. dial, hlvat' »zreti« in p. gluwac »prežvekovati«. Morda spada zraven tudi sin. dial, golbica »škrjanec« (Goriška Brda). Teže se je opredeliti pri nazivih gob tipa globanj (m.), globanja (f.) poleg gliba-nja »Boletus edulis«, prim. lit. gleiveti, gleimotis »schleimig werden« (o tem Fraenkel, LEW 156) in slov. gliva. Sbh. in mak. glib »blato« (< 'g/eim-?) odgovarja sin. dial, glun »blato«; prim. let. glaums »sluzast«. Na drugačne podaljšava kaže sin. dial, gozati, guzati, guzniti »žvečiti« (< *gjBg'-?). Z različnimi prevoj-nimi stopnjami je treba računati tudi pri sin. gleviti »žvečiti« (Kras) ali mak. gleka »žveči« v razmerju do č. dial. glimaV, glembat, glempat »jesti brez teka« (Machek, ESJC 149, razlaga to ekspresivno), ukr. glymaty »poželjivo jesti« in big. glivam »pogoltno jesti«, sbh. glivati, glinuti. Z drugačnimi pomeni, za katere je na razpolago dovolj paralel iz iste osnove v drugih ide. jezikih, spada sem tudi big. glivam »opotekam se od utrujenosti, prijemam nekaj mehkega«, slš. hliviet', livief, hlviet' »lenariti, težko se premikati«, prim. let. glevulis »slabič, razvaje-nec« ali p. glev/ieć, gliwiec »pokvariti se (o siru)«. Samo slovensko je gluzati »žvečiti, gristi«, medtem ko pomeni r. gluzdith »drseti«. j
2
Sbh. dial, jalovišće »vaba za ribe« in sin. ja(d)lovišče »vaba za rake«
Skok, ERSHJ I 751 d., se na dveh mestih dotika zanimive sbh. besede jalovišće, izpričane v Istri in enkrat čak. v 16 st. Prvič govori o njej pod geslom jalan (m.) »laž« in drugič pod jalov »neploden«, ne da bi se dokončno odločil za etimologijo. Pri tem pa popolnoma prezre sin. jalovišče »vaba za rake«, kar po Levstikovih podatkih navaja Pleteršnik, SNS I 357, z dubleto jadlovišče iz Zalokarje-vega rokopisnega slovarja, kjer je naveden pomen »der Ort, wohin der Köder für Krebse gelegt wird«, ki se zdi Pleteršniku dvomljiv. Srbohrvatski in pri Levstiku izpričani pomen »vaba« nas preseneča zaradi sufiksa, ki je v takšni funkciji nenavaden. Oblika z -dl-, ki kaže na slovenski severozahod, pa izključuje vsako
140
možnost povezave s psi. jaloVb »sterilis« kakor tudi s sin. in sbh. kajk. jal »zavist«, jahti se »pretvarjati se, hliniti se« (prevzeto po Skoku z madžarskim posredovanjem) ali s sbh. štok. jalan »laž« (turš. yalan »falsus«). Poljsko jadiowiec poleg jalowiec »Juniperus« in br. jadlovec je dobilo -dl- analogno po jedla (Vas-mer, REW III 488; Slawski, ESJP I 495); Machek, ESJC^ 215 preklicuje svojo starejšo primerjavo (Slavia, VIII 214) z lit. eg7e »smreka«. Čeprav psi. jalovt> »sterilis« in zahodno slovansko jalovhch »Juniperus« ni etimološko zadovoljivo pojasnjeno, morda sta to celo dve različni osnovi, ni glasoslovno in semantično mogoče s tem povezati sin. in sbh. ja(d)lovišće »vaba«.
Brez ozira na različne razlage sufiksa -išče je mogoče dvomiti, da je v primerih tipa sbh. mesište »meso« njegova funkcija mlada (Skok, ERSHJ I 735). Obratno dokazuje Taszycki, Slavia IV 213 d.), da je izhodni pomen »potencirana lastnost osnove« in so oblike, kakor je npr. sin. zelišče »zelenjava«, p. zielisko, zelisko, zelsko »plevel« ali sin. dial, godišče »leto«, sbh. kajk. in v Crni Gori godište samo arhaizml, ki že zdavnaj niso več produktivni. Posebne pozornosti zaslužijo tvorbe kakor Uhišče Muromišče v ruskih bilinah, ki gotovo nimajo augmenta-tivnega prizvoka.
Izolirano sin. in sbh. dial. ja(d)lovišče z danes neznano izhodno besedo kaže gotovo na arhaizem. Neko suponirano psi. 'jadlov- bi bilo mogoče glasoslovno in pomensko povezati z letsko besedno družino juödinät »jemanden zu etwas antreiben, an etwas errinern«, juodzinät »wecken, kund tun« in morda spada sem tudi juodene »Hyoscyamus niger«, kar pa je mogoče povezati tudi z litavskim jüodas »črn, letsko juöds »demon, hudič« neznanega izvora (o tem Fraenkel, LEW 197). Za letsko juödinät mi razen Mühlenbach-Endzelina, LDW II 125, žal ni na razpolago noben podatek v strokovni literaturi, vendar je že iz pomena razvidno, da imamo v tem primeru opraviti z v baltskih jezikih tako pogostnim prevojem (dolgi) -5- ; -eu-, prim. lit. jauda »Lockmittel, Köder«, jäudinti »aufregen, aufreizen, verlocken, ködern«. Z isto prevojno stopnjo je tudi poljsko judzić »zu etwas Bösem bereden, reizen, aufwiegeln« in slovensko jüdati »schimpfen«, jü-dati se »sich zanken«, verjetno pa tudi makedonsko in bolgarsko juda »Nymphe« (o tem Fraenkel, LEW 195; Pokorny, VWb 511).
V Linguistici XI, str. 23—32 sem poizkusil dokazati, da moremo tudi v slovanskih jezikih operirati s tem prevojem. Tudi sbh. dial, jašak »amfora, sud od zemlje«, kar Skok, ERHSJ I 760 s precejšnjo verjetnostjo lokalizira na otoku Braču, obenem s sin. jašek »Schacht, Wasserbecken« je mogoče po tem prevoju povezati z lit. üoksas »Öffnung, Hohlraum«. V slovenščini tvori ta osnova tako besedno družino, da res ni mogoče verjeti v izposojenko iz nemščine. Poleg tega v nobeni drugi nemški izposojenki nimamo v slovenščini začetni ja- iz a-.
Tudi drugo, samo na Braču izpričano besedo gäba »podagra«, ki jo pušča Skok, ERHSJ I 541, brez razlage, je mogoče povezati s sin. gäbati, gäbam »darben, zugrunde gehen, krepieren«, kjer ne more biti -a- < -t- (to je mogoče v sbh. gäbav »kriv na kojem udu«). Pri sin. gabati moremo izhajati samo iz pred-slovanskega 'gob- poleg 'goub- v pogubiti in 'gub- v pogybno^ti, vse iz ide. *gheub- »biegen«.
141