List 14. Politiški oddelek. Primorski dež. zbori. Naposled, po dolgem odlašanju, je vlada sklicala tudi vse tri primorske deželne zbore. Sklicani so na dan 15. aprila in sicer goriški in tržaški na navadni svoj sedež, istrski pa v Koper. Zakaj je vlada toliko časa odlašala sklicanje primorskih deželnih zborov. Zdrava pamet mora odgovoriti, da najbrž zategadelj, ker je spoznala, da so razmere v teh deželnih zborih nezdrave in nenaravno, in da je hotela najprej sanirati te razmere predno je sklicala dež. zbore, dobro vedoč, da so pri sedanjih razmerah popolnoma nesposobni za vsako koristno delo. Iz krogov, kateri so z vlado v zvezi, in kateri so kolikor toliko poučeni o njenih korakih in namenih, se nam v istini poroča, da se je vlada resno trudila, pridobiti italijanske večine, za koncilijai)tnejše postopanje napram slovanskim manjšinam. Kakšen je bil uspeh te posredovalne akcije, tega nam ne ve nihče povedati. Zdi se nam, da vladno posredovanje ni imelo prav nobenega uspeha, in da se te razmere čisto nič ne premene, v kolikor js ta prememba odvisna od Italijanov. V goriškem deželnem zboru se pokaže naprej, v koliko hoče vlada sama uplivati, da se razmere zboljšajo, naj je to laški stranki že všeč ali ne. Vsled vstopa grofa Franca Coroninija je postala laška stfanka še kompaktnejša, kakor je bila poprej, kajti grof Fran Coronini si je znal varovati vsaj nekoliko samostojnosti in ni z drugimi laškimi poslanci hodil čez drn in strn tako, kakor bo hodil njegov naslednik dr.-Egger. Laška stranka je torej zdaj še trdnejša nego je bila poprej. Ako je vladi res kaj na tem, da ta stranka večino prebivalstva predstavljajoče manjšine v deželnem izboru in odboru popolnoma ne uduši, potem je njena najsvetejša dolžnost, da imenuje deželnega glavarja izmed slovenskih poslancev. Vlada ima v tem oziru proste roke in more tej zahtevi lahko ugoditi. Lahom bi se s tem ne zgodila nobena krivica, pač pa bi bila s tem slovenska manjšina v toliko utrjena, da bi vsaj ne bila Lahom izročena na milost in nemilost. Pri istrskih Lahih ni vlada menda prav nič opravila. Da je sklicala deželni zbor istrski letos v Koper, je pač dokaz, da se Lahi niti toliko niso hoteli udati, da bi bili obljubili, respektirati načelo parlamentarizma in spoštovati osebno varnost slovenskih in hrvatskih poslancev. Vlada je lani namesto v Poreč, ki je bil dolgo let sedež dež. parlamenta, sklicala dež. zbor v Pulj. Storila je to, ker so bili slovanski poslanci v Poreču neprestano napadeni in monetirani, in ker naposled niti svojega življenja niso bili varni. V Pulju ni bilo nič bolje. Vlada je nameravala prenesti dež. zbor in deželne urade sploh v Pulj, ki je vsled razvoja razmer postal na ravno središče dežele in je po vseh okolnostih postalo tako, da zamore biti glavno in stolno mesto Istre. Slovenski in hrvatski poslanci so s to vladno namero soglašali, a učakali so britko razočaranje. V Pulju se jim je ravno tako godilo, kakor v Poreču. Tudi tu so bili na nečuven način napadeni in preganjani, in laški poslanci so podpirali po-čenjanje najete svojati na galeriji. Ako je vlada zdaj dež. zbor istrski sklicala v Koper, da tako obvaruje hrvatske poslance novih napadov, je to pač znak nekake dobrohotnosti, a tudi znak vladne slabosti. Ta bi bila lepa, da bi avstrijska vlada ne mogla ščititi manjšine, kadar se poslužuje svojih pravic. A vsa vladna slabost in prizanesljivost napram Lahom se kaže v Trstu. Znano je vnebovpijoče nasilstvo, katero so storili Lahi v tem, da so razveljavili Naber« gojev mandat. Slovenski poslanci so vsled dejanskih napadov v dotični seji nastopili pot abstinence. Vlada je pač ono nečuveno kršenje pravice in zakonov suspendiralo in je tudi nekaj melodovala okolu laške gospode, naj omogoči slovenskim poslancem zopetni povratek v deželni zbor, a ker je našla popolnoma gluha ušesa, se je udala. Ni se mogla odločiti, da energično zastavi svojo besedo v varstvo zakonov in pravice, v varstvo manjšine. Čemu tudi? Saj gre samo za Slovence. V očigled tem razmeram nas navdaja globoka ne-zaupnest napram vladi, ki se mora premeniti v očitno nasprotstvo, ako se vlada še pri imenovanju goriškega deželnega glavarja postavi na stališče Lahov, na jedni vlada, ki se ne upa v varstvo javne morale in zakonov odločno nastopiti proti ljudem, kateri so samo po vladni milosti na krmilu, ki na drugi strani še podpre moč in veljavo Lahov o tem, da izmej njih izbere glavarja za Goriško, taka vlada ne more zahtevati, naj jo slovenski poslanci le jeden dan še podpirajo. 132