Politiški pregled. * češki socijalnl dcmokratje na Moravskem in geslo : Češki otrok v češko šolo ! 18. pret. m. je bilo v Brnu sedpm shodov čeških soc. demokratov, potem shod na Kralovem Poli, tabori v Zidenicab, v Zabfehu iu v Hrabovem pri Mor. Ostravi, ki so se pečali vsi s šolskim vprašanjem. Na taboru v Zabfehu je bila sprejeta resolucija, v kateri se pravi: .Nadalje ualaga tabor vsera delavskim očetom in materam kot moralno dolžnost, držati se pri upisovanju otrok v šolo edino pravpgav načela velikega učitelja narodov Jana Amosa Komenskega: češki otrok v češko šolo! — Na taboru v Hrabovem so sprejeli udeleženci resolucijo: ,,Proglašamo, da smo si Tsvesti, da se more samo v materinščini položiti temelj k temu, da bi se iz mladine vzgojevali ponosni državljani, ki bodo znali kdaj braniti svoje pravice. Pozivamo tudi zavedne sodruge in sodržavljane, da bi svojih otrok ne oropali edino prave vzgoje, ki je mogoča samo v materiuskem jeziku, s tem, da jih pošiljajo v ponemčujoče in poneumnujoče šole ter obljubljamo, da si bomo prizadevali, da bo poneumnova nje delavskih otrok v šolah s tujim učnim jezikom prenehalo." * Vlada^v službi škofov. BVenkov" poro?a, da so namestništva na češkem, Moravskem in v Šleziji zaupno naročila politiškim oblastim, naj strogo opazujejo duhovnike, ki so pristaši novega reformnega gibanja in sploh nezadovoljni elementi ter naj vestno poročajo deželnim vladam, kaj so opazili. * Eazdelitev deželnoga šol. sveta na Moravskem v nemški in češki oddelek je izvršena, kakor smo že poročali. Na temelju zakona z dne 27. oktobra 1905. 1. je češki in nemški oddelek eden od drngega popolnoma neodvisen ter uraduje in sklepa samostojno. Naloga vsakega teh dveh oddelkov je: nadzorovati okrajne in mestne šolske svete, učiteljišča in tem pripadajoče vadnice ter na njih stopnji stoječe privatne in strokovne šole. Imenovana oddelka šolskega sveta imata pravico imenovati ueitelje po veljavnih predpisih, potrjevati ravnatelje in učitelje na občinskih srednjih šolah, podajati zvedenska mnenja o šolskib. knjigah in učnih pripomočkih za srednje in strokovne šole. Vsakemu oddplku predseduje prpdseinik ali po njem določeni namestnik. Clani vsakega oddelka so: 1. pet zastopnikov deželnega odbora, 2. zastopnik mesta Brna, 3. referent za administrativne fupravne) in gospodarske reči, 4. deželni šolski nadzorniki, ki jim je stalno poverjeno nadzorstvo nad češkimi ali nemškimi šolami, 5. dva katoliška, en protestantski duhovnik in en zastopnik židovske vere, 6. trije zastopniki učiteljskega stanu, in sicer eden za ljudske šole, eden za realke, eden za gimuazije. Uradni in obravnalni jezik je v češkem oddelkti češki, v neia- škem nemški. — Bi se li De dala ta in še mnogo drugih lepih in praktičmb uredb. ki so se na Moravskem obuesle. uvesti tudi na Štajerskem, Goriškem, v Istn ? * Vprašanje o jugoslovanskem ministrn. Iz Prage javljajo: Nasproti izjavi posl. dr. Šusteršiča, češ, da je vest o imeuovanju jugoslovanskega ministra rojaka le izmišljotina, izjavlja glasilo dr. Kraraafa, da ta vest ni brez podlage, marveč da so se v resniei vršila pogajanja tei daje uresničenje teganačrta odvisno od položaja ob otvoritvi parlamenta. — Šusteršiča menda le jezi, ker on ne pride v poštev. * Samostojna erangeljska cerker na Hrvaškem. V Novi Pazovi so zastopniki evangeljske cerkve na Hrvaškem sklenili, da se odcepijo od Ogrske in ustanove samostojno evangel.jsko cerkev na Hrvaškem. Tej cerkvi se pridružijo tudi protestanti na Srbskem. * Protl nemškim šolam je pričel češki narodni svet akcijo. Vpliva na čežke družine z odločnostjo, naj v Pragi svojib otrok ne pošiljajo v nemške šola. Tako hočejo prisiliti, da oblasti preskrbe dosti eeških šol, in da se dokaže, kako maloje Nemcev v mestu. * Jnstična reforma t Macedonfji je nujno potrebna. Po načrtu Avstrije in Busije se ima nstanoviti v Solunu kasacijska sodni.ja pod evropsko kontrolo. Beforma zahteva obnovitev volitev mirovnih sodnikov, to je, da obtoženci pridejo pred sodnike izišle iz srede ljudstva itd. Turčija se bo seveda protivila vsakim reformam. * Proti svobodni misli t Avstriji. BPravo lidu" je priobčilo dekret deželnega šolskega sveta češkega, ki je naslovljen Da vse okrajne žolske svete, v katerern jih poziva, naj mu poročajo o vseh manifestacijah. ki se prirpde na Ceškem o priliki mednaiodnega kongresa »Svobodne misli", ki se je pretekle dni vršil v Pragi. Dekret je podpisal sam namestnik Ooudenhove. Zaraditega vlože socialisti v državni zbornici interpelacijo, v kateri bodo poudarjali, da so ta dekret navdihnili visoki prelati, ki si žele omejitve svobode protiklerikalnega časnikarstva. * Poljski socialni demokrati so zborovali v Levovu. Zastopane so bile vse okrajne organizacije vse Galicije. Glavua točka zborovanja je bil razgovor o splošni, enaki, direktni in tajni volilni pravici za deželne zbore. Po daljši debati je bila soglasno sklenjena resoluci.ja, v kateri se vse okrajne organizacije pozivljajo, naj začno odloeno akci.jo za končuo priboritev splošne volilne pravice za deželne zbore. Ako bi se ne dovolila taka volilna praviea, se delavei ne bodo zadovoljili le z demonstracijami in protestnimi sbodi, temveč bodo v skrajoi sili pričeli splošni žtrajk.