SLOVENSKI DOM SEKZW NAŠ DRUGI DOM BESEDA UREDNIKA K sestanku urednikov časopisov manjšin v Republiki Hrvaški so se nekateri uredniki časopisov. ki izhajajo občasno, pritoževali, da imajo težave s prispevki in sodelavci. Mi takih težav nimamo. Preglavice nam povzročajo predolgi prispevki ali pa prispevki, ki so sicer kakovostni, vendar ne ustrezajo zasnovi našega časopisa. Novi odmev je glasilo Slovenskega doma. Novi odmev se skuša odzvati na vse dogodke v društvu, z informacijami o sedanjosti in preteklosti Slovenskega doma. Vsebina in rubrike so tako oblikovane. Zadrega uredništva je precejšna; ne bi želeli izgubiti sodelavcev in njihove dobre volje za pisanje prispevkov. Saj smo prosili za sodelovanje. Ne preostane nam drugega kot - škarje! Skajšati prispevek, po možnosti tako, da ne okmeš tistega, "kar je avtor hotel povedati", torej bistva prispevka. Užaljenosti zaradi "škarij" ne bi smelo biti. Režejo namreč tudi prispevke članov uredništva in urednika. V prvi vrsti! Če imamo obilo zanimivih prispevkov, nekatere preložimo na naslednjo številko. Po aktualnosti. Če pa ne ustrezajo uredniški zasnovi našega glasila, bo njihova usoda: ali uredniški koš (pravzaprav ga nimamo) ali - po želji - vrnitev prispevka avtorju. Tako je tudi v primeru, če avtor ne dovoli krajšanje in če ni možnosti, da bi iz njega naredili (z dovoljenjem avtorja) nadaljevanko. Pišite nam še naprej, kratko (tipkano stran, največ stran in pol) in berite Novi odmev, Je brezplačen. In ne zamerite, Jaz že nisem. Tudi tale prispevek je bil skrajšan! Silvin Jerman Vsem članom Slovenskega doma in vsem bralcem Novega odmeva čestitamo dan državnosti Republike Slovenije; URI D1ENSTBIER V SLOVENSKEM DOMU KAJ BO Z NAŠIMI PROSTORI? V organizaciji Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Veleposlaništva Češke Republike, Urada OZN v Republiki Hrvaški iu Koordinacije hrvaških društev prijateljstva je bilo 12. februarja pripravljeno srečanje s posebnim poročeva-lecm Združenih narodov za človekove pravice Jirijcm Dienstbierom. Na srečanje so bili povabljeni predstavniki hrvaškega političnega in javnega življenja, tuji diplomati ter predsedniki in člani parlamentarnih strank. Jiriju Dienstbieru je dobrodošlico v Slovenskem domu zaželel predsednik društva Darko Šonc. Dicnstbier je v dobrem razpoloženju in prijetnem ozračju navzočim spregovoril o odgovorni nalogi, ki jo opravlja v Republiki Hrvaški. Predsednica Sveta nacionalnih manjšin Saujii Tabakovic-Zoričič je visokega gosta seznanila s prizadevanji za spremembe in dopolnila ustavnega in volilnega zakona ter zakona o društvih, s katerimi hi v celoti zagotovili vse pravice in svoboščine nacionalnih manjšin na Hrvaškem. Izročila mu jc dokumente, ki so bili poslani na številne uradne naslove na Hrvaškem. Ker doslej med pristojnimi ni bilo razumevanja, je visokega gosta prosila, naj pomaga pri reševanju perečih vprašanj. Predsednik Zveze slovenskih društev Sonc je Dienstbiera seznanil z nepravično in diskiimina-tomo potezo, ko sd bili Slovenci izbrisani iz preambule hrvaške ustave. Izročil mu je dokumente in protestno izjavo, s katero Zveza slovenskih društev na Hrvaškem zahteva odpravo krivice, ki je v nasprotju s hrvaško ustavo, ter predlaga vrnitev pridobljenih pravic in vrnitev v ustavo, kjer so imeli Slovenci svoje ime in prostor od leta 1990 do leta 1997. Tudi predstavnik Bošnjakov je Dienstbini izročil dokumente o izbrisu muslimanske nalcionalne manjšine iz hrvaške ustave, Seznanil ga je z dosedanjimi prizadevanji za vrnitev v ustavo. Visoki gost je ob koncu srečanju odgovaijal na številna vprašanja navzočih. Franc Strošek jJlovenski dom letos praznuje 70. obletnico delovanja. Že pol stoletja so zbirališče članov društva prostori na Masarykovi ulici 13. Tu pripravljamo razstave, koncerte, predavanja, manjše gledališke predstave, projekcije in družabna srečanja. Tu potekajo predavanja tujih veleposlanikov v Zagrebu, pa pouk slovenskega jezika, vaje pevskega zbora, srečanja duhovne sekcije Anton Martin Slomšek..., tuje knjižnica s prek 5 tisoč slovenskimi knjigami, tu nastaja naše glasilo Novi odmev, tu je sedež Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Toda že dalj časa se soočamo z nevarnostjo, da bomo zaradi denacionalizacije ostali brez prostorov. Po zdaj dostopnih podatkih razlaščeni lastnik izrecno zahteva njihovo vrnitev v naturi, vključno s 50% površine, ki so od lanskega poletja v lasti Republike Hrvaške. Po "črnem scenariju" bi utegnile mestne oblasti tej njegovi zahtevi ugoditi že letos poleti; avgusta bo namreč poteklo obdobje, ko smo bili zakonsko zaščiteni najemniki. Razumemo lastnikov interes, prav tako razumemo prizadevanja hrvaških organov oblasti, da denacionalizacijo izpeljejo v skladu z zakoni. Vendar ti zakoni dopuščajo možnost, da se razlaščencu škoda poravna na drugačne načine. Še zlasti, če nepremičnine uporabljajo društva narodnostnih manjšin. To možnost zagovarja tudi Svet narodnostnih manjšin v Republiki Hrvaški, naklonjeni pa so ji tudi v Uradu za manjšine pri Vladi Republike Hrvaške. Da bi preprečili najslabšo možno rešitev (izselitev iz Masarykove 13), smo aprila pisali predsedniku hrvaške vlade Zlatkii Mateši, podpredsedniku Hrvaškega državnega sabora Vladimirju Seksu in predsedniku slovenske vlade Janezu Drnovšku. Upamo, da bodo pokazali razumevanje za reševanje - v tem hipu -največjega problema našega društva! (iš) SLOVENSKI DOM SEKZW NAŠ DRUGI DOM l^lani Slovenskega doma so na 52. občnem zboru, ki je bil 10. marca, z navdušenjem pozdravili kakovost dela v letu 1998. Po ugotavljanju kvoruma je bilo izvoljeno delovno predsedstvo: Darko Sonc, Polona Jurinič in Silvester Kmetic. Predsednik nadzornega odbora Bojan Kožar je natančno in strokovno poročal o materialnem in finančnem poslovanju ter o zaključnem računu za leto 1998. Poudaril je, da je po ugotovitvah nadzornega odbora Slovenski dom tudi lani posloval v duhu skrbnega gospodarja. Predsednik Slovenskega doma Darka Šonc je poročal o bogati kultumo-pros-vetni dejavnosti, Plastično in analitično je spomnil na prireditve v posameznih mesecih minulega leta: od številnih umetniških razstav, predavanj, koncertov in gledaliških predstav iz Slovenije iti Hrvaške, do proslav državnih praznikov Slovenije in predavanj tujih veleposlanikov akreditiranih v Republiki Hrvaški. Kakovost izvedenega programa prijetno preseneča, Če upoštevamo, da so ves čas potekali še pouk slovenskega jezika, maše v slovenščini in petkova druženja, da redno izhaja časopis Novi odmev, lahko ugotovimo, da smo imeli v letu 1998 bogato, kakovostno in vsestransko kulturno-prosvetno dejavnost. Šonc je poročilo sklenil s predlogom načrta dela, akcij in usmeritev v letu 1999. Poudaril je, da je trenutno najbolj pereče vprašanje, kaj bo s prostori Slovenskega doma. Na koncu se je zahvalil vsem članom Slovenskega doma, še posebej marljivim sodelavcem, ki so najbolj zaslužni, da je Slovenski dom postal naš drugi dom, da se v njem počutimo prijetno in sproščeno. Predsednika Šonca je občni zbor za njegov trud, prizadevanje in uspešno vodenje Slovenskega doma nagradil z burnim ploskanjem, Večer se je tradicionalno nadaljeval ob kozarčku vina. Slovenska pesem je v zagrebško noč donela do zgodnjih jutranjih ur. Franc Strašek SREDE Z VELEPOSLANIKI v 'Ziz tradicionalno predstavljanje tujih veleposlanikov na Hrvaškem smo 28. aprila nadaljevali z Georgv-jem Csotijem, veleposlanikom Madžarske, Veleposlanik Csoti je po poklicu elek-troinženir, zato je predavanje začel z gospodarskimi temami. Dejal je, daje trgovinska menjava med državama neveijetno majhna, čeprav sta imeli Hrvaška in Madžarska skozi zgodovino zelo tesne stike in sta bili tudi gospodarsko navezani ena na drugo. Predstavniki držav si zdaj prizadevajo, da bi menjavo povečali. Pripravlja se tudi podpis meddržavnega sporazuma o prosti trgovini. Madžarski gost je bil zelo kritičen do mednarodnih natečajev, ki jih razpisuje Hrvaška. Madžarska se je potegovala za nekatere koncesije (reško pristanišče, hotele..,) in velikokrat imela najboljšo ponudbo. Toda koncesijo je dobil nekdo drug ali pa je bil natečaj iz neznanih razlogov razveljavljen. Takšno vedenje ne daje Tesne slike o Hrvaški, ki se želi vključiti v Evropsko unijo. Madžarska in Hrvaška sta strateški partnerici in zato bo Madžarska pomagala, da Hrvaška postane čimprej stalna članica Partnerstva za mir. Za kulturno sodelovanje je Georgy Csoti dejal, da se razvija dobro in da se pripravlja celo mju-zikl o slavnih osebah, ki so pomembne tako za hrvaško kot madžarsko zgodovino. Na vprašanje iz publike, kako gleda na kosovsko krizo, je veleposlanik odgovoril, da bo Madžarska sprejela vse begunce, ker je to zapisano tudi v njihovi ustavi, po polrebi pa bo še posebej zaščitila svojo nacionalno manjšino v Jugoslaviji. Glede manjšin je veleposlanik dejal, da je to vprašanje med Hrvaško, Slovenijo in Madžarsko rešeno po najvišib evropskih standardih in da je lahko za vzgled drugim državam, Darko Sonc SESTANEK UPRAVNEGA ODBORA Pred občnim zborom Slovenskega doma je predsednik Darko Šonc sklical sejo upravnega odbora. Na seji, ki je bila 9. februaija, so bila obravnavana tekoča vprašanja, posebna pozornost pa je bila namenjena sklicu občnega zbora in dogovoru o višini članarine za leto 1999. Obširna razprava je potekala v prijetnem ozračju, potrjen je bil dnevni red občnega zbora, posamezniki so dobili zadolžitve, kar je nujno za nemoteni potek občnega zbora. Med drugimi so bili sprejeti tudi naslednji sklepi: - nadzorni odbor bo pregledal stanje materialnega in finančnega poslovanja v letu 1998 in o ugotovljenem podal pisno poročilo, - stanje inventarja bo pregledala komisija v sestavi: Slavko Kramar, Tone Lah in Silvester Vidič. - članarina za leto 1999 znaša 30 kun. Franc Strašek BELOKRANJCI SLOVENSKEMU DOMU Društvo Belokranjcev in prijateljev Bele krajine iz Novega mesta je 16. aprila pripravilo koncert v spomin na dr. Zvoocta Babica. Koncert je bil v Kulturnem centru Janez Trdina v Novem mestu. V prekrasni dvorani (nekdanjiDom JLA) seje kljub slabemu vremenu zbralo veliko ljudi. V prvem delu koncerta so člani KUD Vodomec predstavili pesmi z zgoščenke "Prvi let". Tamburaška skupina Vodomec je iz Bele krajine. Spoznanje in volja, da želijo več, sta jib vodila v ustanovitev tamburaške skupine, v kateri igrajo lastno glasbo in priredbe tujih sklad. Glasbena smer etnopop jim omogoča, da v ljudsko glasbo vključijo tudi elemente popularne glasbe. V drugem delu koncerta je nastopil Zagrebški akademski tamburaški orkester. Ansambel je bil ustanovljen leta 1990 z namenom, da pokaže in razširi izrazne možnosti tamburice kot inštrumenta. Neguje narodne pesmi, ljudske nape-ve, zabavno in jazz glasbo. Orkester veliko snema in spremlja številne znane hrvaške pevce popularne glasbe. Tokrat so pod vodstvom dirigenta Zlatka Potočnika na zadovoljstvo novomeške publike pokazali vrhunsko uigranost in umetniški dosežek. Dolgotrajno ploskanje je bilo dokaz uspešnega nastopa. Spretni organi-zatoiji so po koncertu v preddveiju dvorane pripravili degustacijo belokranjskih vin. Poskusili smo najboljša vina iz nepozabnega letnika 1997, po izboru dipl. ing. Katarine Merlin. Na švedski mizi pa so bile pripravljene dobrote, kot za največjo poroko. Martin Bajuk, glavni organizator in promotor prireditve, nas je presenetil z novico, da je izkupiček prireditve namenjen Slovenskemu domu v Zagrebu. Vstopnica je stala 1.500 tolaijev. Bili smo na resnično izjemnem kultumo-umetniškem večeru, pa tudi na vrhunskem gastTO-nomskem dogodku. Dragim Belo-kranjcem - velika hvala tako za lepe trenutke kot za finančno pomoč. Darko Šonc SLOVENSKI DOM SEKZW SEKZW NAŠ DRUGI DOM DUHOVNA SEKCIJA ANTON MARTIN SLOMŠEK SLOVENCI NA STEPINČEVEM GROBU .^kardinal Alojzij Stepinac - vojni zločinec ali svetnik? Kako izbirati med tako nasprotnimi informacijami? V duhovni sekciji Anton Martin Slomšek ta izbira ni bila težka, saj je kar precej članov te sekcije poznalo blaženega Stepinca. Še se spominjajo, kako je kot zagrebški nadškof v pridigah bodril in tolažil vernike med vojno. Prepričal nas je tudi naš član, ki je Stepinca bolje poznal, s trditvijo, da Stepincu svetost ni bila položena v zibelko, ampak je v svetosti raste! in napredoval. In tudi s trditvijo, daje Stepinčevo veličino razbral iz tistega, kar so o njem napisali njegovi nasprotniki. Dovolj je podatkov, kako seje Stepinac kot zagrebški nadškof zavzel za Slovence, ki so bili izgnani na Hrvaško, kako je slovenske duhovnike nastavljal na svoje župnije, da jim je s tem olajšal breme izgnanstva. Kako je protestiral pri predsedniku takratne države Paveliču, ko so v Jasenovcu us-taši ubili sedem slovenskih duhovnikov. Zato se je misel, da bi se Stepincu zahvalili s slovensko mašo, kaj hitro utrnila. Skupina, ki se zbira pri slovenski maši v Zagrebu, bi se v veliki katedrali kar izgubila. Toda kot bi bilo že vnaprej poskrbljeno, skrbita za slovenske maše leskovška dekanija iz ljubljanske nadškofije in videmska iz mariborske škofije. Prav iz teh dveh škofij so Nemci pregnali Slovence med drugo svetovno vojno, med njimi veliko duhovnikov. Oba dekana g. Anton Tr- H % & 'f J H ptn in g. Milan Kšela sta prevzela breme organizacije - od dogovarjanja z zagrebško nadškofijo do skrbi za romanje. Z dvanajstimi avtobusi so se pripeljali romatji iz Slovenije, med njimi je bilo blizu 150 pevcev in 25 duhovnikov. Pri maši so peli združeni pevski zbori obeh dekanij in pevski zbor duhovne sekcije Anton Martin Slomšek. Mogočna velikonočna pesem Kristus je vstal je bila primeren uvod v slovesno koneelebrirano mašo. Vse prisotne je pozdravil s prisrčno dobrodošlico zagrebški pomožni škof msgr. dr. Vlado Košič. V pridigi je o življenju in delu blaženega Stepinca izčrpno govoril njegov postulator dr Junij Butclja. Vse tisto, kar je Stepinac dobrega naredil za Slovence, Jude in Srbe med drugo svetovno vojno, je bilo nit njegovem sojenju zamolčano. Čeprav je bila marsikatera dokumentacija uničena, je resnica kljub temu prišla na dan. Maša je vključno s sprošnjami vernikov izzvenela v dostojno iu hkrati prisrčno zahvalo, saj je bilo v katedrali videti veliko srečnih obrazov. In tudi pevci kar niso mogli prenehali s petjem, ko so se ljudje poslavljali od Stepinčevega groba. V tem masnem slavju je bilo poleg zahvale nedvoumno še eno sporočilo, da si Slovenci v Zagrebu kot tudi v matični domovini želimo boljše sosedske odnose s Hrvati kot nam jih danes kroji politika. Martina Koman V SPOMIN... .Z^uhovna sekcija A. M. Slomšek je zopet izgubila članico, Zapustila nas je Vjera Fiamengo. po rodu Hrvatica. Rojena jc bila pred 79 leti daleč od Slovenije na otoku Visu. Zanimivo je bilo njeno srečevanje s Slovenci. Kot dekle je pela v cerkvenem zboru, zaradi lepega glasu tudi kot solistka, učila se jc igrati na orgije. V tem času je v filmu "hi življenje teče naprej" pela namesto znane slovenske igralke Ide Kravanje - Ite Rine. Po drugi svetovni vojni se je poročila z Antejcm Fia-mengom, univerzitetnim profesorjem sociologije. Možu je bila v pomoč pri njegovem strokovnem delu. pot ju je vodila v Zagreb, Sarajevo in nato zopet v Zagreb. Ante Fiaraengo je bil kot partizan med drugo svetovno vojno nekaj časa v Sloveniji. Kljub težkim časom je ohranil lepe spomine na Slovenijo, kjer sta pozneje z ženo Vjero več let preživljala dopust. Doživelaje še eno srečanje s Slovenci; njena sestra seje poročila in živela v Mariboru. Gospa Fiamengo je pokazala svojo plemenitost, ko je več let vztrajala ob bolnem možu. ga bodrila in negovala ob istočasni skrbi in vzgoji svojih dveh hčerk. Po moževi smrti in ko sta tudi hčerki zapustili dom in si ustvarili družini, je ostala sama. Da samota ni bila tako boleča, se jc včlanila v pevski zbor Slovenskega doma. Zadnja leta jc pela samo v pevskem zboru duhovne sekcije A. M. Slomšek. Do bolezni je bila najbolj zvesta članica, redno jc prihajala na pevske vaje in k slovenskim mašam. Na romanjih jc s tiho zbranostjo skušala vsrkati čim več lepote slovenske zemlje, bogatilo pa jo je duhovno kulturno doživetje ob petju pri bogoslužju. Zaradi oslabelosti srca se zadnje čase ni več mogla udeleževati romanj, do zadnjega pa se je z nami družila v Zagrebu. Na pogrebu ji je pevski zbor zapel v slovo. Hvaležni smo ji za njen zgled plemenitosti, spoštovanja slovenskega naroda in kulture. Naj ji bo Bog za vse bogat plačnik! Martina Koman PRI NAJSTAREJŠI ZAGRERŠKI SLOVENKI Ko smo brskali po starih zapisih, smo zvedeli, da v Zagrebu živi soproga nekdanjega odbornika in zelo aktivnega člana Slovenskega doma. Marija Prezelj roj. Kovač. ti. marca je praznovala 101. rojstni dan. Naša delegacija jo je ob tej priložnosti obiskala s šopkom cvetja in ji zaželela, da bi ji naslednje leto lahko čestitali kot osebi, ki živi v treh stoletjih. Gospa Preztjeva se je razveselila našega obiska. Obdarila nas je s prepevanjem venčka slovenskih pesmi. Bila je čudovita! Poslovili smo se navdušeni. Še veliko zdravja in petja! SJ. PREDSTAVITEV 7. ŠTEVILKE NOVEGA ODMEVA K it uveljavljen način smo 3. marca predstavili novo številko Novega odmeva. Navzoče je pozdravil predsednik dništva Darko Šonc, o vsebini pa je spregovoril urednik Silvi 11 Jerman. Opozoril je na nekatere prispevke in njihove avtorje. Za 7. številko Novega odmeva smo pripravili tudi pogovor z uglednim glasbenikom Preradom Detičkom, našim rojakom. Mariborčanom in članom Slovenskega doma, ki je nedavno proslavil 30. obletnico delovanja na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Prav on je popestril naš večer; pripravil je imeniten koncert hornistov. V njegovi organizaciji je nastopil kvartet hrvaških hornistov. članov Zagrebške filharmonije. Predstavitev seje končala s tradicionalno kroniko Marijana Horna. Po tem pa... Se ve ... S.Ernest SLOVENSKI DOM giW^lYIHVR NAŠ DRUGI DOM IZ ŽIVLJENJA PEVSKIH ZBOROV ZAPELI SMO NA REVIJI PRIMORSKA POJE Pevski zbor Slovenskega doma je sodeloval na 30. reviji "Primorska poje", ki je po besedah predsednika Zveze pevskih zborov Primorske Rudija Šimca, zbrala doslej največje število pevskih zborov. Od 6. marca do 18. aprila je bilo v 25 primorskih krajih organiziranih 28 koncertov, na katerih je nastopilo kar 172 zborov. Revija Primorska poje je izraz bogate pevske tradicije Primorske. Na njej nastopajo zbori iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške. Naš zbor je sodeloval drugič, nastopili pa smo 9. aprila v gradu Dobrovo v Goriških Brdih. Iz Hrvaške sta sodelovala še mešani zbor Triglav Split (18. aprila v Postojni) in mešani zbor Bazovica Reka (19, marca v Novi Gorici). Na pot smo se odpravili ob 12. uri na sam dan nastopa. Na zadnji vaji našega zbora, dan pred nastopom, je naš pevovodja Franc Kene, hkrati vodja poti, kot je sam dejal, uvedel "prohibicijo" na alkoholne in gazi-rane pijače. Prepovedal je, do nadaljnjega, tudi "glasno" govorenje in samovoljno prepevanje. Vse pa zato, da bi naša pesem na nastopu iz spočitih grl lepo zadonela, Zato je bilo vzdušje v avtobusu nenavadno tiho. Na drugih podobnih potovanjih seje po avtobusu vselej razlegala pesem. Tokrat pa nič. Toda na poti skozi Vipavsko dolino seje za spremembo oglasil naš pevovodja, ki namjepripovedal o ljudeh in življenju v teh krajih. Prebral nam je tudi članek o Goriških Brdih in Dobrovem, kraju, kamor smo se napotili. Po pet urah vožnje smo lačni in žejm prispeli na Briški grič v gostilno Bavdaž. Tja nas je pripeljala naša vodnica po Brdih Hema Markovič. V gostilni nas je že čakala "dobrodošlica" v kozarčku in bilo je konec "prohibicije". Pred kosilom smo zapeli skladbo "Oče naš", toda naše petje, iz več razlogov, ni bilo zadovoljivo. Zalo nam je pevovodja dejal, da če mislimo tako peti na nastopu, je bolje, da se takoj vrnemo v Zagreb. Glede žlahtne kapljice pa je priporočil, da naj ne pogledamo pregloboko v kozarec. Večina je nasvet spoštovala, nekateri pa so pili miže. Od šestih zborov, ki so se udeležili prireditve, smo bili na vrsti tretji. Pod vodstvom pevovodje Franca Keneja smo zapeli pet skladb: Luna sije (J. Fleišman/M. Hubad), Roža na poljani (A. Kranjc), Sijaj, sijaj lunica (V. Vodopivee), Tri medimurske pjes-me (V. Žganj ec) in Juijevanje (E. Adamič/M. Kokol). Naše petje so poslušalci nagradili s ploskanjem. Izredno smo bili presenečeni, ko nam je predsednik Zveze pevskih zborov Primorske Rudi Šimac z izbranimi besedami zahvale podaril tri leta sušeni pršut ter po buteljko vrhunske briške rebule za vsakega pevca. V imenu našega zbora se je za darilo zahvalil podpredsednik upravnega odbora Franc Strašek. Spregovoril je tudi nekaj besed o delovanju Slovenskega doma ter gostiteljem izročil naše darilo. Po prireditvi je bila v osnovni šoli skupna večeija za vse udeležence. V prijetnem vzdušju je po večerji odmevala pesem globoko v noč, enkrat iz ust enega, drugič drugega zbora... V premorih je igrala godba in marsikateri par se je zavrtel v taktu polke in valčka. Prizorišče smo zapustili med zadnjimi, saj se nismo hoteli vrniti v Zagreb preden se zjutraj začne redni mestni promet. Poslovili smo se od prijaznih gostiteljev ter z obotavljanjem odšli v avtobus, ki nas je čakal pred šoio. Nočna vožnja po Brdih s pogledom na nešteto luči v Solkanu in Novi Gorici in na prizore, ki so se od ovinka do ovinka nenehano preminjali, je na nas naredila nepozaben vtis. Ob bolj umirjeni vožnji v dolini se je spet oglasila pesem, kot vedno ob takšnih priložnostih. Število prepevajočih seje proti jutru čedalje bolj zmanjševalo, saj je utrujenost naredila svoje. V Zagreb smo prispeli, ko seje že danilo. Bili smo obogateni za še eno lepo doživetje. Silvester Vidič PRŠUT Bm smo na prireditvi Primorska poje, kjer so nas - kot je že zapisa! naš Silvester Vidič -prijetno presenetili z velikim pršutom, zavitim v lep celofan in PRIMORSKA POJE Prelepa Primorska poje vsak zbor melodije svoje. Tudi mi iz srca smo peli. iskreno vse razodeli. Je dolga pot do Primorske, ceste so široke in ozke. Toda kamorkoli vodi nas pot. tako lepo res ni povsod. Nepozaben pogled na snežne planine in na Goriške ravnine. Tu prisrčni so ljudje, radi izpolnijo vse želje. Vesele so narave, brez tega ni prave zabave. Prijazno so nas sprejeli, kot svoje nas objeli. Z dobrotami nas počastili, bogato nas tudi obdarili. Ko naše petje je minilo, sledil pršut je in rebula za darilo. To pozabili ne bomo nikdar, v spominu nam ostal bo vsak dar. Klara Žel na lepem stojalu. Vsak pevec je dobil še buteljko kraške rebule. Vino smo si odnesli domov, kjer smo ga poskusili v domačem krogu, pršut pa smo prinesli v Slovenski dom. Dogovorili smo se, da ga načnemo na prvih pevskih vajah. K pokušini pršuta smo povabili predsednika Šonca, podpredsednika Straška in glavnega urednika Novega odmeva Jermana. Na žalost se je zborovodja Frane Kene opravičil, ker je imel ravno ta dan pomemben sestanek. Pršut smo namestili na stojalo, Silvester Vidič pa je odrezal prvo rezino in nato še vse ostale, Na mizo v veliki dvorani smo zložili še veliko dobrot (solate, peciva, vino), ki so jih priskrbeli člani in članice, ki so aprila slavili rojstni dan (Božiča Latinčič, Smiljka Štingl, Marijan Dirnberk...). Pršut je bil zares "fajn" in krožniki so bili v hipu prazni. Kmalu so zmanjkale tudi druge dobrote. Ko smo pili domača vina, smo ugotovili, kako zelo se prilezejo z dobrim pršutom. Smo delali, peli in se pogovaijali, pa spet peli... prišel je nov dan, in marsikdo je odšel v petek, čeprav je v Slovenski dom prišel v četrtek... Tako smo proslavili rn močno zmanjšali podarjeni pršut, nekaj malega pa smo ga še pustili. Ne samo zato, ker nismo mogli vsega pojesti, ampak tudi zato, ker smo ga želeli prihraniti za našega dirigenta Franceta Keneja. Tudi on si gaje zaslužil! Miroslava-Maria Bahun /"VTVTV/l T3TTJ SLOVENSKI DOM NAS DRUGI DOM PIKNIK S TVOJO ŽENO P^naši dvorani je 21. aprila gostovala dramska skupina društva Bazovica z Reke. Uprizoritev enodejanke Andreja Jelačina Piknik s tvojo ženo nas je prijetno presenetila. Že ob vstopu v dvorano smo imeli vtis, da smo prišli na zeleno gozdno jaso, kar je zasluga scenarista Alojza llscnika. Veselo, ob glasbi sta v dvorano prikorakala ONA (srečno poročena) igralka Loredana Jnrkovič in ON (srečno poročen} igralec Alojz Usenik. Pomešala sta se v publiko, kjer sta gledalcem postregla z žganjem in vinom. Nismo takoj doumeli, da smo mi ONI, torej tisti, ki so navzoči na pikniku - kar je tudi pisalo ob navedbi vlog na plakatu. Iznajdljivost reških igralcev in režiserja Alojza Usenika nas je spretno vodila v komedijo, ki se ukvarja s problemom sodobne žene, njenega položaja v družini in njene želje za enakopravnostjo. V vlogo NJIH smo se še bolj vživeli, ko so nas pogostili z na odru sveže pečenimi čevapčiči. Nasmejali smo se ob zapletu situacije... vse do trenutka, ko je avtomobilska hupa napovedala, da na piknik prihajata njuna zakonska sopotnika (veijetno tudi srečno poročena). Komedije je bilo konec. Preživeli smo prijetno in prisrčno urico. Ne preseneča nas, da ima slovenska dramska skupina z Reke za seboj številne uspešne nastope. S.J. VEČER S POEZIJO IN PROZO PAPEŽA JANEZA PAVLA II. 12. maja smo spoznali avtorski opus Karola Wojtyle - papeža Janeza Pavla ti. Njegovo poezijo in prozo je iz poljščine v hrvaščino prevedel Milivoj Sla-viček. Izbrana dela so dostopna v knjigi Pjesme. Na začetku večera je o Karolu Wojtyii spregovoril Dalibor Blazina. Seznanil nas je s tistimi razsežnostmi papeževe biografije, ki jih še najmanj poznamo. Papež-pesnik, papež-dramatik in papež-umetnik besed... seje v zgodovino poljske književnosti 20. stoletja vpisal pod pseudonimi (Andrzej Jawien, Stanislaw Gruda, Piotr Ja-sien) in to iz enega osnovnog razloga: ne civilna ne cerkvena biografija (institucionalna nasproti vsem) ne bi smela zaseničiti najbolj intimne razsežnosti njegove osebnosti, v kateri se poezija pojavlja kot dopolnitev življenjskega in verskega, kot korektor znotraj mističnega izkustva - spoznanja Boga. Papeževe pesmi so nam predstavili priznani igralci Ljubica Jovič, Ztatko Crnkovič in ivica Kunej. V ritmu verzov in kot valovi so se izmenjavali ženski in moški glasovi, globoki in globji so prodirali do srca. Pesmi Povedi me, Učitelju..., Nad studencem u Sikaru, Zrela pribranost, Otpor što ga misli pružaju izrazima, Nadahnuče ne ostaje u rukama... imajo korenine v reli- LIKOVNI SVET -WORLD OF THE ART Jjredi aprila se je v Slovenskem domu predstavil mednarodni likovni informator iz Celja Likovni svet - World of the Art. in sicer z grafikami vrhunskih akademskih avtorjev iz Slovenije. Hrvaške, Italije in Zvezne republike Jugoslavije. Mednarodni likovni informator Likovni svet izhaja kot mesečnik in obravnava likovne dejavnosti za vse starostne skupine, od otrok do akademskih slikarjev. Objavlja mednarodne nagradne razpise in njihove izide, poročila o likovnih kolonijah, razstavah, extemporih in dejavnostih galerij. Likovni svet je povezan s svetovnimi centri za otroška likovna dela (Japonska. Indija, Anglija, Kitajska, Poljska. Makedonija. Jugoslavija, Argentina. Češka itn.) in tudi s časopisi, namenjeni likovni kulturi v svetu. Likovni svet izhaja v Štorah pri Celju od leta 1995, ustanovitelj in urednik revije pa je Mihailo Lišanin. Na razstavi v Slovenskem domu je bilo predstavljenih 22 avtorjev: Lojze Spacal (Italija), Bogdan Borčie, Klavdij Tutta, Klementina Golija, France Godec, Karel Zelen ko, Tjaša Celestina, Luka Popič, Jožica Vledle, Damjana Plešnar, Peter Marolt, Boris Štrukelj (Slovenija). Risto Antuno-vič, Seida Belegovič. Peter Sadi, Kadič Golija (ZRJ). Vi told Košir, Solidea Guerra, Jože Reber-nak, Nevenka Miklenič, Boris Roce, Ivan Lackovič Croata (Hrvaška). Razstavo je odprl slovenski veleposlanik v Zagrebu Boštjan Kovačič. V umetniškem programu so nastopali mladi talenti iz Maribora (glasbeni kvartet, solo pevka, recitator in plesalka modernega plesa), sicer dijaki Srednje ekonomske šole Maribor. ki jih je spremljala profesorica Dunja Bezjak. Niso pozabili maternega jezika O dogodku je 21. aprila pisal tudi slovenski dnevnik Večer. V članku so navedene tudi besede dijakinje 2. letnika Srednje ekonomske šole Petre Kozmos; "Starejši ljudje so bili zelo prijazni in nekateri so se celo hoteli pogovarjati v slovenščini. To me je zelo presenetilo. Lepo se mi zdi. da svojega matemega jezika še niso pozabili, pa čeprav živijo že vrsto let v Zagrebu". (M.LJD.BJV.) giozni predanosti Karola Wojtyle. K.ot pesnik seje Woj-tyla pojavil na straneh krakowskega tednika "Tygodnik Powszechny" v začetku petdesetih let. Potem je do 70-ih let objavljal pesniške cikluse: Pjesme o skrivenom Bogu, Pjesme o sjaju vode i Majke, Misao je čudnim prostranstvom, Kamenolom ... V dveh desetletjih in pol je njegova poezija obnavljala filozofsko, redko kdaj pa tudi čustveno angažiranost. Poezija Karola Wojtyle je samo en vidik papeževega delovanja, vendar pa bi brez njega le težko razumeli Človeka Papeža, njegovo energijo in njegov zanos. Ivica Percl nam je zapel pesem Ivanova molba, ki jo je sam uglasbil na papeževo liriko. Lep večer nam je še polepšal Zoran Sonc, ki je na klavirju zaigral odlomke iz Varšavskega koncerta in Cho-pinovo Domotožje. Miroslava-Maria Bahun SLOVENSKI DOM giW^lYIHVR NAŠ DRUGI DOM PREDSTAVITEV KNJIGE "KLARA" l o. maja smo imeli v gosteh znanega in cenjenega hrvaškega pisca in dramaturga Mira Gavrana, ki nam je skupaj s prevajalko Sonjo Polanc predstavil slovenski prevod svojega romana Klara. Roman je izšel v založbi Inmara iz Brežic. Pisec je napisal roman v prvi osebi ženskega spola in z globokim poznavanjem ženske psihologije. Po besedah književne kri-tičarke Janje Pogačnik gre za roman, ki ga bomo prebrali na dušek in ki nas ne bo pustil ravnodušne. Za Slovence, ki živimo na Hrvaškem, pomeni prevod tega romana še en most in še en prispevek k večjemu razumevanju med Slovenci in Hrvati. Naj vas seznanim še z naslovi nekaterih del iz bogatega opusa tega plodnega hrvaškega pisca, ki so prevedena v dvanajst tujih jezikov in za katera je prejel številne nagTade. Romani: Pozabljeni sin, Kako smo si lomili noge, Klara, Drame in komedije: Kreontova Antigona, Mož moje žene, Ljubezni Georgea Washingtona, Iščem moža s kulturo srca, Ko umira igralec, Noč bogov, Shakespeare in Elizabeta, Pozabi Hollywood.,. Knjige za mladino: Zaljubljen do ušes, Poskusi pozabiti, kako j c očka zapeljal mamo, Srečni dnevi... Irena Hribar-Buzdovačič SLOVENSKI PEVCI NA HRVAŠKIH ODRIH Po seriji prispevkov o slovenskih "slavčkih" na hrvaških odrih, ki smo jo objavljali od prve do pete številke Novega odmeva, nam je avtorica teh napisov, priznana hrvaška novinarka in glasbena kritičarka Marija Barbieri priredila še predavanje o naših pevcih. Gosta večera sta bila naša člana in priznana pevca No-ni Žunec in Tomislav Neralič. Še enkrat smo se seznanili z življenjsko in umetniško potjo Frana Gerbiča, Josipa Nollija, Irme Polak, Josipa Rijavca, Maria Šimenca, Josipa Gostiča, Josipa Križaja, Ivana in Rudolfa Fraucla, Nonija Žunca In Janeza Lotriča, Predavanje je bilo popestreno s tonskimi posnetki naših pevcev. Lotriča smo poslušali kot Era, Križaja kot Zimskega, Rijavca v Cavalerii Rusticani, Gostiča v Lohengrinu, Šimenca v Glumačih inžtmca v Tosci. Posebej zanimiv je bil posnetek intervjua z Josipom Gostičem iz leta 1959, ko je naš umetnik v simpatični mešanici slo- SLOVENSKI PLANINARI U POSJETU SLOVENSKOM DOMU t-^subotu, 24. travnja održan je VIL tradicionalni planinarski pohod po Medvednici - "Nikola Tesla" -pohod u organizaciji PD "Ericsson-Tesla". O tom pohodu več smo opširnije pisali u Novom odmevu broj 5. Svake godine se, na opče zadovoljstvo, odaziva sve više slovenskih planinarskih prijatelja. Tako ih je ove godine bilo 38 iz raznih mjesta Slovenije, a od tog broja 29-ero planinara posjetilo je Slovenski dom, da se upozna-ju s aktivnošču Sloveuaca u Zagrebu i uvjetima u koji-ma djeluju. Na dan pohoda dočekali smo ih na peronu Giavnog kolodvora, srdačno se s njima pozdravili, šeta-juči i usporenim razgledanjem krenuli prema Domu u Masarykovoj: kroz Importanne centar, kraj Esplanade, Botaničkog vrta skrenuli smo na Maruličev trg kraj spomenika don Frani Baliča, kraj stare sveučilišne knjižnice i kratko se zadržali ispred spomenika Marku Maru-liču, koji je prije dva dana otkriven. Zalim smo uz Hrvatsko narodno kazalište i Masarykovom stigli do doma. Ispred smo se zaustavili i pokazali im prošle godine otkrivenu spomen ploču Hinku "Nučiču. S obzirom, daje večina slovenskih planinara bila iz Maribora, s posebnim su interesom razgledali ploču od mariborskog granita i ljubljanskog mramora. Predsjednik PD "Planika" iz Maribora. Franci Rajli, djelatnik je i Mariborskog gledališča, pa je dao dodatne informacije o bračnom paru Hinku Nučiču i Viki Podgorski, o dvije tako važne osobe kako za mariborsko, tako i za zagre-bačko kazalište. U prostorijama Doma slovenski plani -nari srdačno su dočekani od naših članova, a u ime Doma pozdravio ih je predsjednik Darko Šonc. Uz dobro- došlicu u domu, Zagrebu i Medvednici, upoznao ih je ukratko s djelovanjem Slovenskog doma. Franci Rajh je u ime PD "Planika" za trajnu uspomenu na taj posjet poklonio grafiku, koja je odmah postavljena na zid u dvorani "Moja dežela". Dragi nam gosti održali su i kratki kulturni program recitirajuči nekoliko svojih pje-sama i uz razgleda vanje prostorija doma, srdačnom razgovoru i druženju vrijeme je brzo prolazilo, pa je tre-balo poči na nove "zadatke". Planinari kojima su se pridružili i neki članovi Slovenskog doma krenuli su na Medvednicu. Zbog kratkoče vremena povezli smo se žičarom i pješice preko vrha Sljemena posjetili i razgledali Sljemensku kapelicu i uz Tomislavov dom i "Gra-fičar" došli na mjesto zvršetka pohoda. Svi planinari koji su posjetili Slovenski dom ostali su prenočiti na Medvednici (u planinarskim domovima "Risnjak" i "Grafičar") i u nedelju uz pratnju našeg vrijednog Želj-ka Matišina obilazili dalje Medvednicu - do Kamenih svataiJablanca. Poslijepodne su se vlakom vratili kuči. To je bio jedan lijepi i srdačni susret, doživljaj za pamčenje. Zdenko Jurinic Ispravak iz prošlog broja: U članku "Tradicionalni - planinarsko zgodovinski pohodi" pogrešilo je otis-nuto, da je organizator pohoda na Javome PD "Litija". Organizator pohoda na Javorne je PD "Idrija". venščine in hrvaščine govoril o svojem življenju in karieri. Z veseljem smo prisluhnili tudi obema gostoma, Zuncu in Neraliču, ki sta obujala spomine o svojih nastopih in sodelovanju z ostalimi našimi umetniki. Polona Jurrnič Ob tem predavanju se je rodita ideja, da bi Slovenski dom v sodelovanju z Marijo Barbieri njene zapiske o naših umetnikih izdal kot posebno knjižico, v kateri bi ostali zapisani podatki o njihovem velikem prispevku k slovenski, hrvaški in evropski kulturi. - Prav tako bi bilo dobro izdati knjižico o slovenskih športnikih na Hrvaškem v sodelovanju z Olgo in Vilkom Luncerjem. SLOVENSKI DOM SEKZW NAŠ DRUGI DOM DUBRAVKA DRENŠKI IN DOC KVINTET v Se en prijeten večer smo preživeli 19. maja, ko se je v društvenih prostorih z 22-imi akvareli na svili predstavila naša članica, mlada umetnica Du-bravka Drenški. Rodila se je v Kiapini in dobro govori slovenski jezik, saj je končala srednjo šolo v Celju. Leta 1990 se je vpisala na fakulteto v Zagrebu, kjer živi še danes. In njena prva samostojna razstava v Zagrebu je bila ravno ta v Slovenskem domu. O umetnici je govoril znani likovni kritik Josip Depolo, kije o njej napisal: "Ovo Dubravkino cviječe, slikano akvarelom na svili, živi svojim pravim slikarskim tivoiom, Nije to uvenulo i prešano cviječe iz herbarija dje- vojačkih spomenara. Usprkos tome što je akvarelom i svilom u opasnoj bližini dopadljivosti i bo-lecivih raspololenja, ono je očuvalo miriš i životnu snagu plodne zemlje ". Dubravka Drenški je izdelala tudi svileno kravato z znakom našega društva in številko 70, ki simbolizira jubilej Slovenskega doma. Drugi del prireditve je bil koncert DOC kvinteta Stjepana Plavca, ki nas je z evergrini ponesel v stare čase. Zaigrali so tudi plesno glasbo. Zavrteli smo se v taktu valčka, polke in džeza. Na kratko se jim je z orglicami pridružil tudi naš Zvonko Beker. Glasbeniki so nam podarili zdravilo za dušo, mi pa smo morali pokazati nekaj telesne kondicije. Na zadnjo skladbo je plesal samo še en par. Nekateri so se bali, da bo starega plesalca zadel infarkt. Vendar se je vse dobro in veselo končalo. Društvo je celo dobilo nove člane iz kroga Dubravkc Drenški in DOC kvinteta, S.Ernest V PETEK SE DOBIMO Prn petki v februaiju, marcu, aprilu in maju so samo potrdili, kako zelo priljubljena so takšni družabni večeri. Voditelja, tako imenovani starejši kolega Marijan in mlajši kolega Silvin, pred obveznim predstavljanjem novih članov in čestitanjem rojstnih dnevov, vselej poskrbita za kratek vesel program. Kaj sta pripravila to pomlad? Uvedla sta novega, še mlajšega in manjšega kolega Slavka. Med seboj so se pogovarjali v "venčku" šal. Dvabat so pa-rodirali - in to v sodelovanju z občinstvom - zelo gledano televizijsko nadaljevanko Esmeraldo. S tem v zvezi je bila izvedena smešuica o spremembi imen in priimkov, če jih čitamo na španski način, kjer se črka J bere kot H, H pa kot J. Bali smo se, da bo na aprilskem srečanju slab obisk, ker smo ga sklicali na velikonočni petek. No, tradicija prireditev "V petek se dobimo" je zmagala. Obisk je bil zadovoljiv. Kot pr-voaprilska šala seje bral "dopis" o tem, kaj vse bodo Mestna skupščina, HTV in NK Croatia prispevali za proslavo 70. obletnice društva. Cveta (občasna sodelavka) je predstavila slovenske velikonočne običaje in nas s tem uvedla v praznovanje tega praznika. Kolegi voditelji so si priskrbeli tudi mlajšo, vendar višjo kolegico Polono, ki se je kaj hitro in dobro znašla v raznih vlogah. Ko je Marijan na majskem srečanju žagal desko in se pri tem spotil, je med brisanjem potu dejal, da mu gre težko od rok, ker je pila stara... Takrat pa je Polona zarobantila in dejala: "Pa kaj, če sem pila, saj sem pila za svoj denar!1' Naj bo, čeprav Polona še ni tako stara. Tudi slavljenci so se že navadili in z veseljem sodelujejo, ko dobijo mikrofon. Navada prvih petkov, je pač navada. Konča se z vprašanjem voditeljem: "Kaj boste pripravili za naslednji prvi petek?" Za njih je vsak prvi petek nov problem. Vendar se je doslej še vedno v zadnjem hipu pojavila gospodična "Inspiracija". Ali pa se s predlogom oglasi kakšen član... in srečanje gladko steče. Sima Hoje DALEKE ZEMLIE IUŽNE AMERIKE .Prijateljica Slovenskog doma iz Murske Sobote Marinka Jerič, nam je 31. ožujka kroz slike i priču, u pratnji južnoameričkog melosa, približila daleke krajeve Južne Amerike. Njezin prvi korak na tlu Južne Amerike bio je Lima, glavni grad Perua, otkuda su Španjolci otjerali Inke, starosje-dioce Perua. Živopisna tržnica s vrevom turista i stanovnika, monumentalm spomenik Francesca Pesara, osvajača iz vremena koloniziranja Južne Amerika... sve je to zabilježila kamera naše gošče. Vidjeii smo i diapozitive Cuzca, koji je smješten na višini 3800 m, te očuvamh ruševina drevnih hramova Inka. Na temeijima starog zida izgradena je crkva Santo Domingo. Ostaje tajna kako je kamenje prenešeno do ovog mjesta. Siijedeči cilj je podnožje vrba Machu Pichu, skrivenog gTada, koje su Inke saču-vaie od najezda španjolskih osvajača. Grad je ofkriven godine 1911. Putovanje se nastavlja prema Boliviji. To je vrlo siromašna i neizgradena zemlja. Glavni grad je La Paz, što znači mir. Živopisna tržnica sa povrčen i vočem. Uglavnom više vrsta krompira, govori se 0 120 vrsta koje se uzgajaju. Poznavali su 1 metode konzerviranja krumpira kao dehidriranog škroba, što govori o visoki razvijenoj civilizaciji, koja je očito nesta-la. Visoravni ove zemlje, gdje žive ljudi nalaze se na višinama 2100 do 3200 m. Vrhovi Andskog gorja postali su privlačni planinarima-aipinistima Europe početkom dvadesetog stolječa. Slovenski planinari su prvi puta bili u Andama 1970. god. Tu se ljudi bave stočarstvom i preraduju vunu. Osim lame, uzgajaju se alpake, Put autobusom kroz Cile je bio udob-niji, jer je Čile bogatija zemlja. Španjolci su ovuda prevozili zlato, srebro i kositan u luke Pacifika, na svoje brodove te odvozili sve u Španjolsku. Predjeli su zeleni, cvjete hibiskusi, palme s bananama, Daljnji predjeli su vulkanski krajolici s aktivnim vulkanima i toplom izvomom vodom, gdje se ljudi kupaju. Dalje prema sjeveru su pampe. Putovanje se nastavlja na obali Pacifika i na "Ptičjim otocima" koji su nenaseljeni, no vrlo su lijepi i zan-imljivi s veoma bogatim ptičjim svije-tom... pelikani, kormorani, galebovi, te predjeli gdje se razmnožavaju morski lavovi. Zahvalni smo gospodi Marinki za sve prekrasne snimke i zanimljive komentare o daiekim zemljama Južne Amerike. Jelena Balent SLOVENCI NA HRVAŠKEM PUSTOVANIE Letos smo pustovali na sam pustni torek, 16. februarja. Kljub temu {ali pa ravno zato), je prišlo okoli 40 maškar. Na vhodu je "maskna številkarka" Cveta vsaki maškari podelila številko, s katero se bo predstavila žiriji. In začelo se je! Na odru seje pojavil S. z masko zde-lanega starega "pustnega ceremonija! mojstra". Predstavil je nove člane žirije, saj so stari zaradi kritike nepreklicno odstopili. Da bi ohranili kontinuiteto, je bila v žirijo povabljena nepogrešljiva ocjenevalka Polona, Članica žirije je postala tudi mednarodna sodnica {v atletiki, kjer je pri sojenju zagotovljena objektivnost), naša olimpijka Olga. Navzoči so navdušeno pozdravili tudi tretjega člana žirije - najbolj "negativnega člana društva v letu 1998" - Joža Medenega. Ceremonijo so odprle otroške maškare, ki so bile vse nagrajene s čokolado. Odrasle maškare so se na poziv "ceremomjal mojstra" predstavile žiriji in publiki. Z nekaj šaljivimi besedami, recitacijo, plesom in tudi tekom so morale povedati, kaj predstavljajo. Po predstavitvi jih je "ceremonijal mojster" popeljal v mimohod po celi dvorani. Žirija je dolgo, dolgo zasedala in zasedala. Ni se mogla odločiti za najboljšo masko. Končno je odločil klobuk. Prve tri maske (po oceni žirije) so iz klobuka izvlekle svoj vrstni red. Zmagal je "ognjeviti nogometaš, prvi strelec svetovnega prvenstva Šuker". To je bila Jelena. Športna sodnica je instinktivno zaploskala. Drugo mesto je izvlekla doslej vedno prva Marta, kot tretje življensko obdobje. Tretji je bil Milivoj, zamaskiran v hudiča. Nagrade so sponzorirala podjetja Paloma, Lek, Gorenje in Ru-belj-grill. Nagrado je dobila tudi gospodinja, ki so se ji posrečili najboljši korfi. Tokrat je to bila Ivanka. Pustovanje seje nadaljevalo z zabavo in plesom pod maskami, brez njih, ali pa z večno svojo masko. S.Ernest SVET NACIONALNIH MANJŠIN Z BENEŠKO KOMISIJO K pobudo predsednice Sveta nacionalnih manjšin Republike Hrvaške Sanje Tabako-vlc in člana Beneške komisije v Republiki Hrvaški dr. Stanka Nicka so se predstavniki nacionalnih manjšin 5. maja v Zagrebu sešli s člani Beneške komisije, ki jih je vodil Franz Matscher. Na sestanek so bili povabljeni tudi predstavniki pristojnih hrvaških državnih organov, prišli pa sta samo predstojnica vladnega Urada za nacionalne manjšine Mila Šinile in namestnica pravosodnega ministra Lidija Lukina -Karajkovič. Podpredsednik Hrvaškega državnega sabora Vladimir Seks in podpredsednica Vlade Ljerka Mintas-Hodak se povabilu nis- ta odzvala. Sestanek, ki je ob simultanem prevodu potekal v hrvaškem in angleškem jeziku, je odprla predsednica'Sveta Sanja Tabakovič. Zalo obsežna je bila razprava o splošnih problemih, ki tarejo vse nacionalne manjšine, vendar vlada zanje ne kaže zadostnega zanimanja. Milan Mrkalj je opozoril na nujnost sprememb in dopolnil ustavnega zakona, Sanja Tabakovič je spregovorila o človekovih pravicah in zaščiti nacionalnih manjšin ter o nujnosti sprememb in dopolnil volilnega zakona, Las-zlo Horvath je opozoril na nerešena vprašanja tiska oziroma časopisov za nacionalne manjšine, Slavka Burda je govoril o prisotnosti problematike nacionalnih manjšin v medijih, zlasti na televiziji in radijskih postajah ter o učenju in uporabi jezika nacionalnih manjšin v Republiki Hrvaški. Predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc je opozoril na nujnost sprememb in dopolnil zakona o društvih. Podrobno je pojasnil problem društvenih prostorov; nekatera društva, ki nima- jo lastniške pravice v nepremičninah, ki jih uporabljajo, morda že letos čaka deložacija. Posebej je bila obravnavana tudi problematika, s katero se soočajo posamezne manjšine, pri čemer pa ne uživajo zadostne podpore vlade. V okviru te razprave je Darko Šonc povedal, kaj vse je Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ob posredovanju Sveta nacionalnih manjšin storila doslej, da bi se Slovencem na Hrvaškem vrnile že pridobljene pravice tn da bi se jih vrnilo v preambulo hrvaške ustave, kjer so imeli svoj prostor od leta 1991-97. Franc Matscher je v sklepni besedi pohvalil dobro pripravljen sestanek in napovedal, da bo pristojnim hrvaškim organom predlagal konkretne ukrepe. Beneška komisija bo storila vse, kar je v njeni moči. Manjšine se lahko s konkretnimi problemi tudi neposredno obrnejo nanjo, še zlasti zato, ker Beneška komisija po Matscher-jevih besedah iz svojih izkušenj ve, da hrvaške oblasti reševanje problemov manjšin pogosto zavlačujejo v nedogled, (fs/dš) COUNCIL OP EUROPE ★ ★ _ ★ CONSEIL * DE L'EUROPE BENEŠKA KOMISIJA Ime je dobila po Benetkah, kjer se redno sestajajo njeni člani. Sicer pa je pravo ime tega telesa, ki deluje pri Svetu Evrope, Evropska komisija za demokracijo skozi zakonodajo. Idejni oče beneške komisije je nekdanji italijanski minister za evropske zadeve Antonio la Pergola. Na njegovo pobudo so zunanji ministri Sveta Evrope januarja leta 1990 na konferenci v Benetkah sprejeli sklep o ustanovitvi telesa, ki bo zadolženo za spremljanje stanja demokracije, človekovih pravic in vladavine prava v državah članicah. Beneško komisijo sestavljajo neodvisni strokovnjaki, ki so si mednarodni ugled ustvarili z delovanjem v demokratičnih institucijah ali pa z vidnim prispevkom k razvoju pravne in politične znanosti. To so univerzitetni profesorji ustavnega ali mednarodnega prava, sodniki vrhovnih ali ustavnih sodišč in člani parlamentov držav Sveta Evrope. Beneška komisija se ukvatja s konkretnimi pojavi v neki državi članici; z zbiranjem podatkov, primerjalno analizo in izmenjavo stališč si ustvari podobo o vzrokih za konkretne probleme in ponudi nasvet za njihovo rešitev. V ospredju zanimanja Beneške komisije so: ustava, zakonodaja, ki se nanaša na ustavna sodišča, ostali zakoni, ki so povezani z demokratičnostjo državnih ustanov ter zakonodaja, ki ureja položaj narodnostnih manjših. Z Beneško komisijo sodeluje 37 članic Sveta Evrope, med njimi tudi Hrvaška in Slovenijo. (iti) SLOVENCI NA HRVAŠKEM jMJBlVlHvM NOVICE IZ DOMOVINE SKUPŠČINA ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM i^Zagrebu je 26. aprila zasedala skupščina Zveze slovenskih društev na Hrvaškem (Zveza). Poleg delegatov iz Slovenskega doma Zagreb, Bazovice z Reke, Triglava iz Splita in društva Dr. France Prešeren iz Sibenika, je bil navzoč tudi opolnomočeni minister Bogdan Benko iz slovenskega veleposlaništva v Zagrebu. Stekla je obširna razprava o poročilu o delu v letu 1998, ki gaje podal predsednik Zveze Darko Šonc, in o poročilu nadzornega odbora Zveze o zakonitosti materialnega in finančnega poslovanja v Zvezi, ki ga je poda! predsednik nadzornega odbora Milan Grlica. Posebna pozornost je bila posvečena poročilu predsednika Zveze o njegovi dejavnosti v Svetu nacionalnih manjšin Republike Hrvaške. Šonc je povedal, da se je Svet doslej ukvarjal predvsem z najbolj perečimi vprašanji: spremembe in dopolnina ustavnega zakona Republike Hrvaške, spremembe in dopolnila zakona o društvih in volilnega zakona Republike Hrvaške. Poudaril je, daje Svet pripravil argumentiran predlog za sprejem posebnega zakona (lex specialis), ki bi obravnaval in določal celotno problematiko in pravice nacionalnih manjšin v Republiki Hrvaški. Po obširni in plodni razpravi sta bila soglasno sprejeta tako poročilo o delu kot o finančnem poslovanju Zveze v letu 1998. Franc Strašek NOVO DRUŠTVO HRVAŠKO-SLOVENSKEGA PRIJATELJSTVA 'v Zagrebu se je 19. aprila sešel iniciativni odbor za ustanovitev novega Hrvaško-slovenskega društva prijateljstva (HSDP). Sestanku je predsedoval dr. Zdravko Tomac, navzoči pa so bili še Renata Ivanek, Vouins Al Mohamed, Andrija Ka-raftlipovič. Josip Bobi Marotti in Franc Strašek. Iniciativni odbor je sklenil, da bo ustanovna skupščina društva 25. maja. Na ustanovni skupščini, kije bila v prostorih Slovenskega doma, je bil za predsednika HSDP izvoljen dr. Zdravko Tomac. Sprejetje bil statut HSDP, ki med drugim določa, da je cilj društva vzpodbujanje kulturnega, znanstvenega, gospodarskega in drugega sodelovanja med Hrvaško in Slovenijo, krepitev sožitja in vseh oblik medsebojnih stikov in vezi med sosednjima državama ter izboljšanje že tradicionalno dobrih in prijateljskih odnosov med Hrvati in Slovenci na Hrvaškem ter Slovenci in Hrvati v Sloveniji. V i 3-člansko predsedstvo so bili izvoljeni dr. Zdravko Tomac (predsednik), Sllvin Jerman.Vasilije Josip Jordan in Mohamed Al Younis, Vesna Vešligaj in Renata Ivanek (podpredsedniki) ter Josip Bobi Marotti, Noni Žunec, Vilko Luncer, Polona Jtninič, Boško Tomič, Darko Šonc in Predrag La-kičevič (člani). Člani nadzornega odbora so postali Željko Mataja, Jelena Balent in Milka Kneževič. Želimo jim veliko uspeha v dobrih namerah. Franc Strašek KMALU ZAKON 0 SLOVENCIH RREZ SLOVENSKEGA DRŽAVLJANSTVA? .Poslanci v Državnem zboru Republike Slovenije Ivo Hvalica, Majda Kragelj Zbačnik, Marijan Schiffrer. Janez Mežan, Vincen-cij Demšar in Rudolf Petan so pripravili predlog zakona o statusu Slovencev brez slovenskega državljanstva. Po nekaterih ocenah na svetu živi prek 360 tisoč pripadnikov slovenskega naroda brez slovenskega državljanstva. Večina jih je nezadovoljnih, saj menijo, da jim slovenska država izkazuje premajhno pozornost in jih obravnava kot tujce. Slovenci brez slovenskega državljanstva upravičeno pričakujejo nekatere pravice in prednosti, ki naj bi jih bili deležni v primeijavi z ostalimi tujimi državljani. Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je že leta 1995 predlagala sprejetje zakona o posebnem statusu Slovencev brez slovenskega državljanstva. Po zaslugi skupine poslancev pa bo predlog zakona končno obravnaval Državni zbor. V predlaganem besedilu je opredeljen slatus Slovenca brez državljanstva. To je vsak posameznik slovenske narodnosti, ki javno priznava pripadnost slovenskemu narodu, ki izkazuje lojalnost Republiki Sloveniji, ki je aktiven v organizacijah Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki se nikoli ni opredelil za pripadnika neslovenske narodnosti, ki mu državljanstvo Republike Slovenije ni bilo odvzeto po določbah zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ki mu ni bila izrečena prepoved bivanja v Republiki Sloveniji, Slovensko poreklo bi se v skladu s predlaganim zakonom dokazovalo v prvi vrsti z izpiski iz rojstne matične knjige, o pridobitvi statusa pa bi odločal Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Do statusa bi bila upravičena tudi mladoletna oseba. Oseba s statusom Slovenca brez državljanstva bi imela zagotovljeno pravico da vstopa v Slovenijo brez vstopnega vizuma, tudi, če država, katere državljan je upravičenec, s Slovenijo ni podpisala sporazuma o odpravi vizumov. Taka oseba bi bila izenačena s slovenskimi državljani pri plačevanju in storitvah turistične in ostale ponudbe ter pri kandidiranju za štipendije in pri dobivanju štipendij za izobraževanje v Sloveniji. Imela bi enak pristop k javnim kulturnim in znanstvenim projektom ter prednost pred tujci pri zaposlitvi v Sloveniji. Dobila bi volilno pravico, pravico do pridobitve lastninske pravice na zemljiščih in nepremičninah pod enakimi pogoji kod slovenski dr žavljani ter pravico do dedovanja po slovenskem državljanu, tudi če z državo, katere državljan je upravičenec, ne obstaja vzajemnost glede dedovanja. Status Slovenca brez državljanstva bi v skladu s predlaganim zakonom izgubila tista oseba, za katero bi se naknadno ugotovilo, da je status pridobila z lažnimi izjavami, ali ki bi s svojim delom škodovala mednarodnim ali drugim interesom Republike Slovenije (pripadnost organizaciji, uper-jeni proti ustavnemu redu Slovenije, pripadnost tuji obveščevalni službi ali delo v državnem organu ali organizaciji tuje države, ki bi lahko škodovalo interesom Slovenije, kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti...) V prihodnji številki o načelih in ciljih predlaganega zakona. Franc Strašek SLOVO (Slovenski generalni konzul v Splitu Jože Hlep je 18. aprila končal štiriletni mandat. Čeprav no- GENERALNEGA vi =eneralm konzul ™ imenovan, bo Slovenija zagotovila kontinuiteto delovanja. Splitski konzulat, v katerem ostaja gospa Anica Deškovič. bo tudi vnaprej odprt vsak delovni dan, vsako zadnjo sredo v KONZULA mesecu pa bo iz slovenskega veleposlaništva v Zagrebu v Split prišel bodisi konzul Marko Sotlar bo- disi vicekonzulica Jasna Šivec SïME W NOVICE IZ DOMOVINE KAI IE NOVEGA V SLOVENSKO -HRVAŠKIH ODNOSIH? Zagreb - Delegacija policije Slovenske vojske, ki jo je vodil polkovnik Franjo Lipovec, je bila 21. februarja na prvem obisku na Hrvaškem. Poveljnik hrvaške vojaške policije generalmajor Mate Laušič je napovedal tesnejše sodelovanje med posebnimi službami v oboroženih silah obeh držav. Zagreb - Ob dnevu civilne zaščite 1. marca je hrvaški notranji minister Ivan Pcnič veleposlaniku Otočec - Že drugič v štirih mesecih sta se sešla predsednika vlad Janez Drnovšek in Zlatko Ma-teša. Na sestanku, ki je bil 12. marca, so sodelovali tudi zunanja ministra Fr-lec in Granič, gospodarska ministra Dragonja in Porges ter slovenski finančni minister Gaspari. Dogovorili so se za strpno reševanje odprtih vprašanj in poudarili, da se je treba ob meji izogibati vsakršnim incidentom. Pogajalci bodo kma- pri vstopanju v Evropsko unijo. Predlagal je začetek čezmejnega sodelovanja na številnih področjih. Slovenija že več let izvaja programe čezmejnega sodelovanja s tremi sosedami - Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Zagreb - 13. aprila je bil na uradnem obisku načelnik generalštaba sln-venske vojske generalpol-kovnik Iztok Podbregar. S hrvaškim kolegom vi-ceadmiralom Davorjem Doinazetom in obrambnim ministrom Pavaom Miljavcem seje pogovarjal o vojaškem sodelovanju in o varnostnih razmerah po izbruhu kosovske krize. Zagreb - Novi slovenski minister za notranje zadeve Borut Šuklje Boštjanu kovačiču izročil zahvalo za pomoč slovenske civilne zaščite pri gašenju požarov, ki so lani poleti ogrožali hrvaško obalo. Zagreb - Slovenija je 1. marca Hrvaški posredovala protestno noto zaradi zadnjega incidenta v Piranskem zalivu, ko je hrvaški policijski čoln vplul v slovenske ozemeljske vode in se zasidral le nekaj metrov od slovenskega policijskega čolna. Zaradi istega incidenta je ta dan po diplomatski poti protestirala tudi Hrvaška. lu pripravili sporazum o premoženjskih zadevah, nadaljevali se bodo pogovori o Jedrski elektrarni Krško, glede vprašanja Ljuhljanske banke pa bosta državi za svetovalno mnenje zaprosili Mednarodni denarni sklad. Premier Drnovšek je hrvaškega kolega povabil na uradni obisk v Ljubljano. Zagreb - Slovenski minister za evropske zadeve Igor Bavčar je 15. marca obiska! hrvaško kolegico Ljerko Mintas-Hodak in jo seznanil s slovenskimi izkušnjami je bil 16. aprila na prvem obisku na tujem. V Zagrebu se je s hrvaškim kolegom Ivanom Peničem pogovarjal o posledicah begunske krize ter o sodelovanju slovenske in hrvaške policije v preprečevanju tihotapljenja ljudi, orožja in mamil. Novo mesto - Predsednika slovenske in hrvaške škofovske konference, nadškofa Franc Rode in Josip Bozanič sta 20. aprila - na prvem dvostranskem sestanku -predstavnike slovenske in hrvaške države pozvala, da pohitijo z reševanjem odprtih vprašanj. Ljubljana - Člani slovensko-hrvaške gospodarske zbornice so na sestanku 4. maja ugotovili, da sporazum o prosti trgovini še ni zaživel, med drugim tudi zaradi nelikvidnosti hrvaških partnerjev. Washington - Predstavniki slovenske in hrvaške vlade so se 4. maja prvič sešli z nekdanjim ameriškim obrambnim ministrom Williamom Perryjem. ki bo posredo- val v iskanju rešitve za mejo na morju. V slovenski delegaciji so bili vodja komisije za meje dr. Peter Toš, profesor na ljubljanski Pravni fakulteti dr. Burut Bohtc iu sodnica Ustavnega sodišča dr. Miljam Skrk Hrvaško so zastopali vojda komisije za meje dr. Hrvoje Kačič, svetovalec predsednika Tudmana za zunanjo politiko Neven Madev in glavna pravna svetovalka na Ministrstvu za zunanje zadeve Ljerka Alajbeg. Opatija - Novi hrvaški minister za turizem Ivan Herak se je 7. maja sešel s slovenskim kolegom Jankom Raz-gorškom. Herak je potr- dil, da bo hrvaška vlada tudi to sezono spoštovala moratorij na omejevalno zakonodajo, ki onemogoča uporabo slovenskih počitniških domov. POGOVARJALI SMO SE še 0 škofu antonu martinu slomšku Gospod Andrej UrbaneI, duhovnik - lazarist, nas je ljubeznivo opozoril na napake in pomanjkljivosti v obsežnem zapisu o škofu Antonu Martinu Slomšku, ki smo ga objavili v prejšnji številki Novega odmeva. Zapisali smo, da seje Slomšek rodil na Ponikvi ob potoku Slom. Kar ni točno! Prav je, da se je rodil leta 1800 na Slomu v župniji Ponikva blizu Celja. Slom namreč ni potok, ampak posestvo z domačijo, na kateri je živela Slomškova družina in kjer seje rodil škof Slomšek. Ko smo pisali o Slomškovi poti od kaplana do lavan-tinskega škofa, bi morali dodati, da je bilo njegovo drugo kaplansko mesto od 1827 do 1829 v Novi Cerkvi blizu Vojnika. Slomšek ni postal nadžupnik v Vuzenici leta 1842, ampak leta 1838. V začetku marca leta IS46 je Slomšek postal župnik in opat v Celju, istega leta v juniju pa je bil imenovan za lavantinskega škofa s sedežem pri Sv. Andražu na Koroškem. Gospod Urbancl je dodal tudi nekaj podrobnosti o dekretu o razglasitvi škofa A.M. Slomška za blaženega, ki ga je kongregacija za svetnike objavila 3. julija 1998, ko je papež potrdil čudež na Slomškovo priprošnjo in s tem odločil, daje škof Slomšek lahko razglašen za blaženega. Do konca leta 1995 je kongregacija dobila gradivo v takšni obliki, da gaje lahko poslala v tristopenjsko preverjanje, v katerem naj bi se potrdile, ali pa ne, herojske kreposti božjega služabnika A.M. Slomška. Najprej je januarja 1996 pet zgodovinarjev po izboru kongregacije potrdilo, daje gradivo zgodovinsko pristno in dovolj zanesljivo, da se lahko nadalje teologi nanj zanesejo. V aprilu 1996 teologi in branilec vere v svoji razpravi o Slomšku in njegovi svetosti s teološkega vidika niso našli neskladij, Po tem je plenarna seja kardinalov in škofov kongregacije na osnovi vseh dosedanjih poročil dala svoje pozitivno mnenje in papežu priporočila, da v moči svoje učiteljske službe izda dekret o kandidatovih herojskih krepostih. To je papež storil v prvih dneh maja 1996 leta. Pomembno je tudi, da v postopku razglasitve za blaženega ni samo še en Slovenec (Friderik Baraga), kot smo zapisali, ampak sta še dva: lazarist Janez Frančišek Gnidovec, kije. bil od leta 1924 do 1939 škof v Skopju in je februaija 1939 umrl v Ljubljani, in frančiškan p. Vende-lin Vošnjak, kije velik del življenja preživel v Zagrebu in je umrl leta 1933. Začenja pa se tudi postopek za mladega fanta Lojzeta Grozdeta, ki je bil med vojno 1. januarja 1943 zločinsko umorjen na Dolenjskem. Za vsa dopolnila se gospodu Urbanclu lepo zahvaljujemo! BORIS ŠCRBEC, direktor MIP Zagreb d.o.o.. KLIUČ USPEHA STA KAKOVOST IN CENA uglednega proizvajalca mesnih izdelkov mip Nova Gorica je Hrvaška zelo pomemben trg. Kako je nastalo podjetje mip Zagreb d.o.o.? - MIP Zagreb je mešano slovensko-hrvaško podjetje, ki smo ga ustanovili konec leta 91. Njegov 70-odstotni lastnik je novogoriški MIP, 15-odstotni delež je v lasti italijansko-slovenskega podjetja Germada, lastnik 15 odstotkov delnic pa sem jaz. Za prodajo MIP-ovih mesnih izdelkov na Hrvaškem skrbijo tri zasebna podjetja, vendar pa ima matično podjetje iz Slovenije lastniški delež samo v MlP-u Zagreb. Dalmatinsko področje pokriva podjetje iz Splita, istrsko in primorsko področje podjetje z Reke, za prodajo na ostalem delu Hrvaške - od Like do Slavonije - pa smo zadolženi mi. Kakšni so vaši poslovni uspehi? - Leto 98 smo končali pozitivno, z dobrimi 13 milijoni kun prometa. Letošnje leto bo manj uspešno, saj smo zaradi znanih težav v hrvaškem gospodarstvu morali zmanjšati obseg poslovanja, uvesti strogo restrikcijo kupcev in bolj zavarovati plačila. Imamo namreč zelo slabo izkušnjo s trgovskim podjetjem Diona, ki je zdaj v stečaju. Zaradi velikih dolgov smo že pred tem tudi sami skušali sprožiti stečajni postopek, vendar nam ni uspelo. Zdaj smo se znašli v položaju, ko smo tako rekoč prisiljeni Dioni "podariti" znaten del našega možnega zaslužka. MIP je sicer na Hrvaškem zelo dobro znana in priljubljena blagovna znamka. - Se pred leti je novogoriški MIP kar polovico celotne proizvodnje prodal na hrvaškem trgu. Samo v Zagrebu se je prodalo skoraj 100 ton na mesec, zdaj pa prodamo veliko manj. Zakaj se zmanjšuje prodaja? - Vse do leta 93, tudi v času vojne, so se MlP-ovi izdelki na Hrvaškem odlično prodajali. To je bilo obdobje, ko je bila ponudba domače mesne industrije -od PIK-a Vrbovec do Gavriloviča - še zelo skromna, pa tudi uvoz je bil majhen, Ko se jc začelo pojavljati blago iz evropskih držav in Amerike, nazadnje pa še iz Bosne in Hercegovine se je promet začel zmanjševali. Vzroki za to so pravzaprav štirje: velika konkurenca, manjša kupna moč hrvaških državljanov, "shopping turizem" - ko ijudje kupujejo cenejše izdelke na tujem ter naši strogi prodajni pogoji, ki jih številne trgovine ne morejo izpolniti, za nas pa so nujni, če želimo doseči redno plačevanje in s tem normalno poslovanje. Vsekakor je 2animivo, da so tudi mesni proizvodi neke vrste sezonski izdelki. Prodajno so najbolj šibki prvi trije meseci v letu, prodaja se znatno poveča okoli velike noči, majhna kriza nastopi poleti, z začetkom šolskega leta se prodaja zopet povečuje, upade pa v zimskih mesecih, ko nastopi čas kolin. Slovensko-hrvaški sporazum o prosti trgovini je uvedel tudi kvote za prehrambene izdelke, na katere se obračunava znatno manjša carina. - Za izdelke, ki se uvozijo v okviru kvot, se plača le 10-odstotna carina. Pri uvozu izven kvot pa se na mesne izdelke poleg 20 ali 25-odstotne carine obračunavajo še prelevmani. Ti na kilogram mesnih izdelkov znašajo v povprečju 3 nemške marke. Cena proizvoda, ki ga uvozimo izven predvidenih kvot, recimo mortadele, je zato tudi do 100 odstotkov višja. Prostotrgovinski sporazum bi MIP-u zelo olajšal poslovanje, če bi bile kvote večje in če bi jih pristojno ministrstvo za gospodarstvo delilo drugače kot zdaj. Razpisane kvote za mesne POGOVARJALI SMO S! izdelke so namreč neznatne in zadostujejo za komaj 30 odstotkov potreb hrvaškega trga. To je vsekakor premalo, da bi lahko vplivalo na končno prodajno ceno izdelkov in jo trajno znižalo. Problem načrtovanja cen je tem večji, ker se kvote delijo dvakrat na leto in ker so na natečajih izbrana tudi podjetja, ki se sicer s trgovanjem z mesnimi izdelki ali s trgovanjem na Hrvaškem, sploh ne ukvatjajo in kvote izkoristijo samo za lahek zaslužek. Zmedo vnaša tudi ključ za delitev kvot; polovico jih dobijo slovenska in mešana slovensko-hr-vaška podjetja, polovico pa hrvaška. Tudi zaradi teh neprak-tičnosti, je izkoriščenost vseh kvot za prehrambene izdelke razmeroma majhna. Na Hrvaškem je okoli 55-odstotna, v Sloveniji pa samo 25-odstotna. Ali na vaše delo kaj vplivajo neurejeni slovensko-hrvaški odnosi? - Ne. K sreči politika zanima le manjši del prebivalstva. Na naše poslovanje vplivata samo cena in kakovost. Uspešen si, če prodajaš poceni in dobro blago, ali pa super ekskluzivne izdelke. MlP-ovi izdelki so vsekakor dobri; navsezadnje ste prejeli tudi veliko hrvaških priznanj. - V tem smislu je bilo najbolj uspešno leto 92. Tedaj se je na spomladanskem velesejmu za priznanja potegovalo 20 MlP-ovih izdelkov, med katerimi jih je bilo kar 14 nagrajenih z medaljami. Letos je bil izkupiček bolj skromen. Prejeli smo samo 3 bronaste medalje. Res pa je, da noben proizvajalec ni dobil več nagrad. Kaj menite o delovanju Slovenskega doma? - Slovenski dom je bil nekoč priljubljeno zbirališče vseh Zagrebčanov in tudi sam sem rad zahajal tja. Zdaj se z zagrebškimi Slovenci v glavnem srečujem na večjih prireditvah ob pomembnejših slovenskih praznikih. Za obiskovanje Slovenskega doma imam zaradi delovnih obveznosti bolj malo časa in le redko se lahko odzovem vabilom na prireditve, ki jih pripravljate v vašem društvu. Vendar pa že sama vabila na različne razstave, nastope in predstave govorijo, da je dejavnost Slovenskega doma na zelo visoki ravni. (it/ds) SLAVKO MIHALIC, AKADEMIK, PESNIK IN PREVAJALEC NARODI SO VELIKI PO SVOJI POEZIJI Zj 19. knjigami poezije in zbranimi deli, ki so izšla lani, ob vašem 70. rojstnem dnevu, se uvrščate med najbolj plodne in cenjene hrvaške ustvarjalce. Letos ste celo predlagani za hrvaškega kandidata za Nobelovo nagrado za književnost. - Celo moje življenje se vrti okoli knjige. Pisal sem, ustanavljal književne liste in časopise in delal v založniških podjetjih. Ko so me leta 1971 - skupaj s še toliko drugimi - vrgli "na cesto", ko sem ostal brez dela, sem prevajal, predvsem iz slovenščine, bil sem (anonimen) lektor, tehnični urednik in tajnik knjižne zbirke "Pet stoletij hrvaške književnosti". Pa vendar sem živel. To vem, ker sem pisal. Toda moje knjige pesmi uiso moj dnevnik, ampak so prej dnevnik časa, v katerem sem živel. V njih ne manjka zelo ostra kritika minulih dogodkov, čeprav je že samo pisanje veliko upanje. Veliko tudi prevajate, zlasti iz slovenskega jezika. Kdo so vaši najljubši slovenski avtorji? - Vsi "majhni" evropski narodi so veliki po svoji poeziji. To velja tako za Slovcnce kot Hrvate. Medtem ko so drugi prevajali Angleže, Francoze in Nemce, sem se sam odločil prevajati Slovence, ki do tedaj - razen redkih izjem - niso bili dobro prevajam v hrvaščino. Začelo se je, ko sem prevedel pesem Edvarda Kocbeka, kar mi je dalo pogum za nadaljnje prevajanje. Postala sva dobra prijatelja, knjigo verzov pa sem mu prevedel v času, ko še ni bil "v milosti". Moj prvi slovenski prijatelj je bil in je še danes Ciril Zlobec, krona najinega prijateljstva pa je bila objava "Antologije slovenske poezije" v Zagrebu (1974) in "Antologije hrvaške poezije" v Ljubljani (1975). Prevajalci obeh antologij so bili - poleg naju -še številni najboljši hrvaški in slovenski pesniki. Tedaj sem za prevajanje slovenske poezije dobil Župančičevo Spomnimo se, da ste se zavzemali za čim prejšnjo pripravo sodobnega hr-vaško-slovenskega slovarja. Kako to, da Hrvaška in Slovenija, ki ju poleg bližine povezujejo tudi dolgoletne zgodovinske in kulturne vezi, še nimata tako pomembnega "pripomočka" za medsebojno (spo)razumevanje? - Govorim o tem, pišem in vpijem že petintrideset le. zdaj pa upam, da bosta naši akademiji končno nekaj storili v tem smislu. Me pa presenečajo založniki, saj bi bila hr-vaško-slovenski in sloven-sko-hrvaški slovar zagotovo "komercialna". listino. Trenutno prevajam pesr Daneta Zajca, ki prav tako sodi vrh slovenske poezije. Ste urednik "Foruma", HAZU-j vega mesečnika za književnost umetnost. Prav vi ste najbolj za lužni, da v njem redno spoznav mu tudi sodobne slovenske avtor - "Forum" je, kot ste dejali, m sečnik Hrvaške akademije znano: in umetnosti. Kot dopisni član SI venske akademije grem občasno Ljubljano na kakšen sestanek, kj se z navzočimi pisci dogovoriti za konkretno literarno sodelovan Vendar pa je to premalo. Ali se strinjate z ugotovitvijo, i je "pretok" informacij a sodo nih slovenskih in hrvaških lil rarnih dosežkih po osamosvojil obeh držav v veliki meri zamrl? - To so "otroške bolezni" naših osamosvojer držav. Včasih sem na primer redno prejemal "Sode nost" ter druge slovenske publikacije in knjige, z< pa jih nihče več ne pošilja, kot bi bil kaznovan, vendar lahko rečem, da imamo danes na Hrvaški nekaj izvrstnih prevajalcev iz slovenščine, ki fi objavljajo svoje prevode. Ne moremo pa bili zat voljni z medsebojno neinformiranostjo. Obdobje po osamosvojitvi Hrvaške in Slo' nije so zaznamovale številne meddržavne p< tične napetosti. Kako lahko znanstveniki in um niki prispevate k izboljšanju odnosov? - Boljše in bolj pogosto medsebojno povezo nje znanstvenikov in umetnikov in to na teme konkretnih in obojestransko koristnih načrlov, bi dober začetek. Potem bi po naravni poti nastu medsebojno spoštovanje in prijateljstva. Stari ler Iji za to so porušeni. Ne bi nam smelo biti težko p taviti nove in boljše, še zlasti, ker se širijo "lukn v medsebojnem poznavanju. Začnimo z iskrenitr izčrpnim pogovorom o tem. Povejmo drug drugei kaj nas moti in se osvobodi predsodkov, ki rastejo kol gobe dežju. Moderen človek je racio len, preračunljiv, pogosto tudi c ist. V tem smislu bi morali pogl skupne projekte. Naj bodo v zai ku čisto majhni, vendar pa naj bi čim bolj pogosti in naj jih bo i več. Tedaj se bodo - vsem "zavi cem" navkljub - stvari pomaki tudi same. Slovenski dom v Za; bu bo letos praznoval 70. obleti delovanja. Kakšno je vaše stališče do pr devanj Slovencev na Hrvašk da ohranjajo svojo kultu identiteto? - Slovenskemu domu čestitam obletnico, pri tem pa vam želim liko uspehov v ohranjanju la kulturne identitete. Še več. Pra lahko prispevate k obnovi in kr tvi nekdanjih sijajnih kulturnih med Hrvaško in Slovenijo. 0 PRETEKLOST V SADANJOSTI ITA RINA: IZ ZAGREBA MED FILMSKE ZVEZDE Letos mineva 20 let od smrti prve Slovenke, ki ji je uspelo, da seje prebila v evropski filmski vrh in zablestela v zvezdniškem sijaju. Odskočna deska za Ido Krava njo, ki se je pozneje preimenovala v I to Rino, je bil - Zagreb! Ida Kravanja se je rodila v Divači na Krasu, 7. julija 1907. Bila je živahna, radovedna deklica, rada se je potepala, plezala po drevesih in se igrala fantovske igre. Po izbruhu vojne med Avstro-Ogrsko in Italijo seje družina Kravanja preselila v Ljubljano, kjer je Ida končala ljudsko šolo in se vpisala na dekliški licej. Ni bila dobra učenka: tretji razred je ponavljala, četrtega pa najbrž sploh ni naredila, Po koncu šolanja seje zaposlila v banki. Ido, ki seje razvila v pravo lepotico, so prijateljice konec oktobra leta 1926 prijavile na razpis za lepotno tekomovanje za Miss Evrope, ki ga je prirejala ameriška družba Fanamet. Udeležbo na finalnem tekmovanju za miss Jugoslavije, ki je potekalo 20. decembra 1926 v Zagrebu, je morala na zahtevo matere odkloniti. Ko pa je žirija v hotelu Esplanade odločala med tremi finalistkami, se je Ida pojavila v dvorani, kjer so jo navzoči navdušeno pozdravili. To je povzročilo usoden preobrat v njenem življenju: spoznala je gospoda Muellerja, solastnika kinematografa Balkan Palače v Zagrebu, ki je njene fotografije posredoval filmskemu producentu Ostermayrju v Berlin. Ko je prišla ponudba za poskusno snemanje, jo je Idina mati jezno zavrnila. Toda Ida seje odločila, da bo skušala uresničiti svoje dekliške sanje in je 27. maja 1927 pobegnila od doma. Že naslednji dan je imela v Berlinu prvo poskusno snemanje, junija pa je nastopila v svojem prvem filmu Kar zamolče otroci svojim staršem. Ida Kravanja postane Ita Rina - Istega leta je Ida podpisala pogodbo s Kultur-SLmom, kjer so producenti zahtevali spremembo njenega imena. Čeprav si je želela slovansko ime, so ji zaradi Lažje izgovorjave in "klasične južnjaške lepote" izbrali umetniško ime ¡ta Rina. Leta 1927 je nastopila v filmu Dva pod nebesnim sklonom in Izgubil sem srce na Savi, kije najstarejši ohranjeni film, v katerem nastopa Ita Rina. Po tistem je veliko statirala in čakala na ponudbo za vlogo, s katero bi uspela. To se je zgodilo leta 1928, ko je podpisala pogodbo za nastop v filmu Erotikon, ki je doživel neverjeten uspeh pri filmskih kritikih in gledalcih po Evropi. Svetovna premiera filma je bila v Beogradu 28. aprila 1929 v kinematografu Kolarac. Po predstavi jc navdušena množica Ito Rmo dvignila in odnesla iz dvorane. Leta 1929 je posnela film Pomlad se budi. Ob premiemem prikazovanju v kinematografu Evropa Palače v Zagrebu 11. maja 1930 je Ita Rina doživela pravi triumf. Že na zagrebški železniški postaji jo je pričakala množica ljudi. Na peronu je bila nepopisan gneča, vsak je hotel slavno igralko videti od blizu. Pred navdušenemi gledalci se je morala zateči v kolodvorsko blagajno. Na obeh strani poti, od kolodvora do hotela Esplanade, kjer je sta- novala, so stali Zagrebčani in jo navdušeno pozdravljala. Znani hrvaški "skladatelj šlagerjev" Boško Lulič-Luligarg ji je posvetil šanson z naslovom Negr'lta in se domislil, da bi to pesem uporabil za film z istim naslovom. Sam je napisal scenarij, ga poslal igralki v branje in se dogovarjal za snemanje filma v Parizu, Usoda pogovorov ni znana, v igralkini zapuščini so se ohranili le scenarij za film in Luligargovo pismo inpartitu-re. Leta ¡930 je ita Rina posnela še zelo odmeven film Obešenjakova Tončka (1930, režiser Karel Anton). Umik v družinsko življenje - Ko je Ita Rina leta 1931 dobila ponudbo za nastop v Hollywoodu, ji je njen zaročenec Miodrag Bordevic postavil ultimat: Hollywood ali jaz. Ita Rina se je odločila za poroko. V Berlinu je prestopila v pravoslavno vero in dobila novo ime Tamara, poročila pa se je 19. aprila 1931 v cerkvi Kristusovega vnebohoda v Beogradu. Čeprav seje tedaj odločila, da zaradi družinskega življenja prekinja igralsko katenero, seje po letu dni vrnila pred kamere v filum, ki so ga snemali na "domačih tleh". V pus-tolovsko-ljubezenski filmski zgodbi Fantom Durmitorja (1932, režiser Hans Natge) je nastopila v vlogi domačinke Jele Grujic. Zanimivo je, da je v tem filmu viogo črnogorskega veleposestnika odigral Hinko Nučič. Izbira slovenskega igralca za to vlogo je bila za marsikoga presenečenje, čeprav tedanji prvak HNK v Zagrebu ni prvič stopil pred filmsko kamero. Leta 1918 je nastopil v nemem filu Razposajenka, posnetem pod režijskim vodstvom enega od pionirjev hrvaškega filma Alfreda Gruenhuta, Do vojne je Ita Rina posnela še tri filme, med njimi Princeso koral (1937, režiser Victor Jan-son). Čeprav film ni bil preveč uspešen, so jo na projekciji v kinu Urania v Osi-jeku aprila 1938 sprejeli kot veliko filmsko zvezdo. Pričakala jo jc ogromna množica ljudi s cvetjem. Med drugo svetovno vojno in po njej - Ita Rina je leta 1940 rodila sina Milana. Po bombardiranju Beograda je družina za nekaj časa pobegnila v Vr-njačko banjo, kjer je leta 1943 rodila še drugega otroka, hčerka Tijano. Po končam vojni se je skušala vključiti v nastajanje nacionalne kinematografije. Zaposlila seje pri Avala filmu. Leta 1951 je posnela nekaj kadrov celovečernega igranega fihna Velike žrtve, ki pripoveduje o pokolu učencev in učiteljev v Kragujevcu med vojno, nato pa so jo pri Avala filmu odpustili z obrazložitvijo, da "nimajo zaupanja v njeno delo". Po tistem je sodelovala v Gledališču filmskih delavcev (Teatar filmskih radnika) in pri Lovčen filmu, zadnjič pa je stopila pred kamere v filmu Vojna, ki gaje v režiji Veljka Bulajiča leta I960 posnelo hrvaško filmsko podjetje Jadran film. Ko je sprejela majhno vlogo, je izjavila: "Lik matere, ki ga bom upodobila v Bula-jičevem filmu, še ne pomeni, da se bom zares vrnila k igranju. Nič ni odvisno ob mene, Če bo ta vloga moj "labodji spev ", bom zadovoljna s tem, kar mi ostane in kar je enako lepo: spomini na preteklost in dom, v katerem živijo moj mož, sin in hčerka...". Po snemanju lilma se je Ita Rina upokojila, leta 1967 pa se z možem preselila v Budvo. Tu je med napadom aslme umrla 10. maja 1979. Pokopali sojo na novem pokopališču v Beogradu. Tisk je tedaj poročal: "Za pogrebom so šli znani filmski delavci in ustvarjalci, njem prijatelji in oboževalci". Po besedilu Lilijane Nedič (Ita Rina, Ljubljana, Slovenska kinoteka, 1998) pripravila Danica Senica preteklost v sadanjostt ALOJZ TAVČAR: PIONIR GENETIKE IN ŽLAHTNJENJA RASTLIN kademika Alojza Tavčarja lahko štejemo med utemeljitelje genetike in žlahtnjenja rastlin ne samo na Hrvaškem, ampak tudi na območju vse nekdanje Jugoslavije. Rodil seje 2. marca 1998 v Ljubljani, umrl pa je pred dvajsetimi leti, I, marca 1979 v Zagrebu. ZAČETEK ZNANSTVENE POTI - Srednjo šolo je končal v Ljubljani, iz agronomije je diplomiral leta 1918 v Pragi, nato pa je postal referent za rastlinsko proizvodnjo in žlahtnjenje rastlin pri Kmetijski družbi za Slovenijo. Doktoriral je v Pragi leta 1921, že naslednje leto pa so ga imenovali za pristava in predstojnika Zavoda za gojenje rastlin Agronomsko-gozdarske fakutete v Zagrebu. Tudi po tem imenovanju seje veliko izobraževal: leto 1926 je preživel na Cometlski univerzi v Ithaki (New York), kjer se je učil pri slavnem genetiku prof. Emersonu in biostatistiku prof. Lo-veju, spoznal pa je tudi znamenitega genetika T.H. Morgana Leta 1927 je postal izredni, leta 1933 pa redni univerzitetni profesor. Dekan agronomsko-gozdarske fakultete v Zagrebu je bil v študijskem letu 1934/35. Redni član JAZU je postal leta 1947. Bil je tudi dopisni član SAZU in Masarykove akademije v Pragi, častni član Scientific Society XI na Cornellski univerzi v New Yorku in Ameriškega združenja za pospeševanje znanosti v Was-bingtonu ter član odbora EUCARPlA-e. Svoje raziskave je predstavljal v inštitutih za genetiko v Cambridgeu, Oxfordu in Manchestru, obiskoval je tečaj o uporabi jedrske energije v biologiji na Timiijazevski akademiji v Moskvi, kot strokovnjak Mednarodne agencije ZN za jedrsko energijo za področje sprožanja mutacij kmetijskih rastlin s sevanjem je gostoval v Egiptu, predaval je na univerzitetnih centrih v ZDA in v Jedrskem inštitutu v Brookhavenu v New Yorku, z referati je sodeloval na številnih mednarodnih srečanjih genetikov in žlahtniteljev rastlin in na številnih kongresih FAO. Na Tavčarjevo pobudo je leta 1923 nastalo Dmštvo žlahtniteljev rastlin Jugoslavije, ki mu je predsedoval vse do druge svetovne vojne. Bilje tudi eden od ustanoviteljev Društva genetikov Jugoslavije (1. 1969) in njegov prvi predsednik. Na prvem kongresu genetikov Jugoslavije leta 1976 so ga izvolili za častnega člana. Bilje tudi eden od petih pobudnikov za imenovanje matičarjev agronomske fakultete v Ljubljani leta 1946. V letih 1922-41 je aktivno sodeloval pri organizaciji dela postaje za žlahtnjenje rastlin v Beltincih in Belju. PODROČJA RAZISKOVANJA - Znanstveno delo akademika Tavčarja pokriva področje genetike in žlahtnjenja rastlin s semenarstvom. V prvem obdobju je raziskoval dedovanje kvantitativnih lasnosti fižola, graha in koruze, dedovanje kvalitativ- nih lastnosti koruze, ječmena in pšenice ter določanje položaja genov na kromosomih iz odstotkov izmenjave genov, Tavčar je raziskoval tudi spontane in inducirane mutacije. Po udeležbi na tečaju v Moskvi (1957/58) seje skoraj izključno posvetil uporabi jedrske energije v inducirani!] mutacijah. Bilje pobudnik izgradnje radiacijske komore na Agro-nomsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Tretje področje Tavčaijevih raziskav je bilo večanje pridelka in izboljševanje kakovosti koruznega zrnja preko heterozisa. Tavčar je zelo zgodaj odkril velik pomen domače ded-nine. Bilje pobudnik ustanavljanja genskih zbirk (Zemun-Polja, Trsteno, Matulji) in proučevanja lastnosti avtohtonih genotipov. Že v zgodnijih petdesetih letih je ustanovil citološki laboratorij za raziskave na koruzi in pšenici, povečini z mutanti - bodisi naravnimi bodisi umetnimi. Ognjevito je zagovarjal klasično genetiko. Na srečanjih v Zagrebu in v Srbski akademiji znanosti v Beogradu seje leta 1948 - še pred Informbirojem -neustrašno zavzemal za eksperimentalno dokazane rezultate dedovanja. Pri tem je tvegal, da postane nezaželen predavatelj na fakulteti. V času Staljinove diktature je bil namreč na pohodu "lisenkizem". Ta smer genetike je ime dobila po sovjetskem akademiku Lisenku, kije trdil, daje klasična genetika zmotna. Po njegovi teoriji naj bi spremembe v rastlinah nastajale pod določenimi vplivi zunanjih faktorjev. Akademik Tavčarje kot napreden borec za znanstvene resnice skupaj s sodelavci preveril (in ovrgel) dosežke lisenkistične vegetativne Iribridizacije. Akademika Tavčarja, kije bil že po naravi kolerik. je vznemirjala nestrokovna politična preobrazba jugoslovanskega povojnega gospodarstva. V obdobju splošne industrializacije in elektrifikacije seje krčevito boril proti zapostavljanju kmetijstva. Poudaijal je, da smo kmetijska dežela in da je naša prihodnost predvsem v izvozu kmetijskih dobrin. Kot printerje najpogosteje navajal izvoz semena luceme, ki je pomembna krmna poljščina po vsej Evropi, racionalno pa seme pridelujemo le v južni Evropi. ZNANSTVENA DEDIŠČINA - Akademik Tavčarje v Zavodu za žlahtnjenje rastlin in genetiko Agronomsko-gozdarske fakultete v Zagrebu vzgojil precej znanstvenih delavcev, ki so strokovno znanje ponesli v vse kraje tedanje SFRJ, pa tudi na tuje. Rezultat njegovega znanstvenega opusa je prek sto objavljenih znanstvenih del v domačih in Uljih revijah ter šest učbenikov in priročnikov. Knjiga "Varijacijska statistika v eksperimentalnem kmetijstvu" je bila objavljena že leta 1929. Za svoje znanstveno delo je akademik Tavčar dobi I veliko priznanj. Naslov častnega doktorja (doetor honoris causa) sta mu podelili univerzi v Zagrebu in Ljubljani (1969). Nagrado "Rudjer Boško-vič" in nagrado AVNOJ-aje dobil leta 1966. Prejel je tudi več odlikovanj: Orden dela I. Reda, Orden zaslug za narod, Orden bratstva in enotnosti z zlatim vencem, spominsko plaketo Gregorja Mendla in srebrno medaljo Češke akademije znanosti. Končam lahko s citatom dr. Josipa Potočan-ca, enega od številnih Tavčarjevih sodelavcev in znanega žlahtnitelja pšenice v Inštitutu za žlahtnjenje in pridelovanje rastlin v Zagrebu "Akademik Tavčarje bil izjemna raziskovalna osebnost - znanstvenik svetovnega ugleda in slovesa - človek nemirnega in pronicljivega duha - znanstvenik, kije bil pri nas pionir - mejni kamen - od kod in po kom sta genetika in žlahtnjenje rastlin dobila svoje mesto, pomen in vlogo na Agro-nomsko-gozdarski fakulteti. Kmetijsko znanstvenih inštitutih in v Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti". Ružica Henneberg KULTURNA OBZORJA KMH S3 WÊ KNJIGA O SODOBNIH SLOVENSKIH PISATELJIH založniška hiša Euroteam je pred nedavnim objavila zbornik člankov o sodobnih slovenskih pisateljih. Knjigo z naslovom S one strane Sutle i Kupe je napisal Ivan Brajdič, hrvaški pisatelj, kritik, literarni zgodovinar in prevajalec iz slovenščine. Brajdič v uvodni besedi piše, da se že skoraj štiri desetletja ukvarja s slovensko književnostjo. V tem času je prevedel trideset obsežnih knjig slovenske proze. Obenem je pisal članke, kritike in razprave o pojavih in delih slovenske književnosti, ki se jih je sčasoma nabralo za celo knjigo. Tako je nastal zbornik S one strane Sutle i Kupe. Treba je povedati, da se v objavljenih člankih Brajdič ni omejil le na golo informacijo o posameznih knj iževnih pojavih in delih, ampak je precej prostora nameni! estetskim analizam, pri čemer je uporabil enaka merila, kot bi pisal o hrvaških pisateljih. Za svoje delo je Brajdič leta 1984 prejel Župančičevo listino, leta 1989 pa je postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. O knjigi S oue strane Sutle i Kupe je ljubljanski Dnevnik zapisal: "Ivan Brajdič je odličen poznavalec slovenske literature, ki jo je dodobra spoznal prav skozi intenzivno prevajanje takih mojstrov slovenske besede, kot so Edvard Kocbek, Anton Ingolič, Ignac Koprivec, Mira Mihelič, Ivan Potrč, Jože Javoršek, Vitomil Zupan, Pavle Zidar, Kajetan Kovič, Leopold Suhodolčan, Ela Peroci, Josip Vandot in drugi. Te književnosti pa Brajdič ni le prevajal, ampak je o njej tudi pisal, Zaokrožen izbor teh njegovih esejev o slovenski književnosti pa predstavlja tudi pričujoča knjiga". Knjiga je bila objavljena s finančno pomočjo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, (Boi) 1VAH BRAJDIČ S ON t 5TRKSÄ. /¿/TLI IVXRV C L A M CI O SUVREMEHIM SLOVENSKIM PISCIMA KONCERT SLOVENSKIH ROKERJEV - 24. februaija so v mali dvorani Doma športov gostovali predstavniki slovenske alternativne rok scene. Nastopili so Demolition Group, Psicho - path, Big Foot Mama, Strelnikoff in Sky Tower, ki bodo tudi predskupina na ljubljanskem gostovanju grupe Metallica 6. julija. CIKLUS KONCERTOV" KLASIČNE GLASBE - Na pobudo Brede Pretner iz Ljubljane je stekel ciklus koncertov, ki sta ga skupaj organizirala Mednarodni grafični likovni center iz Ljubljani in Hrvaška glasbena mladina. Izkazalo se je, da gre za koristno in dobrodošlo meddržavno izmenjavo glasbenih talentov. Tradicionalni Torkovi večeri v ljubljanski Galeriji Tivoli so tako dopolnjeni s koncerti z naslovom V torek zvečer v prijemi dvorani Hrvaškega zgodovinskega muzeja v Zagrebu. Prvi koncert je bil 18. februarja. Solistke slovenske filharmonije Melina Todorovska na angleškem rogu, Nicoletta Sauzin na harfi in Barbara Kresnik na vibrafonu in marimbi so navdušile s prepričljivo izvedbo Bachovih, Venyjevih, Greenovih. Ravelovih, Pas-cullijevih, Andrejevih, Bize-tovih in Petričevih skladb. Pomočnica hrvaškega ministra za kulturo Jagoda Martinčevič je poudarila, da gre za najboljši način spoznavanja visokih dosegov mladih slovenskih glasbenikov. Drugi zagrebški koncert iz tega ciklusa je bii 9, marca. Dobrodošlico je umetnikom in navzočim začelela predsednica Hrvaške glasbene mladine Naima Balič. Najprej je nastopil 19-letni violinist Rok Zgonc, študent prof. Brevničarja na ljubljanski Glasbeni akademiji. Ob klavirski spremljavi Bojana Koruze je izvedel skladbe iz opusa van Beethovena, Pug-nanija - Kreislera in Issaya. Drugi je nastopil flautist Matej Grahek, ki je končal redni in postdiplomski študij pri prof. Ruplu, Postal je prvi flautist Slovenske Filharmonije, izpopolnjuje pa se pri Ireni Grafenauer na salzburškem Mozarteumu. Ob sodelovanju s pianistom Tomažem Petračem je izvedel dela iz opusa Kardosa, Boneana in Ravela. KONCERT V LISINSKEM - 12. marca je bil v KD Vatroslav Lisinski v Zagrebu izveden Honeggerjev simfonijski psalm za recita-torje, soliste, zbor in orkester Kralj David. Dirigiral je prof. Kranjčevič, kol solist je gostoval tenorist Branko Robinšak iz Ljubljane, nastopili pa so tudi slovenski komorni zbor in zbor Consortium Musicum iz Ljubljane ter zborovodja Mirko Cuderman. Koncert je bil posvečen nedavno umrlemu hrvaškem pianistu prof. Junci Murau. MILLER V SPLITU - 15. marca je bila v HNK Split premiera Shca- SPOMLADANSKO ZATIŠJE Od februarja do maja je bilo kulturnih prireditev, na katerih so sodelovali slovenski umetniki, nekoliko manj kot v prejšnjih mesecih. Največji kulturni dogodek je bilo gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane v Dramskem gledališču Gavella konec februaija. Pred nami je poletje iu upam, da se bodo tradicionalnih poletnih festivalov na Hrvaškem udeležili tudi slovenski umetniki, ki bodo znova odmevno predstavili našo kulturno ustvarjalnost, Polona Jurinič FRKA 99 - Na filmski reviji Frka '99 so 10. in 11. marca v dvorani Akademije dramske umetnosti predvajali 34 kratkometražnih filmov študentov - režiserjev, snemalcev, igralcev in scenaristov, ki so nastali v minulem akademskem letu. Že lani je Frka na pobudo Dane Budi-savljevič prerasla v pravi filmski festival, organizatoiji pa si želijo, da bi kmalu dobila status mednarodnega filmskega študentskega druženja. Letos je sodelovala tudi Akademija za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane. kespearove komedije Na tri kralje. Predstavo je režiral Ljubljančan Eduard Miller, ki je na sceno postavil gosto tkanje srednjeevropskega sveta, ki pokleka pod lastnim bremenom telesnosti, pohlepom za močjo in po-sestvovanjem. Miller je tako pogumno dosegel sebe. SREČANJE SLAVISTOV - Od 25. do 27. marca je bilo v Novigradu prvo hr-vaško-slovensko srečanje slavistov, ki sta ga organizirali filozofski fakulteti iz Zagreba in Ljubljane. Udeleženci so izmenjali izkušnje in podatke o razmerah v SEREEW KULTURNA OBZORJA w kroatistikj in slovenistiki ter o tem, kako sta ti stroki koncipirani kot nacionalni fakultetski disciplini, Postavilo se je tudi vprašanje, kakšen je položaj kroatis-tike na slovenskih univerzah in slovenistike na hrvaških ter kakšne so danes jezikovno-književne vezi med dvema sosednjima narodoma, ki v kulturi tradicionalno dobro sodelujeta. TRIO ORLANDO - je 10. aprila gostoval v Preporodni dvorani Narodnega doma v Zagrebu. Član ' tria je tudi vio-lončelist Andrej Petrač iz Ljubljane. MULTIMEDIA^ NOST V LABINU - 12. aprila je bil v ia-binskem Kulturno-umet-niškem centru Lampama, ki deluje v prostorih bivšega rudnika, odprt ciklus mednarodnih multime-dialnih razstav Umetnost kot timsko delo. Ciklus se je začel z razstavo - inštalacijo umetnikov iz Ljubljane Zmaga Lenardiča in Jasne Hribernik. LOTRIC V LISINSKEM - 15, aprila je bil v Li-sinskem na sporedu Kulje-ričev Hrvaški glagoljaški rekvijem. Z zborom in sin-foničnim orkestrom HRT in dirigentom Tončijem Biličem je med drugimi solisti nastopil tudi tenorist Janez Lotrič. PREDIN V ZAGREBU - 19. aprila sta v KSET-u nastopila slovenski kantavtor Zoran Pre-din, nekdanji vodja kultne mariborske skupine Lačni Franz, in njegova spremljevalna skupina Mar Django Quartet. Predin se je na hrvaško glasbeno sceno vrnil v velikem stilu, in sicer z novim albumom Ljubimec iz omare. 30. aprila je Predin s svojo skupino nastopil v Novi-gradu. Predin je bil letos v Sloveniji nagrajen z dvema Zlatima petelinoma, kar je pandan hrvaškemu Porinu. FOTOGRAFIJE ALEŠA GREGORIČA - 26. aprila je bila v Galeriji Za-Te plus Zagrebške foto kino zveze odprta razstava fotografij Minljivost mladega umet- nika iz Ljubljane Aleša Gregoriča, rojenega leta 1966. S fotografijo se ukvarja razmeroma kratek čas. V svojem avtorskem delu je sprejel najmočnejše adute manokro-matske fotografije - kontraste. V svetlobi zelo komorne in klaustrofobične atmosfere nam predstavlja motive minljivosti, ki jo vsak med nami doživlja na samosvoj način. Razstavo je odprl Alan Bakovič, predsednik Zagrebške foto kino zveze. MARIBORČANI V VUKOVARJU -25. aprila so Vukovar obiskali predstavniki Hrvatov iz Maribora, ki jih je vodila dr. Maja Vetrih, zgodovinarka umetnosti in voditeljica Hrvaškega akademskega kluba. Osemčlanska delegacija je položila cvetje na grobove padlih za Vukovar na Ovčari. Mariborski Hrvati so Vukovarju podarili maketo trimetrskega obeliska slovenskega kiparja Andreja Gaberija. Na vrhu obeliska so oblikovane tri skulpture, ki simbolizirajo zmago ljudske dobrote nad zlom. Celotne stroške izvedbe obeliska iz marmorja in kamna bodo financirali Slovenci. Umetnik Gaberi je daroval mdi poprsje Miroslava Krleže, ki stoji v preddveiju HNK. v Zagrebu. FESTIVAL MALIH SCEN - Maja je na Reki potekal Mednarodni festival malih scen Reka 99. Na njem sta nastopila tudi gosta iz Slovenije, Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane in Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Za najboljšo predstavo v celoti je bil razglašen Obisk SNG iz Ljubljane. Nagrado za režijo je dobil Vito Taufer za predstavo Konec igre. Nagrado Mediteran za najboljšo moško vlogo si delita zagrebški umetnik Vili Matula in Radoš Bolčin, igralec Primorskega dramskega gledališča za vlogo v Beckettovi predstavi Konec igre. Najboljša igralka je Saša Pavček (Obisk). Nagrada za najboljšo epizodno vlogo je bila dodeljena Borisu Mi-hajlu (Konec igre), nagrada za kostumografijo pa Meti Hočevar (Obisk). DUBRAVKA TOMŠIČ V ZAGREBU 7. maja je bila gost Zagrebške filharmonije naša slavna pianistka Dubrav-ka Tomšic-Srebotnjak Pod dirigentskim vodstvom gosta iz Češke Leoša Svarovskyja je izvedla Mozartov 24. koncert za klavir in orkester v C-molu. Dubravka Tomšič je imela že pri petih letih svoj prvi recital, pri desetih pa je postala študentka na Glasbeni akademiji v Ljubljani. Z dvanajstimi leti je nadaljevala študij na Yuilliard School of Music v New Yorku, kjer je diplomirala leta 1957. Dve leti je bila učenka slavnega Arthura Rubtnsteina. Nastopala je po celem svetu. Snemala je za velike radijske in televizijske postaje. Je dobitnica številnih mednarodnih nagrad in Prešernove nagrade za leto 1975. Od leta 1966 je profesorica na Glasbeni akademiji v Ljubljani, kjer je vzgojila nekaj generacij mladih pianistov. Kulturne dogodke spremljala Polona Jurinič KULTURNA OBZORJA ZAHVALA VIKI PODGORSKI 'V preddverju Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu so 26. marca slovesno odkrili doprsni kip velike dramske umetnice Vike Podgorske. Kip, ki ga je ustvarila Marija (Jjevii-Galetovfč, je postavljen ob 101. obletnici rojstva velike igralke, s čimer seji je Zagreb oddolžil za štiri desetletja ustvarjanja, za še vedno žive spomine na okoli sto vlog. Življenjepis in gledališko delo Vike Podgorske je predstavil dr. Branko Hečimovič. Spomin nanjo pa je na tej komorni slovesnosti oživila tudi navzočnost njene hčerke Nede in vnukinje. Vika Podgorska je bila rojena leta 1898 v Bistrici pri Rožu na Koroškem, umrla pa je leta 1984 v Mariboru. Leta 1919 seje v Mariboru vpisala na igralsko šolo, ki jo je vodil vsestranski gledališki umetnik Hinko Nučič, njen bodoči soprog. Prvič je nastopila v tamkašnjem Narodnem gledališču, kjer je v dveh sezonah odigrala številne vloge. Leta 1921 sta s soprogom Nučičem z velikim uspehom gostovala v Zagrebu, Tako sta dobila trajni angažma v Drami HNK, V več kot treh desetletjih je Vika Podgorska ustvarila prek sto različnih vlog: bila je Je-lenka v Gunduličevi Dubravki, Anica v Vojnovičevih "Maškaratah ispod kuplja", Dora Krupičeva v Šenoinem Zlatatjevem zlatu... Posebej soji ležale Krležine drame. Bila je Margetička v "Vučjaku" in Laura Lenbachova V agoniji, ki jo je igrala 20 let. Igrala je tudi vse slavne vloge v Bego-vičevih delih. Njena Giga Baričeva bo ostala nedosegljiva. Gostovala je tudi na radiu in televiziji, Bila je reden gost slovenskih gledališč. Leta 1961 je prejela Nagrado Vladimirja Nazora za življenjsko delo. Polona Jurinič 1941. VIKINA BISTA godina. Poznati zagrebački krasan jesenski dan. Meni najljepši u životu. Položio sam prijemni ispit za giumačku školu. Neprospavana noč. Rano ujulro krenilo sam s bratom Mirom do Hrvatskog narodnog kaza-lišta. Sjeli smo na klupu vis-a-vis glumačkog ulaza, Gledam kako ulaze i izlaze ljudi, vrlo je živo. Neke dame t gospoda išli su prema zgradi "Kola" - več nakon nekoliko dana bilo mi je jasno - baletani koji su vježbali u "Kolu". Nes-trpljivi smo, nikog ne poznajemo a znamo dos-ta glumaca po fotografijama iz kazališnih listava i novina. Odjednom dolazi Strozzi i brzo za njim Dujšin. Veličanstvena pojava. Pa dalje do-laze Grkovič. Maričič, Kraljeva, Ervina Drag-nan i odjednom - bračni par- Vika Podgorska i Hinko Nučič. Najviše sam čuo o Viki i Dujšinu. Kažem Miru: "To je Podgorska". Odgovor je bio "Da", Hodala je čvrsto, odrešito ali vilo ženstveno. Zapravo i privatno nekako veličan-stveno - kao na pozornici. Bože, da mi je stati-rati u predstavi u kojoj igraju Dujšin i Vika. 1 koje li sreče, več u sezoni 1942/43. igrao sam s Vikom Podgorškom u predstavi "Petra" Ruže Lucije Petelinove. Bila je ne samo majka u predstavi - več prava majka u odnosu prema mladom daku glumačke skole - po savjetima koje li može dati samo veliki glumac i čovjek. Gledao sam i uživao u nezaboravnoj Ifigeniji, Fedri, Lauri, Hasanaginici i, da ne nabrajam ine uloge, nezaboravnoj Gigi u Begovičevoj "Bez trečega" s Dujšinom, 1 eto, nažalost, i ta velika Vika, kao i mnogi njezini kolege i kolegice, i ona, velika Vika, legenda hrvatskog glumišta, doživ-jelajc največe poniženje u svojoj karijeri. Na porti HNK portir joj daje biro-kratsku plavu omotnicu: "Od današnjeg ste dana u mirovini". Od tog jutra Vika više uije pres-tupila prag svoga hrama, to jest zgrade Hrvatskog narodnog kazališta. Povrijedena odlazi kcerki Nadi u Maribor u bližini kojeg je našla i svoje posljednje počivalište - u malom seocu -pokraj svog životnog i profesionalnog partnera Hinka Nučiča. Zahvaljujuči u prvom redu Dr. Branku Hečimoviču u Hrvatskom narodnom kazalištu postavljena je 15 godina nakon Vikine smrti bista autorice Marije Ujevič-Galetovič. Nažalost je i postavljanju biste prisustvovalo više kazališnih zalju-bljenika nego kazališnih djelatnika. VikiPodgor-skoj ostvarili su se Prešernovi stihovi: Jed-na se tebi želja ispunila da ležiš sada usred doma svog, Josip Bobi Marotti KULTURNA OBZORJA ssra USTVARJALNICA SRDAČAN PRIJEM SLOVENSKIH UMJETNIKA U ZAGREBU la.ko več godinama Hrvatsko narodno ka-zalište iz Zagreba i Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane razmjenjuju svoje predstave, krajem veljače pojačanaje suradnja izmedu za-grebačkih i ljubljanskih "kazališnih ljudi" pa je četiri večeri u Dramskom kazalištu Gavella gostovala spomenuta nacionalna kazališna slovenska kuča. Zanimanje publike, posebice iz profesionalnih krugova, pokazalo jc kako su pomalo nategnute priče o "jezičnim barijerama" - hrvatska je publika vrlo precizno reagirala na glumu i redateljske poteze u sve četiri predstave. Prvuje večer na pozornicu "Gavelle" izašao "cinik i pjesnik, anarhističan, mačističan i ana-kronističan junak Baal", glavni lik istoimene drame njemačkog autora i reformatora Bertolda Brechta u režiji Eduarda Millera. Mnogi se osjetljiviji posjetitelj zacijelo našao zatečen grubom ekspresionističkom igrorn ne samo Baala (Jerneja Šugmana) več i svih iikova ko-ji su omogučili da iskaže svoju grubu, gotovo bestijainu prirodu. Bilo je tu istinskog pljuvanja, patvorenog uriniranja, golih i polugolih tje-lesa i uglavnom "puno buke i bijesa", lako poz-navatelje Brechtovih namjera s Baalom ovakav režijski pristup nije iznenadio, te usprkos bes-prijekornom kazališnom činu, ostao je pomalo mučan dojam. Edward Albee pripada u klasike suvremene američke drame i vjerojatno ne postoji kaza- lišna kuča koja nije postavila na svoju pozornicu njegovu potresnu dramu "Tko se boji Virginije Woolf, Redateljica Mateja Koležnik uz pomoč see-nografkinje Mete Hočevar i kostimografa Alana Hra-niteija suprostavila je dva svijeta otjelotvorena u pa-rovima Marta (Milena Zupančič) - George (Radko Polič) i Honey (Nataša Tie Ralijan ) - Nick (Matjaž Tribušon). Stanja zagrebačka publika nesumnjivo je sa zadovoljstvom gledala svoje "stare" znance, Milenu i Radka, pa mada se povremeno njega nije najbolje uspjevalo ra-zumjeti, bila je to dojmljiva glumačka večer, Treca večer bila je u znaku modemijeg teksta u odnosu na sve ostale - "Predsjednice" Wernera Schwaba trenutno su hit gotovo svih europskih pozornica. Tri vršne glumice Polona Velrih, Marijana Brecelj i Nataša Barbara Gračner u režiji Bojana Jablanovca iskoristi-le su maksimalno potencijale teksta da pokažu svii siojeviiost likova i bogatstvo vlastltih gesta i grimasa. lako su možda povremeno činile po-nešto i pretjerano, krajnosti njihovih svjetona-zora pružile su im "alibi" za takav glu-mački poduhvat, Najavljujuči ovo četverodnevno gostovanje. ravnatelj SNG, poznati redatelj Janez Pipan naznačio je Višnjik Antona Pavlo-viča Čehova u režiji Janusza Kice kulmi-nacijom boravka svog glumačkog ansambla u Zagrebu. Oblikujuči Čehovljeve likove i njihove sudbine, glumei su nastojali pokazati razloge zbog kojih je autor to djelo nazvao komedijom. 1 bila je, mada je to prije melankoličan, nostalgičan osvrt na nešto što zauvijek odlazi - koliko sličnosti izmedu neka-dašnjih "zgrtača" blaga i današnjih "tajkuna"! Brojnošču največa, ova zadnja predstava slovenskih glumaca još nam ih je jednom dovela pred oči u raskoši njihove darovitosti bez obzira na generacijsku pripadnost. Uz obečanje da če doči i kao gosti Hrvat-skog narodnog kazališta, otputovali su u Lju-bljanu kako bi se pripremili ugostiti svoje domačine. ansambl Dramskog kazališta "Gavella". Olga Vujovič NOVI ODMEV VII Je res neveijetno kako čas hiti, le kam se, le kam se tako mu mudi? Za nami sta leti dve, ko je Odmev tu v našem Domu izhajat" začel. Zdaj sedmo številko dobili ste že, v njej preberite podrobnosti vse. Na osemindvajsetih lepih straneh je mnogo napisov o raznih stvareh. Ne morem posebej naštevati vse, zakaj vam naslednja številka pove: Dvaintrideset avtorjev piše za vas, naš Novi odmev odličen je kvas, Število sodelavcev raste vsak dan, vsi novi talenti le urno na plan! Marijan Hom ZATE Ko bi mogla zate zvezdico z neba sklatiti, verjemi, da bi jo. Pa naj rajši kar tam gori ostane, bo nama vsaj svetlo! Ko bi mogla zate vse rožice sveta nabrati, verjemi, da bi jih. Pa naj raje rastejo na poljih. bo naju božal njih dišeči dih! K.0 bi mogla zate vse pesmi napisati, veijemi, da bi jih. Pa naj raje kakšna še med zvezdami ostane, da bo tudi srcu tvojemu navdih! Sabina Koiul Horvat DOM IN SVET POSAVJA NA CELJSKO N, moremo se ločiti od zelene Štajerske, želimo obiskati Celje, mesto belo in veselo, kakor poje o njem ljudska pesem. Pot nas vodi iz Zagreba do Krškega - mesta, ki ima veliko znamenitosti. Dva kilometra od mesta od leta 1982 staji slovensko-hrvaška jedrska elektrarna, edina v Sloveniji. Upamo, da ne bo več dolgo vzrok razdora in nestrpnosti v medsebojnih ndnosib. V XVI. stoletju je tukaj začel širiti protestantizam Jurij Dalmatin, ki je bil prvi prevajalec Biblije v slovenščino, Vozimo se mimo Valvasotjeve renesančne palače in njegovega spomenika. Janez Vajkart Valvasor je znameniti zgodovinar, ti-pograf in etnograf iz XVII. stoletja. Je avtor znamenite Slave vojvodine Kranjske, kije leta 1689 izšla kot prva in edina enciklopedija tedanjih pokrajin Kranjske, Koroške in Hrvaške. Opisuje zgodovino, vero, šege in običaje slovenskega in hrvaškega naroda. Stroški za knjigo so bili tolikšni, daje mora! prodati svoj grad Bogenšperk in se preseliti v Krško, kjer je tudi umrl. Njegova dela je pozneje odkupil zagrebški Kaptol. Na vzpetini vidimo zanimiv mavzolej grofov Auerspergov, kjer je pokopan Anastazius Grvnn ali Aleksander grof Auersperg, pesnik in dober Prešernov prijatelj. V Krškem je delal tudi Primož Trubar, ki je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi - Katekizem in Abecedarij, ki sta bila skozi stoletja temelj standardnemu slovenskemu jeziku. Trubarje bil genij, ki je dal prve knjige v roke našim ljudem. Malo dalje se Teka Brestanica izliva v Savo. Pred seboj imamo župnijsko cerkev - baziliko Lurške Matere Božje. Novoromanska stavba iz leta 1908 sodi med največja cerkvena svetišča na Slovenskem, Na visoki vzpetini stoji grad Brestanica - Rajhenburg, ki je stal tukaj že v zgodnjem srednjem veku. Salzburški škofje so ga utrdili za obrambo pred Madžari. Leta 1884 so grad kupili francoski trapisti in ga preuredili v samostan, kjer so izdelovali čokolado in likerje. V gradu je zdaj razstava o njihovem življenju in delu. Leta 1942 je bilo tukaj zbimo taborišče za 45.000 izgnanih Slovencev. Pot nas vodi vzhodno od Posavskega hribovja. Območje med Orlico in Bohorjem (1023) - to je Kozjansko. Čudovita pokrajina, ki je nekako odmaloijena od vrveža. Ta predel je bil eden med najbolj zaostalimi. Osrednji kraj je Kozje. Cesta je speljana v serpentinah, od koder imamo čudovit razgled. Celje nas je gostoljubno sprejelo. Zaradi čudovite okolice so območje ob gorskih rekah Savinji in Voglajni nasehli že Kelti. Rimljani so zgradili cvetoče mesto Claudia Celeia, ki je bilo eno od največjih mest na naših tleh. Ostanki bogate zgodovine so vidni na vsakem koraku. Kustosinja gospa Pirkmajer je organizirala strokovne vodiče, ki so nas popeljali skozi renesančno stavbo, kjer je zdaj pokrajinski mu- mično industrijo in tovarno emajlirane posode. V gostišču ob Savinji "Belaj - Koštomaj" so nas pričakali z dobrim kosilom. Se marsikaj bi si lahko ogledali, vendar je časa vedno premalo. Bogastvo in lepote dežele so v preteklosti vabili tudi druge narode, da bi si jih prisvojili. Porodila se je zamisel o veliki Pangermanski dtžavi od Baltika do Sredozemlja. Zato je bilo potrebno sistematično germanizirati te predele Slovenije, razvijati nemško šolsko mrežo, kupovati kmečka gospodarstva in naseljevati prave Nemce. Pod pritiskom germanizacije in zaradi velikega gospodarskega pomena je bil leta 1918 velik del Koroške in Štajerske na tehtnici; šele odločna akcija generala Rudolfa Majstra je to ozemlje zagotovila lugoslaviji. Pot nas vodi v Polže, na Soržev mlin, kjer nam je gospod Oton Samec pripovedoval o delu na svoji domačiji, kjer želi ohraniti delček čiste narave in preteklosti. V arhitekturno dediščino iz 18. stoletja sodita mlin in žaga Vene-cijanka, ki še vedno delata. Tukaj je tudi eden od najstarejših kozolcev toplarjev. Dvanajstletna Ana nam ponudi koruzni kruh, ki gaje sama spekla, na voljo pa so tudi domači medenjaki. Poslovimo se z željo, da bi zopet lahko obiskali ta čudoviti kraj. zej. Ogledamo si antično gradivo, pohištvene poznorenesančne in baročne eksponate ter najpomembnejši gostki spomenik slovenskega slikarstva iz XVII, stoletja, to je leseni celjski strop v viteški dvorani. Na novo pa je odprta edinstvena studiozno pripravljena razstava o celjskih grofih. Grofje so oblikovali mesto, utrdili stari grad, zidali obzidja. Zovneški gospodje so se leta 1331 preselili na Gomji grad in ustanovili rodbino Celjskih grofov, ki so si z rodbinskimi zvezami pridobili politični vpliv in veliko bogatstvo. ZUlrikom II., ki je leta 1456 padel v Beogradu pod mečem ogrskih nasprotnikov, je rodbina izumrla. Vse je prišlo v roke Habsburžanov. Po sprehodu po Prešernovi ulici se odpelja-mo na stari grad, ki še v razvalinah vzbuja občudovanje s svojo mogočnostjo. Postavljen je na strmem griču nad Savinjo in kljubuje zobu časa že od leta 1400, ko so ga celjski grofje zapustili. Grad predstavlja največjo slovensko utrdbo. Z obnovljenih razvalin Fridrihovega stolpa se odpira pogled na celo mesto in Savinjo, ki prihaja iz čistih kristalnih višin in blaži vpliv industrijskega dela mesta s cinkarno, ke- Na Ponikvi obiščemo še rojstno hišo velikega prosvetitelja Antona Martina Slomška, ki so jo lepo obnovili. Ob Slomškovem rojstvu je posijala luč slovenskemu narodu. Zapisane so njegove besede: "Pozdravljena bodi ljuba dežela Štajerska, moja dežela matema, ki si me zibala in izredila..." Pomen Slomškovega dela in njegovo svetost skušajo v rojstni hiši približati obiskovalcem in romatjem. Nedaleč od Sotle, po Potelju se vračamo v Zagreb. Tukaj ločnica med zemljo in ljudmi nikoli ni bila ostra. Poslavljamo se od tebe naša draga domovina, vračamo se domov, kjer smo po mnogih letih pognali korenine. Cvetka Matko ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU ŽIVA LEGENDA DINKO PODGORNIK ./N^edavno sem v Zagrebu spoznala našega zanimivega rojaka, človeka z izjemnim življenjepisom, gospoda Dinka Podgornika Vitek in zelo eleganten gospod Podgornik, nekdanji športnik, se je rodil v Gorici leta 1920 in se zdaj približuje 90. letu življenja. Ima sijajen spomin, o vsem govori živahno, tekoče, zanimivo. Dinko Podgornik je v Sloveniji živel samo do desetega leta starosti, vendar pa se pripadnosti svoji domovini nikoli ni odrekal. Tako je tudi danes. Njegov oče jc bil železničar, zaradi česar so potovali po celi Jugoslaviji, najdlje pa so živeli v Banji Luki in Zagrebu. Je upokojeni polkovnik nekdanje JLA, udeleženec NOB in prepričan antifašist. Njegov leto dni mlajši brat je umrl tik pred koncem druge svetovne vojne v Jasenovcu, saj je bil preslaboten za preboj iz taborišča. Dinko Podgomik je igral nogomet v slavnem zagrebškem moštvu Gradanski od leta 1931-33. Bil je igralec v napadu. V moštvu je bil še en Slovenec, in sicer razvpiti vratar Maks Mihetčič, Ljubljančan, znan po nadimku Kranjac. Miliclčič jc bil po poklicu mesar, pozneje je bil šofer in jc vozil tudi tedanjega zagrebškega župana Vjekoslava lleinzla Do današnjega dne pa se ga spomimo kot nogometaša. Bilje stalni reprezentant Kraljevine Jugoslavije, sodeloval je na Olimpijskih igrah leta 1920 in 1924, bil je zaslužen za naslove, ki so jih v tem času osvajali igralci "purgerjev". Mi-helčič je bil zelo lep človek, postaven in visok. Ljubimec žensk in velik zapeljivec. Užival jc v življenju in noči je rad preživljal ob glasbi in pijači. Njegov konec je bil tragičen. V neki nesreči si je strahovito iznakazil prej lep obraz, kar ga je zelo prizadelo. Še razmeroma mlad, v 51. letu življenja je slavni Kranjac naredil samomor, Dinko Podgornik se spomni, da sta se z Maksem Mihelčičem po slovensko pogovarjala le, ko sta bila sama. - Dinko, prosim te, pred drugima se pogovarjajva samo v hrvaškem jeziku, saj tukajšnji ljudje niso ravno navdušeni, če se pred vsemi kaževa kot Slovenca - je govoril Maks Mihelčič. Naš sogovornik je igral nogomet tudi z drugimi velikani hrvaškega nogometa: leom Hitre-cem, Augustnm Lešnikom, Bernardom Hue- glom, Franjom Glaserom, Mirkom Kokotovtčem in drugimi. Zagreb je ime! tedaj manj kot 200 tisoč prebivalcev in vsi športniki so se med seboj poznali in družili. Med igralci Gradanskega, HAŠK-a in Concor- _ dije je vladalo ne le prijateljstvo ampak tudi tekmovalnost. Poleg Maksa Mihelčiča je bil Podgomiku na nek način najbližji še en slovit golman Franjo Glaser, po rodu iz Osjeka, ki zdaj, v 86. letu življenja in hudo bolan živi v Domu upokojencev na Ibleijevem trgu v Zagrebu. Dinko Podgornik je obljubil, da bo prišel v naš Slovenski dom, kjer bo dobrodošel gost. Olga Sikovec-Umcer SLOVENSKA KOLESARSKA ZMAGA ^vmagovalec 6. mednarodne kolesarske tekme po Hrvaški, ki se je končala 23. maja, je Slovenec Grega Tekavcc (Sava Kranj). Razdaljo od Vukovarja do Dubrovnika je prevozil v 36 urah 25 minutah in 18 sekundah. Slovenci so zmagovali tudi v posameznih etapah: Matej Marin je bil najhitrejši v prvi etapi (Vukovar - Vinkovci}, Robi Marin v drugi etapi (Koprivnica - Varaždin). Tadej Križnar pa v tretji etapi (bjelovar - Zagreb). Križnar je prejel tudi nagrado za najboljšega voznika na hribovskih ciljih, S tekmo je povezan tudi nesporazum, o katerem se bo morala izreči Mednarodna kolesarska organizacij. Po sedmi etapi (Zagreb - Split) so odstopili kolesarji "Sava projekta Hiško", in sicer zaradi po njihovem mnenju slabe organizacije tekme. liti) V prejšnji številki smo objavili čestitko, ki smo jo ob 100. rojstnem dnevu poslali^ slovenskemu olimpijcu Leonu Štuklju. Gospod Štukelj se nam je za dobre želje ljubeznivo zahvalil. Iskreno si želimo, da bi se nam pridružil na jesenskem praznovanju 70. obletnice Slovenskega doma! # i^j. fmi r mtite, ZcMmdi '. 7r;LrrvlU/a