236 Književna poročila. polji, drugič je pasel konja svojega. Nekateri ljudje so ga videli, kako je med jednajsto uro in poldnevom sušil cekine na solnci. Pravijo, da so ti cekini krvavi, in »štakor« jih menda postavlja na solnce, da bi se kri posušila. 13-Molavar je najstrašnejša kača, kar jih pozna domače ljudstvo. Nekateri ga prištevajo tudi modrasom. Spoznati ga ni težko, ker ima na glavi rdečo »rožo« (greben) kakor petelin. »Molavar« pa tudi žvižga in sicer jako čudno in grozno. Pravi »molavar« ima tudi v glavi demant, ki je silno svetal in velik ter vreden dokaj milijonov goldinarjev. Ubiti ga ni lahko, ker je sapa njegova tal<6 huda in strupena, da te umeri že pol ure daleč. Vender se ga ubraniš, ako greš proti vetru. — Pri velikanskem kamenolomu v Sesljanu (Sestiana) za tržaško luko je »molavar« samo s sapo umoril pet ljudij. Naposled so ga ustrelili. Podoben je bil velikemu modrasu, toda demanta ni imel v glavi. 14. Kdor ve za ptičje gnezdo, ne sme o njem nikomur govoriti pod streho, sicer bi gnezdo gotovo »kača izpila.« Te vraže se drže zlasti otroci. I-5-Kadar kdo najde zakopan denar, ne more se precej razveseliti in reči, da je že njegov. Ti denarji so namreč zakleti, in čuva jih največ hudič ali škrat; časih pa so tudi svojina »trpečih duš«. Ako najdeš takšen denar, rešiš dušo iz vic. Seveda moraš znati potrebne »besede«, da vzdigneš zakopani zaklad. Književna poročila. II. Bibliografija slovenska. Slovensko knjigarstvo od 1. januvarja 188p. leta do 1. januvarja 18po. leta. Sestavil Ivan Tomšič. (Letopis »Matice Slovenske« za leto 1890. str. 237. — 255.) Po kakšnih načelih pa se v „Matičinih" letopisih zaznamenujejo posamični proizvodi s številkami? Odgovor: Po nobenem. To lahko dokažemo iz vsakega letnika, kolikor jih je. Ne samo, da to znamenovanje ne rabi Književna poročila. 237 po jednakem skupnem načelu v vseh letnikih, nego cel6 v jednem in istem letniku ne veš, znači li številka posamezna dela, ali zvezke, ali snopiče. Ako misliš, da so s temi številkami zaznamenovana pojedina dela, motiš se. v • „Družba sv. Mohorja" izdaja delo, kateremu je naslov: „Zivljenje preblažene Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina svetega Jožefa. Popisal Janez Volčič, duhoven ljubljanske škofije." Ne vem, je li to delo že dovršeno, ali ne; vender dosedaj se nahaja to jedno delo v slovenski bibli-jografiji zabeleženo pod številkami 1520., 1650., 1803., 1977., 2134., 2255., 2397. in 2587., torej pod osem številkami, in ako izide še nekaj snopicev, smemo se nadejati, da bode to delo v naši biblijografiji navedeno vsaj desetkrat. Kar sem tu povedal o Volčičevem delu, to velja tudi za Erjavčeve „Živali v podobah", za Starčtovo „Občno zgodovino", za dr. Tavčarjevega „Slo-venskega pravnika", i. t. d. i. t. d. . . . Tiskar J. Krajec v Novem Mestu izdaja „Narodno biblioteko". V tej biblijoteki je izšlo pet snopicev „Kranjske čbelice". To jedno delo je navedeno v jednem in istem letniku bibliografije pod 5 številkami (1665., 1666., 1667., 1669. in 1670.). Leta 1885. pa so vsi štirje snopiči (XIII.—XVI.), „Narodne biblioteke", v katerih je izšla „Babica" Božene Nemcove, navedeni pod jedno številko, namreč pod štev. 1817. Utegnil bi kdo ugovarjati, da je v teh štirih snopičih združena jedna povest, onih pet snopicev „Kranjske Cbehce" pa obseza samostojne sešitke, in da je zat6 upravičeno znamenovanje štirih snopicev ,,Babice" z jedno številko, a petih snopicev „Kranjske Cbelice" s petimi številkami. Zakaj pa je dr. Tavčarjev „Slovenski pravnik" naveden pod mnogimi številkami, ko je vender tudi ta knjiga jedinstvena knjiga? Ali morda zato, ker ni ves izšel v jednem letu? V letopisu za leto 1888. je zabeleženo 6 snopicev iste „Narodne biblioteke" pod jedno samo številko, namreč 2234. — Ti snopiči pa obsezajo: „Spisje". Priredil P. Miklavec. „Beatin dnevnik". Roman. Spisala Lujiza Pesjakova. „Grška mvthologija". Poslovenil Lavoslav Ko-privšek. Pod to številko je torej navedenih troje po vsebini popolnoma različnih del od različnih pisateljev. Leta 1885. pa so navedeni zvezki „Na-rodne biblioteke", ki obsezajo različna dela, vsak zase pod štev. 1814. do 1816. — Pod številko 2270. in 2415. so navedeni ,Jos. Stritarja zbrani spisi, VI zvezkov." Teh debelih šest zvezkov je torej navedenih pod dvema številkama! Leta 1886. pa sta navedena dva zvezka ,Josipa Jurčiča zbranih spisov" pod dvema zaporednima številkama istega letnika. Takisto leta 1884. dva zvezka „Spisov Krištofa Smida" pod dvema številkama (1674. in 1675.). Pod številko 1832. nahajamo v letopisu za leto 1885. zabeležene tri zvezke dela, kateremu je naslov: „Odkritje Amerike. Predelal H. Majar" i. t. d. (162 + 141 + 133 stranij). V istem letniku pa tudi dva zvezka dela: „Duhovno pastirstvo i. t. d. Spisal Anton Zupančič", pod dvema številkama, 238 Književna poročila. namreč 1866. in 1867. V letopisu za 1886. leto pa čitaš pod številko 2001. knjigo: „Domača čitalnica. 1.) Cerkvica na skali i. t. d. V Ljubljani 188^. 2) Plačilo sveta i. t. d. V Ljubljani 1885." Tu imaš dve publikaciji, ki niti nista izšli v istem letu, pod jedno jedino številko! Jedna sama številka (2430.) navaja „Koroške bukvice i. t. d. Izdaja in zaklada Filip Haderlap Jurjev v Celovci. 7., 8., 9., 10. in 11. snopič." Publikacij „Slovenske Talije" pa imaš n. pr. v letniku za leto 1889. pod jedno številko zabeležena dva zvezka, ki obsezata sedem glum. Iz navedenih primerov lahko razvidiš, da tekoče številke, kakor jih nahajaš v naši biblijografiji, ne značijo pojedinih del, zakaj videli smo, da se nekatera dela nahajajo zabeležena pod množino številk, druga pod jedno številko, časih pa da je celo več različnih del navedenih, pod jedno številko. Da niso pod jedno številko navedeni zborniki, kakeršni so n. pr. „Narodna biblioteka", „Krištofa Smida spisi", „Josipa Jurčiča spisi", „Glasi katoliške družbe", to vidimo iz tega, da ti zborniki nimajo samo' v različnih letnikih biblijografije različnih številk, nego da imajo v istem letniku ali po jedno številko (kakor n. pr. publikacija „Dramatičnega društva" št. 1251., ki obseza tri zvezke „Slovenske Talije"), ali pa po več številk (primeri v istem letniku številke 1257. in 1258. kjer sta navedeni dve brošurici, izdani od „Katoliške družbe za Kranjsko", naslovljeni „Glasi katoliške družbe"). Da številke ne značijo pojedinih zvezkov, niti pojedinih sešitkov ali snopičev, za to smo navedli gori lepo k6po primerov, ki bi se dala še znatno pomnožiti, in lahko se poučimo iz nje, da v jednem in istem letniku naše biblijografije znači posamična številka zdaj ves zbornik, zdaj pojedino delo, zdaj pojedin zvezek, zdaj pojedin snopič, narobe pa, da so izvzemši pojedine snopiče, pod večjim številom številk zabeleženi nekje zvezki, drugod dela, tretjič zborniki, kakor se je biblijografu baš poljubilo. Vprašamo torej, ali imajo številke te biblijografije tudi najmanjšo vrednost? Ali si človek sestavi iz teh številk tudi le približno sliko o količini slovenskega knjištva, kar ga ugleda beli dan v teku jednega leta in o razmerji, v katerem je ta količina s količino publikacij v prejšnjih letih? — Utegnil bi me kdo vprašati, kak<5 pa bi bilo beležiti posamične zvezke in snopiče <5nih del, katera izhajajo po več let? Saj neko številko morajo venderle imeti! Jaz pravim, da teh tekočih številk prav nič treba ni, ker nimajo nobene vrednosti, kakor sem baš pokazal. Biblijografija na-prosto navaja vse tiskopise, kar jih izide za leto dnij pod <5nimi razpredelki, pod katere spadajo po vsebini svoji. Kak6 naj se torej konstatuje število tiskovin (Druckwerke), izšlih v jednem tečaji? Biblijograf bode uvrstil vse knjige slične vsebine pod dotični razpredelek (recimo n. pr. pod „Zemlje-pisje") in bode na konci dodal pregled po tem-le obrazci: „Izšlo je Književna poročila. 239 novih del.....5 v 3 zvezkih (5 snopičih), 2 sešitkih, 4 listih del, v prejšnjih letih začetih 2 „ 2 „ (4 „ 3 „ — „ Vkupno ... 5 zvezkov (9 snopičev), 5 sešitkov, 2 lista". Na konci vse biblijografije pa bode zopet posnel števila iz pojedinih razpredelkov in bode dejal: „Leta 18 . .je izšlo novih del . . . 60 v 85 zvezkih (160 snopičih), 23 sešitkih, 25 listih tlel, v prejšnjih letili začetili 15 „ 20 „ (35 „ 16 „ 10 „ Vkupno . . 104 zvezkov (194 snopičev), 39 sešitkov, 35 listov". Potem pa bode sestavil biblijograf poleg statistiške tabelice za dotično leto tudi še primerjalno tabelico za lansko leto in primerjalno tabelico za književno produkcijo od neke izvestne dobe. Takč bode zvedel čitatelj resnico in si mogel ustvariti pojem o literarni produkciji in o napredku ali nazadku njenem. Seštevati pa mu bode sam6 številke 6nih del, katera v jednem tečaji bodisi izidejo cela ali pa začno izhajati. Nasproti pa bode sešteval zvezke, sešitke in liste i novih i prej začetih del. Nekatera dela pa izhajajo v snopičih, katerih večje število tvori jeden zvezek. Tak<5 n. pr. je izšel Starčtove ,,Občne zgodovine za slovensko ljudstvo" leta 1888. XII. snopič, ki obseza poleg poslednjih stranij 4. zvezka, stran 1.—80. petega zvezka. Leta 1889. je izšel XIII. snopič imenovane zgodovine, ki obseza stran 81.—240., letos pa XIV. snopič, ki obseza stran 241. — do konca istega zvezka. Mnogo knjig sicer ne izhaja tako" pretrganih. Ali ker knjig, izhajajočih v posamičnih snopičih, toda razdeljenih v večje zvezke, ne smemo navajati po številu nesamostalnih snopičev, nego po številu samo-stalnih zvezkov, zat(3 navajaj biblijograf pri takih publikacijah v jednem letu samo število 6nih zvezkov, katerih je izšel naslovni list, število snopičev pa prideni v oklepu. Ako kakega leta ni izšel noben nov zvezek dotičnega dela, kakor n. pr. leta 1889. sam6 XIII. snopič Stardtove „Občne zgodovine'"', postavil bode biblijograf v računskem pregledu število snopičev sam6 v oklep. Recimo, da izide kakega dela v jednem letu 3. snopič 1. zvezka, 1., 2., 3. snopič drugega zvezka, 1. in 2. snopič tretjega zvezka, tedaj bode postavil biblijograf, ker sta tega leta izšla dva naslovna lista zvezkov, za to delo te-le številke v račun: „Delo v prejšnjih letih začeto .... 1 v 2 zvezkih (6 snopičih) — sešitkih — listih." Ako potem izide v prihodnjem letu 3. snopič tretjega zvezka, 1., 2., 3. snopič tretjega zvezka, postavil bode v račun: „Delo v prejšnjih letih začeto. . . . 1 v 1 zvezku (4 snopičih) — sešitkih — listih." R. Perusek. (Dalje prihodnjič.) ' Književna poročila. 3o1 __ , v > Knopper (SI. Gor. in vzhod sploh). Vuk, vucec J Vrh ¦=. gorica, pa tudi hram, zidanica pri vinogradu. (SI. Gor.). Zl6čest. „On je zločest človek" — slišal sem iz kmetskih ust v Kozjem. Zvara = mleko. „Naša krava ima malo zvare" (SI. Gor.). Zvonica = zvonik (Smarije p. C.). V v Zelar je na vzhod. Staj. posestnik malega grunta. Zmanjge. Tako ga je udaril, da so se mu „žmanjge" (izg.: žmajnge) poznale (Smarjeta na Ptujskem polji). v Zmetno, compar.: zmeče = težko. (SI. Gor.) Nabral A. A. Književna poročila. II. Bibliografija slovenska. Slovensko knjigarstvo od i. januvarja i88p. leta do i. januvarja 1890. leta. Sestavil Ivan Tomšič. (Letopis »Matice Slovenske« za leto 1890. str. 237.—255.) (Dalje.) Omenjam še, da smemo knjige, katere izidejo v drugem natisku ali pa morda še v nadaljnem, slobodno šteti med nove knjige ; saj se to pri nas redkokdaj zgodi, in navadno izide knjiga nekoliko izpremenjena. Ako pa hočemo biti celo" natančni, dodamo lahko v posnetku opombo, koliko starejših knjig se je iz nova natisnilo v (5ni dobi, katero opisuje bliblijo-grafsko izvestje. — Po kakšnem razredbenem načelu pa so razvrščene knjige v naši bibli-jografiji ? Začetnik te biblijografije je dejal, da se je „strogo držal dotičnih znanstvenih pravil," in njegovo razredbo je usvojil tudi nadaljevalec. Raz-redba se more vršiti različno. Knjige bi se dale n. pr. navajati v abecednem ali pa v kronološkem redu. Jedino pravo načelo sevčda je sistematsko, znan-stveno-homogensko; po njem se družijo vse tiskovine po svoji vsebini v posebne razpredelke. Takih razpredelkov bi mogli našteti velikansko število, ako bi hoteli imeti poseben razpredelek za vsako specijalno znanost. Slovenci imamo tak6 oskromno literaturo, da se lahko zadovoljimo z bolj občenitimi naslovi. V ta namen bi nam zadoščalo dvajset razpredelkov, ki naj bi se navajali vsako leto v istem redu in z isto številko v biblijografiji. Ako bi kakega leta ne izšla nobena knjiga, katera bi se mogla uvrstiti pod izvesten naslov, naj bi se ta predelek izpustil, vender tako, da bi ostali predelki imeli venderle navadno številko. Kjer treba, razdrobi se jeden raz- 302 Književna poročila. delek na več ožjih razdelkov, kakor mislimo to pokazati pri nekaterih raz-predelkih. Vse tiskovine naj bi se torej navajale pod temi-le naslovi: I.) Časopisi; II.) Zborniki (Sammehverke), enciklopedije; III.) Teološka dela. Ta razpredelek bi se dal deliti po različnih teoloških disciplinah v različne ožje razpredelke. Nam zadošča, ako vse teološke tiskovine delimo a) v znan-stveno-teološka dela in b) v molitvenike ter pobožno-vzpodbudne knjige. IV.) Dela spadajoča v krog pravnega in državnega znanstva, politike, narodne ekonomije; V.) Medicinska dela; VI.) Filozofska dela; VII.) Pedagoška dela. Ta razpredelek naj bi se razdelil v le-t<§ ožje razpredelke: a) teoretsko - pedagoške knjige, b) šolski učbeniki, c) knjige za mladino ; VIII.) Filološka dela in spisi iz književne zgodovine; IX.) Zgodovinska dela, životopisi, spominske knjige; X.) Starinarska dela (Werke iiber Altertums-kunde); XI.) Geografska, potopisna, narodopisna dela; XII.) Matematiška in astronomska dela; XIII.) Prirodopisna, fizikalna, kemijska dela; XIV.) Dela spadajoča v krog trgovine, obrta, industrije, rudarstva, arhitekture; XV.) Dela, katerim je predmet ratarstvo, živinarstvo, sadjarstvo, gozdarstvo, domače gospodarstvo (Haushaltungskunde); XVI.) Vojaške knjige; XVII.) Lepa knjiga (leposlovna dela), XVIII.) Umetniška dela (glasbena, slikarska dela); XIX.) Knjige za preprosti n&rod, koledarji, spisi prigodniki (Gelegenheitswerke); XX.) Dodatek. Različne tiskovine: katalogi, imeniki, letna poročila, pravilniki, računski sklepi i. t. d. „Matičina" biblijografija je v neki meri usvojila to razdelbo, vender se nam javlja v nji precej nedostatkov, katere hočemo navesti. Število razpre-deikov je nezadostno. Slovenskih gospodarskih knjig izide skoro vsako leto primerno številce, toda z&nje ni posebnega razpredelka, nego knjige se na-vajaja med „Raznimi deli", ali pa na drugih mestih. Posebno v razpredelku, čegar naslov je „Različna dela", nahaja se po več spisov slične vsebine, katerim bi se pač smel privoščiti poseben razpredelek. V letopisu za leto 1889. čitamo pod številkami 2502., 2505. in 2515. tri knjige, katere spadajo po svoji vsebini pod razpredelek XV. naše razdelbe. Te knjige so: „Nauk, kako je zasajati vinograde z ameriškimi trtami" i. t. d., „Poduk, kako se med in vosek koristno porabita" i. t. d., „Vrtnarstvo s posebnim ozirom na obdelovanje in oskrbovanje šolskih vrtov" i. t. d. Ako se je izplačalo navajati pod nekaterimi razpredelki po jeden sam tiskopis, ki je bil poleg tega še brez trajne zanimivosti, zaslužili bi bili izvestno trije spisi, da se jim določi poseben razpredelek. V istem letniku nahajaš pod številkami 2426., 2427. in 2428. knjige: „Pedagogika. Po najboljših virih spisal Anton Zupančič" i. t. d., „Pedagogiški letnik II. leto" i. t. d., „Občno ukoslovje. Po dr. Josipu Michu. Spisal Fran Gaberšek" i. t. d. Tudi te tri knjige bi bile zaslužile poseben razpredelek. Vzgledov bi mogli navesti še velik kiip, ali zadoščajta ta dva. Književna poročila. 303 Nasprotno se nahaja v nekaterih letnikih, takč n. pr. tudi v letopisu za leto 1881. poseben razpredelek: „Državni zakonik." Ta publikacija pripada po načinu, kako izhaja, časopisom, po vsebini pa zakonarskim delom. Poleg tega je pod tem naslovom ne samo „D r ž a v n i zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane," nego i „D e ž e 1 n i zakonik za vojvod-stvo Kranjsko." Nekov razpredelek sl6ve: „Molitevne in poučne knjige." „Poučne knjige" bi moralo značiti 6no, kar se pravi nemški ,,Erbauungsbuch." Toda nam ostalim Slovencem je znano, da „poučna knjiga" pomenja „ein Belehrungsbuch," in vsakdo v<§, da so poučne knjige lahko tudi take, ki razpravljajo jako prozajske snovi, n. pr. kako se krompir sadi, kako" se trsna uš uničuje, i. t. d. „Erbauungsbucher" pa imenujmo slovenski: ,,pobožno-vzpodbudne knjige." — V letopisu za leto 1885. nahajamo na konci bibli-jografije naslov „XI. Dodatek." Sodeč po ostalih razpredelkih, katerih naslovi značijo vsebino knjig in so zaznamenovani z rimskimi številkami, mislil bi človek, da so v tem razpredelku zabeležene posebne knjige, katerim je vsebina „dodatek", ali pa katerih po njih vsebini ni bilo moči navesti nikjer drugje. Ali ne, navedene so tamkaj knjige jako različne vsebine, katerih biblijografija dotlej ni omenila. Temu dodatku je bilo treba pristaviti besede „doslej še ne navedenih različnih knjig"; nepotrebna pa je bila številka pred naslovom. Toda najbolj nas bode v oči razpredelek „Društvena dela." Pravico, da se navajajo pod tem naslovom, imajo sam6 nekatera društva. Čitalnica ljubljanska n. pr. stoji vsako leto na čelu teh društev. Kakšna imenitna dela pa izdaja? „Letopis ndrodne čitalnice v Ljubljani začetkom leta 1889. Tisk J. Blaznikovih naslednikov, vel. 8°. Samozaložba." (Št. 2580.) — Vsaj toliko vrednost, kakor ta letopis, ima brušurica (št. 2701.): „Slov. akade-mično društvo ,Triglav' v Gradci v XV. letu svojega obstanka. Spominski listi ob priliki blagoslovljenja društvene zastave" i. t. d. Založilo akad. društvo „Triglav." To je menda tudi „društveno delo," toda zabeleženo je med „Različnimi deli." V letopisu za leto 1889. čitaš pod štev. 2508. „Poročilo o delovanji Glasbene Matice za leto 1885/6" i. t. d. Založila „Glasbena Matica." Tudi to poročilo se nahaja med ,,Različnimi deli," kakor da „Glas-bena Matica" ni društvo in njena publikacija ne „društveno delo." Leta 1878. (glej letopis „Mat. SI." za leto 1878. str. 195.) uživala je „Glasbena Matica" še čast, da je bila navedena med društvi. Leta 1882. so navedena v biblijografiji p o s e b e ta - le društva: „Citalnica narodna v Ljubljani (izdala ,Letopis' i. t. d.)," „Dramatično društvo v Ljubljani/' „Društvo v pomoč bolnikom in za oskrbljevanje v Ljubljani" (suho „Letno poročilo") „Marijna bratovščina v Ljubljani" („Letno sporočilo"), „Katoliška družba za Kranjsko," „Drnžba sv. Mohora v Celovcu/' „C. kr. kmetijska družba v Ljubljani." 304 Književna poročila. Ostala društva, ki so izdala vsaj toliko vredne spise, kolikor velja n. pr. „Letno sporočilo Marijine bratovščine/' strpana pa so vsa pod jeden naslov : „Razna društva." Letopisov novomeške čitalnice in dolenjskega pevskega društva pa naša biblijografija celo ne omenja nikoli. Zakaj se z društvi ravna tako" različno, tega ne umejem. V letopisu za leto 1890. je navedena med društvi „Družba sv. Cirila in Metoda", in tamkaj so zabeležene tri knjižice pod številkami 2600., 2601. in 2602. — Pod številko 2700. pa je v tistem letniku „Vestnik" tiste družbe naveden med „Različnimi deli." Zakaj pa ne na tistem mestu, kjer so zapisane ostale družbine publikacije? Sploh ves ta razpredelek nikakor ni znanstveno upravičen. Začetnik biblijografije sam je usvojil načelo, dasi ga ni izvedel dosledno, da je knjige urejati po njih vsebini v posebne razpredelke. Ako je torej nekje našel, da se popisujejo knjige, katere so izdala društva pod posebnimi razpredelki, razumel je stvar krivo, zakaj društvena dela v tem zmislu so zborniki, ka-keršne izdajajo ponajveč znanstvena društva, n. pr. „Rad jugoslovanske akademije /' letopisi različnih „Matic," „Denkschriften, Sitzungsberichte, Ab-handlungen der kais. Akademie der Wissenschaften" i. t. d. Med zbornike slovenske bode torej uvrstiti „Letopis Matice Slovenske," „Drobtinice," „Knjiž-nico družbe sv. Cirila in Metoda/' „Slovensko Talijo," „Narodno biblioteko" i; t. d. Knjige najrazličnejše vrste trpati pod ime izdajateljevo — in v tem slučaji „Matica Slovenska" ni nič drugega — brezpametno je pa takisto, kakor bi hoteli pod posebnimi razpredelki beležiti knjige, katere izdaja Blaznik ali Giontini v Ljubljani, ali pa Krajec v Novem Mestu. Tako je bilo izmed knjig „Matice Slovenske/' navedenih v letopisu za leto 1890., namestiti „Letopis" med II.) Zbornike, „Dušeslovje" med VI.) Filozofska dela, „Erjav-čevih zbranih spisov" II. del med II.) Zbornike, ^Slovnico italijanskega je- v • zika" med VIII.) Filološka dela. Izmed knjig „Družbe sv. Mohorja" pa „Ziv-ljenje preblažene device in Matere Marije" i. t. d. ter „Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa" i. t. d. med III. b) pobožno - vzpodbudne knjige, „Občno zgodovino" med IX.) Zgodovinska dela; „Fiziko" med XIII.) Priro-dopisna dela, „Koledar" med XIX.) Knjige za ljudstvo. Letopis čitalnice, letna poročila „Marijine bratovščine" in slične tiskovine pa med XX.) Različne tiskovine. Samostalne knjige, katere izhajajo v zbornikih, toda po svoji vsebini pripadajo katerikoli kategoriji knjig, navajajo se tudi pod dotičnimi razpredelki. Vzemimo n. pr. štev. 2234. naše biblijografije v letopisu za leto 1888. Med II.) „Zborniki" je trebalo navesti „Narodno biblioteko" z obsegom vseh sešitkov, potem pa še jedenkrat 25. in 26. snopič, ki obseza ,,Beatin dnevnik. Roman. Spisala Lujiza Pesjakova" med XVII.) Leposlovnimi knjigami, 24. snopič, ki obseza ,,Spisje. Priredil P. Miklavec" med Književna poročila. 305 XII. c) Spisi za mladino, 27., 28. in 29. snopič pa, ki obseza „Grško my-thologijo. Poslovenil Lavoslav Koprivšek," med X.) Starinarskimi deli. Spis „Jezik v Mat. Ravnikarja ,Sgodbah fvetiga pifma sa mlade ljudi/" ki je izšel v izvestji novomeške gimnazije za leto 1889., moral bi se navesti tudi med VIII.) Filološkimi deli. Sestavke, kateri izhajajo v šolskih izvestjih in si prisvajajo znanstveno ceno, treba je navajati po njih vsebini v dotičnih raz-predelkih. Sploh naj se knjige, katere po njih vsebini lahko uvrstiš pod več kategorij, navajajo na več mestih, in naj se obrača pažnja čitateljeva na to, da so take knjige že zabeležene v kakem drugem razpredelku. Jasno pa je, da se take knjige ne smejo šteti več nego jedenkrat in sicer tamkaj, kjer so se navele prvič. Splošno vzprejeti način, kako se knjige navajajo, pa je ta-le: Najprej se navede ime pisateljevo, potem natančni naslov dela, mesto, kjer je izšla knjiga z letnico in imenom čnega, ob čegar troških je bila natisnjena; ime tiskarja je menj važno. Slednjič se pove" oblika, število stranij, in ako mogoče tudi cena knjige. N. pr. „Apih Jos., profesor deželne velike realke v Nov. Jičinu. Slovenci in 1848. leto.; spisal." — „V praci a vedŠni, Je naše spa-seni." V Ljubljani 1888. Izdala in založila „Matica Slovenska." Tisk Blazni-kovih naslednikov. Vel. 8°. 302 stranij. Cena 1 gld. R. Petusck. (Konec prihodnjič.) III. Fonov nemško - slovenski slovar za prvošolce.1) Kritiku je v Slovencih težko stališče. Na jedni strani se vedno poudarja, da nam nedostaje kritike, da se brez nje nikdar ne popnemo do prave samostojnosti v duševnih proizvodih. Na drugi strani pa — gorje" ti, če ne hvališ vprek vsega, zatajivši popolnoma svoje prepričanje! Kritik brez kadilnice v rokah je pri nas skoro nemogoč, zlasti ako si sam še ni pridobil drugje imena. Toda kakor je prva trditev nedvojbeno prava, tako gotovo se bode izboljšalo sčasoma razmerje pisateljev in kritikov, ako le poslednji postopajo strogo stvarno in tako silijo prve spoznavati, da hoče kri- <• tika samo koristiti stvari, ne pa izpodkopavati osebnega ugleda. Ondaj pa ^ ne bode več možno, da se porajajo spisi in knjige po načelu: »Za Slovence je vse dobro,* in se brezvestno greši na potrpežljivost Slovencev. Kar velja tu v obče, veljž še mnogo bolj o šolskih knjigah. Za mladino je najboljše komaj dobro dovdlj. Ako kaj pišeš zanjo, ravnaj se po Horaciji: »Nonum prematur in annum.« *) Deutsch-slovenisches Wdrter-Verzeichnis zu Prosch und Wiedenhofers deutschem Lesebuche fiir die I. Classe der Gvmnasien und verwandter Lehranstalten. Verfasst von J. Fon, k. k. Gvmnasiallehrer. Wien. Carl Graeser. 1890. 8°. IV + 119 str. Cena 90 kr. 20 3^4 Književna poročila. Književna poročila. II. Bibliografija slovenska. Slovensko knjigarstvo od i. januvarja iSSp. leta do i. januvarja iS1 po. leta. Sestavil Ivan Tomšič. (Letopis »Matice Slovenske« za leto 1890. str. 237. — 255.) (Konec.) Omenil sem že zgoraj, da se je časih res težko odločiti, pod kateri razpredelek se uvrsti knjiga po vsebini svoji. Tak<5 n. pr. se dado uvrstiti »Vijolice. Pesmi za mladost. Zložila Lujiza Pesjakova« i med leposlovne knjige i med pedagoške. Tudi tu je treba, da pogodi biblijograf instinktivno, kam sodi knjiga. Da pa zadosti i jednemu i drugemu načelu, omeni naj knjige v obeh razpredelkih, kakor sem priporočal zgoraj. Časih človek sam ne more dobiti knjige v roke; iz naslova samega, četudi mu je točno znan, pa ne more ugeniti vsebine. Ako čitaš n. pr. naslov: »Žlahtna rozga slovenskih goric. Spisal Slovencem za novo leto 1888. dr. Ivan Križanič. V Mariboru. 1887. V zalogi pisatelja.« i. t. d., ne moreš vedeti, kakšna je snov temu delu. Tedaj vestnemu biblijografu ne preostaja drugega, nego ozreti se po zanesljivih sotrudnikih. Dejal sem že: »Vsi ljudje vse ved6.« Da pa se knjige čisto različne vsebine trpajo pod jeden razpredelek, ali pa navajajo pod razpredelki, kamor ni malo ne spadajo, to je početje, ki glasno izziva ostro kritiko. Nečemo govoriti o starejših letnikih, kjer tudi vse mrgoli takega čudnega uvrščanja. Takč je n. pr. leta 1870. Trstenja-kova mitološka razprava o Triglavu uvrščena med zgodovinska, državo-znanska in pravoznanska dela. Leta 1869. se šopiri »Slovenska kuharica« med ndrodno - gospodarskimi knjigami. Leta 187213. je zašel Subičev spis »Mehanična teorija o toploti« med narodno - gospodarske knjige. Takega brezzmiselnega uvrščanja kar mrgoli v vseh letnikih. Nekaj primerov hočemo navesti samo" iz poslednjih letnikov. Od leta 1866. dalje se navaja Krajčeva »Narodna biblioteka« med časopisi, dasi nima nobenega onih svoj-stev, katera so potrebna za značaj časopisa. V letopisu za leto 1887. vidimo pod številko 2297. knjigo: »Sodni obrazi. Sestavil Bogdan Trnovec« i. t. d., pod številko 2209., pa knjižico: »Postava od 15. septembra 1881, zadevajoča red o požarnej policiji« i. t. d. Obe knjigi sta brez dvojbe pra-voznanske vsebine, toda navedeni sta med »Različnimi deli«. V letopisu za leto 1890. pa je Levčeva »Zbirka obrazcev za slovensko uradovanje pri sodiščih« (štev. 2609.) zabeležena med »Pravoznanskimi in državoznanskimi deli.« V letopisu za leto 1889. čitamo knjigo »Primeri odlokov, vpisov in Književna poročila. 3Č>5 potrdil o vpisih v zemljeknjižnih rečeh« (štev. 2507.) med »Različnimi deli«. Jednako so med »Različnimi deli« navedeni ti-le spisi, ki so vsi zakonarske, pravoznanske, politiške ali narodno-gospodarske vsebine: »Neposredni davki i. t. d. Spisal Rajko Sinek« (Letopis za leto 1886. štev. 2060.), Ivana Belca narodno-gospodarsko razpravo »Kmetom v pomoč« (isti letnik štev. 2062.), »Ob agrarnem vprašanji. Spisal dr. Josip Vošnjak.« i. t. d. (štev. 1894.), »Poročilo o kmetijski enketi«. (štev, 1894.), »Zlati ključ za srečne volitve« i. t. d. (štev. 1899.), Ivana Belca spis »Obresti v socijalnem oziru« i. t. d. (štev. 2699.) i. t. d. In vender stoji v vsakem letniku nekoliko stranij spredaj debelo natisnjen razpredelek »Pravoznanska in državoznanska dela.« Seveda se v razpredelkih navajajo sam6 take tiskovine, ki so bile tam omenjene od prvega početka te biblijografije. Vse drugo pa se meče v jeden koš, ki se imenuje »Različna dela«. V letopisu za leto 1887. čitaš med »Leposlovnimi knjigami« spis Janka Lebana »Človek v pogledu na njegovo telo in dušo, s kratkim navodom, kako si ohraniti in utrditi zdravje«, (štev. 2154.), med »Različnimi deli« pa »Kratek navod o prvi pomoči pri nezgodah. Spisal dr. Alojzij Valenta« i. t. d. (štev. 1206.). In vender sta oba spisa jednake vsebine in spadata med V.) Medicinska dela. V letopisu za leto 1890. čitaš med »Šolskimi knjigami« (štev. 2637.) »Deutch-slov. Wdr-terbuch (recte: Handwdrterbuch) von Ant. Janežič« i. t. d. Zakaj neki, kaj je ta slovar sam6 za šolo? Baš narobe, knjiga je namenjena velikemu občinstvu. V letopisu za leto 1888. čitaš med šolskimi knjigami (štev. 2295.) spis: »Sadjarstvo ali ovočarstvo. I. del. Navod k umnemu vzgojevanju lepega in krepkega sadnega drevja« i. t. d. Spisal Rihard Dolžne i. t. d. Kak6 je zašel ta spis med šolske knjige? Menda tak6, kakor Janežičev slovar, katerega so predelali slovenski profesorji. Gospod Rihard Dolžne je vodja deželne vinarske in poljedelske šole v Grmu, kar pa spiše šlovek učiteljskega stanii, mora biti šolska knjiga. V letopisu za leto 1889. (štev. 2513.) je naveden med »Različnimi deli« Raičev spis »Stapleton« i. t. d., ki je eminentno filološke vsebine. Čemu je pa v teh letnikih naveden še poseben razpredelek »Jezikoslovstvo« ? Saj imajo pravico do tega razpredelka vse knjige filološke vsebine, ne sam6 »Jezičnik«. Najlože bi bilo sevčda, vse knjige, ki niso časopisi, društvena dela in molitveniki, strpati pod jedno rubriko »Različna dela«. V letopisu za leto 1889. je uvrščena znamenita zgodovinska knjiga sedanjega lavantinskega kneza in škofa dra. Mihaela Na-potnika o svetem Viktorinu med »Molitvene knjige« (štev. 2497.). Ali vsaka knjiga ni molitvenik, četudi govori o svetniku! Kadar pa prebiramo <3ni razpredelek, ki govori o »Leposlovnih knjigah«, tedaj celo ne vemo, je li 6no, kar čitamo, šala, ali je resnoba. Izpišemo nekakšen »cvetnik« iz poslednjih letnikov! 366 Književna poročila. V letopisu za leto 1885. se navajajo med leposlovnimi knjigami ti-le spisi: štev. 1818. »Časnikarstvo in naši časniki. Spisal^. * ^« i. t. d. — Ta knjiga je politiške in kulturno - zgodovinske vsebine. Pod številkami 1823. do 1825. so navedene tri knjige popolnoma zgodovinske vsebine: »Zgodovina fara ljubljanske škofije. Izdaje A. Koblar. Prvi zvezek »Zgodovina Soške in Preske fare« i. t. d. »Zgodovina politična in kulturna štajerskih Slovencev. Spisal in založil Ivan Lapajne« i. t. d. »Weriand de Graz. Zgodovinsko-rodoslovna razprava. Spisal Davorin Trstenjak« i. t. d. Pod številko 1838. je zabeležena knjiga »Opis krškega okrajnega glavarstva v zemljepisnem in zgodovinskem oziru« i. t. d. Kako je moči pri takih knjigah, katerih naslovi tako jasno pričajo o vsebini, najti zveze z lepoznanstvom, tega ne umejem. V istem letniku je navedena knjiga (štev. 1829.) »Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Nabral Anton Brezovnik« i. t. d. Ta knjiga pripada knjigam za ljudstvo. Spis Lovra Stepišnika (štev. 1837.) »Ženitne ali svatbine navade in napitnice z zgodovinskim katekizmom« i. t. d. pa bi sodil med narodopisne knjige, ako bi imel kaj znanstvene vrednosti; tako ga grč brojiti tudi med knjige za preprosti nžrod. Knjižici: (štev. 1833.) »Mlada leta. Našej deci napisal Josip Gradačan« in (štev. 1834.) »Narodne pripovedke za mladino. Spisal Dominicus« i. t. d. grč prištevati pedagoškim, ne pa leposlovnim knjigam. V letopisu za leto 1886. se navajajo te-le knjige med leposlovnimi: (štev. 1992.) »Stavbinski slogi, zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina i. t. d. Spisal J. Flis.« To knjigo treba uvrstiti med umetniška dela. Knjigi (štev. 2000. in 2004.): »Izgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. Spisal in založil Anton Kržič« i. t. d. ter »Mladini. Spisal Miljenko Devojan« namenjeni sta deci in pripadata torej pedagoškim knjigam. Tudi knjig, kakeršni sta (štev. 2005. in 2006.) »Nemški Pavliha v slovenski obleki« i. t. d. in »Lažnjivi Kljukec« i. t. d., ne grč prištevati leposlovnim knjigam. To so knjige za preprosti narod, ne za izobražence. V letopisu za leto 1887. Je navedena knjiga (štev. 2150.) »Jugoslovani v zlati Pragi in slavnem Velegradu. Potopisne črtice. Svojim sopotnikom spisal Vekoslav Vakaj« i. t. d. Naslov sam že kaže, da spada v 6ni razpredelek, ki obseza knjige geografske in narodopisne vsebine. Številka 2154. slove: »Človek v pogledu na njegovo telo in dušo« i. t. d. Ta spis, o katerem smo že govorili, vsebine je medicinske, dasi ne znanstveno-me-dicinske. V letopisu za leto 1888. se štejejo te-le knjige med leposlovne: Številka 2274. »Dvanajst večerov. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. Izdal in založil dr. Anton Mahnič« ; štev. 2275. »Logika. Prijateljem modroslovja napisal dr. Josip Križan« i. t. d. — Obe knjigi sta filozofske Književna poročila. 367 vsebine. Knjigi (štev. 2279.) »Pedagogiški letnik. I. leto« i. t. d., in (štev. 2281.) »Šolske drobtinice« i. t. d. in velik kiip knjižic za mladino sodi med pedagoške knjige. Zivotopise (štev. 2276.) »Zlatomašnik sv. oče Leon XIII.« i. t. d. in štev. 2277. »Einspieler-zlatomašnik. Spominska knjižica« grč navajati za zgodovinskimi spisi, s katerimi skupaj tvorijo jeden razpredelek. V letopisu za leto 1889. se prištevajo leposlovnim knjigam: Štev. 2426. »Pedagogika. Po najboljših virih spisal Anton Zupančič« i. t. d., štev. 2427. »Pedagogiški letnik. II. leto« i. t. d., štev. 2428. »Občno ukoslovje. Po dru. Jos. Michu. Spisal Fran Gaberšek« i. t. d. — Fran Erjavec je bil izvrsten pripovedovalec, vender da so njegove »Domače in tuje živali v podobah« (štev. 2429.) leposlovna knjiga, temu bi bil glasno oporekal on sam. Ker je to knjigo izdala družba sv. Mohorja, uvrstiti bi jo bil moral biblijograf po sedanjem ustroji biblijografije med društvene knjige. Da je tukaj navedena med »Leposlovnimi knjigami«, to je zopet dokaz, kako nedosledno in brezmiselno se popisujejo. Tudi »Nazorni nauk za slovensko mladino«, katerega je spisal biblijograf sam, prišel je med leposlovne knjige takisto, kakčr Poncij v »kredo«. Knjigo, navedeno pod štev. 2437. »Cesarska pesem. V spomin na 2. dan decembra 1888. S podobami okrasili avstrijski umetniki« i. t. d. bilo je uvrstiti med umetniške knjige. Knjižice pa, ka-keršni sta štev. 2438. in 2439. sodijo med spise prigodnike. V letopisu za leto 1890. je že zopet »Pedagogiški letnik. III. leto« (štev. 2617.) med »Lepoznanskimi knjigami«. Pedagoške vsebine je tudi knjiga: »Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk« i. t. d. Ker je naša pedagoška literatura primerno d6kaj številna, odmenil bi ji bil biblijograf lahko poseben oddelek. Sevčda je uvrstil knjigo (štev. 2499.) »Gluhomutec in nja obrazovanja (sic!) i. t. d. Spisal Janez Koprivnik« i. t. d., ki je brez dvojbe tudi pedagoške vsebine, med »Različna dela«. Številka 2616. navaja teološko knjigo: »Apologetični razgovori ali Pot do resnice. Spisal France Lampe« i. t. d., številka 2618. pa životopis »Jožef Zupan, stolni prost ljubljanski« i. t. d. med leposlovnimi deli. Ker so strpane knjige vsakovrstne vsebine pod razpredelek »Lepo-znanstvo«, ne bi se prav nič čudili, ako bi našli v njem tudi »Slovensko kuharico« in »Hitrega računarja«, »Živinozdravništvo« ali kaj takega. Ako bi hotel kdo ugovarjati, da so se knjige različne vsebine zato navajale pod jednim razpredelkom in sicer slučajno lepoznanstvom, ker biblijograf ni včdel kam s knjigami, ker je bilo običnih tako malo razpredelkov, to je ta ugovor ničev. Saj nihče ni branil navajati teh knjig pod posebnimi razpredelki, kar bi bilo jedino pametno. Ako pa že biblijograf ni hotel pomnožiti števila razpredelkov, našel bi bil pravo mesto tem spisom med »Različnimi deli«. Navajati pa knjige toli različne vsebine pod razpredelkom 368 Književna poročila. »Lepoznanstvo«, to je prav tako, kakor bi kdo v živalstvu navajal ribe, rake in žabe med sesavci. Ker si ne morem misliti, da bi bila temu fenomalnemu nezmislu kriva nevednost biblij ografova, treba jo je deti na rovaš one skrajne površnosti, katero grajati smo imeli priliko že zgoraj. Sevčda se temu prigovoru ne morejo odtegniti tudi različni uredniki »Matičinega« letopisa, zakaj njih naloga je pač, da paznih očij pregledajo ono, kar vzprejmč v »Letopis«. Končujemo pa z željo, da naše opazke o biblijografiji slovenski ne ostanejo glas vpijočega v puščavi, nego da bi nas prihodnji letnik »Letopisa« razveselil s popisom knjig, ki bode ustrezal znanstvenim in praktičnim zahtevam. Biblijografa sevčda bode stalo nekoliko več truda in duševnega napora, ali, kakor čujemo, »Matica« ne zahteva, da bi ji kdo delal tlako brez nagrade. R. Perusek. III. Fonov nemško-slovenski slovar za prvosolce. (Dalje.) Toda kaj posamezne besede! Njih pomene dobiva učenec lahko drugod, zžnje s&me ne potrebuje posebnega slovarja. Kar mu provzroča največ težav, in v čemer bi ga zlasti moral podpirati takšen slovnik, to so fraz e. Ali žal, kako" ubogo malo jih je zbral g. F.! Pri 34 berilih, katera sem pregledal,1) 54 fraz nisem dobil! Zastonj iščemo n. pr. št. 28. eine Reise machen, napotiti se; jem. Liebkosungen sagen, ljubkovati koga; 29. es wird Tag, dani se; einen Wunsch tkun, željo izreči; 30. das Herz haben, upati se; 34. einen Freudenschrei thun, veselo vzklikniti; fertig stricken, doplesti; 45. eine Wette machen, staviti; 54. den Flammen preisgeben, požigati; 64. ungeschickt machen, neroden biti; da gab's einen geivalti-gen Larm, hudo je zaropotalo; 65. seine Gefangenschaft mit Ergebung fiihren, trpeti, prenašati . . . .; in Ermanglung von etivas, ker nimam nečesa; unter seiner Wilrde halten, zmatrati kaj za sebi nedostojno, imeti za nevredno sebe; 76. itn tiefen IVinter, sredi zime; den Mund ans Hom bringen, pritisniti, nastaviti . . .; einen Kreuzschnitt iiber das Oesicht geben, navskriž prerezati ga na obr.; einen Seitenhieb nach jem. thun, hlastniti po strani koga; 87. im Gehen, spotoma; gerannt kommen, pridreti; 91. Anerbietungen machen, ponujati, obetati; 93. in Gilte, iz lepa; 96. die Aufmerksamkeit auf sich ziehen, pozornost vzbujati ali nžse obračati; einen Anlauf nehmen, zagnati se; vergebliche Versuche machen, brez- 1) Namreč št. 3., 5., 6., 7., 8., 13., 14., 16., 28., 29., 30., 34., 39., 43., 45. 54-, 56-, 57v 64., 65., 66., 67., 71., 76., 82., 86., 87., 89., 91., 93., 96., 98, 10S.