Štev. 165. o Ljubljani, g petek, dne Zl. Julija 1905. Leto mm. Velja po pošti: ta celo leto naprej K 26'— xa pol leta „ „ 131— za Četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 201— ra pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ S'— za cn mesec „ „ 170 Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop ;etitvrsta(72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez ___ dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UrcdnlSkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — r Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (Jpra^niSkega telefona Stev. 188. Obrtni red. Dunaj, 18. julija. I. Začetkom letošnjega zasedanja je vlada predložila poslanski zbornici načrt zakona, ki naj bi premenil in izpopolnil nekatere določbe obrtnega reda. Menda ga ni zakona v Avstriji, ki bi bil bolj razkosan in tudi. nedosleden v svojih načelih, kakor je obrtni red. Posamezne določbe s« še iz cesarskega patenta z dne 20. decembra 1859. Dalje imamo obrtno novelo iz 1. 1883., takozvano delavsko novelo iz leta 1885., zakon iz leta 1895. glede nedeljskega počitka, dva zakona iz leta 1896., zakon iz leta 1897. in še dva zakona iz leta 1902. Poleg teh zakonov pa so če drugi glede stavbenih obr-tov, razprodaje žganih pijač in dolgo vrsto raznih naredeb. Težke se dobi človek, in če je tudi jurist, ki bi našel pravo pot skozi to geščo zakonov. Vlada sama je prepustila Manzovi knjigarni težke naloge, da vsaj nekoliko uredi to zmes starih in novejših določeb, ki naj raznoterim obrtnikom solč in grenč življenje. Bili so namreč časi v Avstriji, ko je gospodujoča liberalna nemška gospoda v parlamentu naredila križ čez obrtniški stan. V ministrstvih, na visokih šolah in v liberalnem časopisju odmeval je nauk najgršega egoizma, najprostejše konkurence, ki je vršičil v besedah: Denar je sveta vladar. Posledica tega nauka je bila, da so denarni mogotci s pomočjo vlade zanemarjali, da, zaničevali pošteni obrtniški stan, ki je bil v srednjem veku močan temelj človeške družbe. Celo danes še slišimo besede: Obrtniškemu stanu ni mogoče pomagati, udušila ga bode industrija z moderno tehnike, s strojem, ki nadomešča človeške roke. Kdor ne zna ali ne mere plavati s tokom časa, ta naj utone. Ni torej čudno, ako se obrtniki zadnja leta na raznih shodih poživljali poslance in vlado, da se obrtni red v raznih točkah iz-premeni ter izpopolni v varstvo obrtniškega stanu. Nad tri milijone duš štejejo v Avstriji obrtniki s svojimi pomočniki in družinami, so torej faktor, ki ga vlada ne sme prezirati. Vsled mnogih pozivov je sedanja vlada kenčno predložila načrt nove obrtne novele, s katero se izpreminjajo nekateri paragrafi obrtnega reda. Obrtni odsek poslanske zbornice se je že pred meseci lotil dela. Izvolil je pododsek, ta pa referente za obširno tvarino, ki jo obsega obrtni red. Preden pa so referenti dovršili svoja poročila, bližal se je konec letošnjega zasedanja, in vladni načrt bi bil obležal v odseku. Zato je obrtni odsek sam sklenil predlagati zbornici, naj se izvoli nov obrtni odsek 18 članov, ki naj je permanenten, to je: novi odsek naj se snide takoj po zaključku zasedanja ter na podlagi vladne predloge do jeseni izdela nov načrt obrtnega reda, da pride v zbornici že v jeseni v razpravo. Vlada je pritrdila temu predlogu in dne 8. julija je zbornica izvolila permanentni obrtni odsek, v katerem so: Bartoli, Ben-del, Boheim, Doboszynski, Eldersch, Foerg, Hauck, Hueber, Karbus, Kitschelt, Kratoch-vil, Kulp, Malachowski, Pacher, Sajfert, Schneider, Stojan, Žitnik. V ponedeljek dne 17. t. m. je imel ta odsek prvo seje, katere so se udeležili vsi člani. Predsednik je poljski poslanec dr. Malachowski, vlado zastopajo iz tr- govinskega ministrstva sek. načelnik dr. Hasenohrl in sek. svetnik dr. M ii 1 -1 e r , iz ministrstva za notranje posle sek. svetnik dr. vitez F r i e s. Sek. načelnik dr. Hasenohrl pozdravi v imenu vlade zbrane člane ter izrazi željo, naj bi odsek izdelal načrt zakona, ki bi ustrezal opravičenim željam obrtnega stanu. Vlada ni predložila celotnega obrtnega reda v razpravo, marveč le nekatere paragrafe, ki so nujno potrebni premembe. Vlada pa ne bode ugovarjala, ako edsek dovrši vladno predlogo in se petem loti tudi ostalih določb obrtnega reda. V glavni razpravi se se oglasili skoraj vsi člani odseka. Posl. Boheim naglaša: Dva vzroka sta, da zaostaja ali propada ebrtni stan. Prvi vzrok je moderna tehnika, katere se polaščata s kapitalom veleobrt in industrija. Drugi vzrok je, da si obrtniki sami s ponudbami delajo največjo konkurenco. Ako imajo potem izgubo, oglašajo se za doplačila. Treba je vzajemnosti in discipline v zadrugah, da si pridobe in utrdijo svojo veljavo. Posl. Pacher obžaluje, da vlada ni predložila obrtnega reda v celoti ter sploh ni zahtevala od obrtnih zadrug, naj vladi predlože svoje nasvete. Vprašala je pač industrijski in delavski svet, a obrtnega svčta niti nimamo v Avstriji. V enakem smislu so govorili Hueber, Foerg in Hauck. Posl. Žitnik omeni med drugimi: Ker nisem praktičen obrtnik, porabil sem minoli teden, da sem se posvetoval doma na shodu obrtnikov v prvi vrsti o načelnih vprašanjih, katera obsega vladna predloga. V dogovoru z obrtniki brez razlike strank izrazim v splošni razpravi želje in zahteve obrtnikov. V prvi vrsti moram obžalovati, da je vlada iz celotnega obrtnega reda iztrgala le nekatere točke, ki naj se izpopolnijo. Gospodje, kolikor mi je znano, doživeli smo od 1. 1883 menda že osem obrtnih novel. Vse to se mi zdi prava krpa-rija na obrtnem redu. Obrtniki in njihovi prijatelji žele celoten in enoten obrten zakon, jasen in pregleden v besedilu in sostavi, da mere tudi navaden, priprost človek razumeti razne določbe, ki živo segajo v dnevno življenje. Obrtni red ki ga imamo, je labirint, v katerem celo juristi tavajo v temi. Kot poslanec sem imel mnogokrat priliko posredovati v obrtnih zadevah. In prepričal sem se, da se mnogi uradniki pri obrtnih oblastih love med teorijo in prakso, da ne poznajo praktičnih razmer in „bena fide" večkrat razsojajo proti svojemu boljšemu prepričanju. Temu vzrok so: nejasni zakon, krajevne razmere in večkrat politični oziri. Prvo in zadnjo besedo ima na deželi, kjer je še pomanjkljiva zadružna organizacija, večkrat le orožnik. Zahtevamo torej jasen zakon, ki varuje in brani poštene delo in pravično plačilo. Poleg kmečkega stanu je mali in srednji obrtni stan še vedno zaslomba države in človeške družbe, neusahljiv vir iteligence in obrambe državi. Kmečki in obrtniški stan sta oni mogočni temelj na katerih slone vsaj trije vogali naše države. Zato izražam zadovoljstvo, da avstrijske vlade v zadnjih letih malo več pozornosti obračaje na ta dva stanova. Odločno pa meram ugovarjati, da bi bile le miloščine, kar vlada, oziroma država stori za povzdigo kmečkega in obrtnega stanu. Kar vlada stori v tem oziru, je itak njena dolžnost v korist države, sicer pa so vse te podpore le kaplja v morje. Načeloma pa izražam željo, da se mora tudi ebrtni zakon ozirati na razlike razmer v mestih in na deželi. V mestu nosijo ljudje frake, na deželi kratke suknje ali hodijo v zavihanih srajcah. Torej ne smemo zakona skovati po enem kopitu, ki je preozko za krajevne razmere. Pač pa moramo imeti pred očmi, da s časom organizujemo tudi po deželi ebrt niški stan. Tako n. pr. so bile obrtniške zadruge marsikje le na papirju, istetako izpričevalo usposobljenosti. Taka izpričevala je izrabljala umazana konkurenca na škodo poštenemu rokodelstvu. Kar se tiče obrtniških vajencev, je treba še mnogo storiti posebno na deželi, koder so še stare navade, ki več ne soglašajo s časovnimi razmerami. Vajenec se mora v prvi vrsti dobro izvežbati v svoji stroki, v drugi vrsti mera znati brati, pisati in računati. Kdor dandanes nima svinčnika v rokah, da si zapiše kar izda in prejme, ta je slab gospodar, naj je kmet, obrtnik ali karkoli. V to je torej potrebno tudi obrtno knjigovodstvo, kar omenim le mimogrede, Izvežbanost v delavnici naj izpopolni obrtno nadaljevalna šola. zal, da te šole povsem ne ustrezajo svojemu namenu in tudi ne strokovne šole, ker so po svojem programu preveč teoretične. Vzemimo strokovne šole. Učenci hočejo biti nekaki srednješolski dijaki, ki uhajajo k industriji ali drugim poklicem, najmanj pa k obrtništvu, za katero so namenjene. Mimogrede le omenim, da mi ne gre prav v glave, zakaj so obrtniška vprašanja podrejena dvema ministrstvoma, naučnemu in trgovinskemu, nad katerima ima še notranje ministrstvo svojo kuratelo. Osnuje naj se za obrtništvo osrednji urad, recimo v trgovinskem ministrstvu, in ta urad naj vodi in pospešuje vse naprave v korist obrtništva. Glede obrtniških zadrug pripomnim le toliko, da nimajo še prave veljave in discipline. Zadrugam je treba novega, krepkega duha skupnosti in stanovske zavesti. Vsak obrtnik naj je ponosen na svoj stan in da je član zadruge, ki podpira sveje člane in zagovarja njih pravice. Doslej se bile zadruge brez pravega vodnika in uče-nika, vsaj v nekaterih deželah in pokrajinah Splošna želja obrtnikov je, da se obrtniške zbornice ločijo od trgovskih. Ne da se tajiti, da velika industrija in veleobrt nimata srca in večkrat tudi ne pojma za male obrtnike ali rokodelce. To tiči v razmerah. Samostojne obrtniške ali rokodelske zbornice, kakor jih imajo v Prusiji, to je opravičena zahteva obrtnikov. Končno še pripomnim: Ako so obrtniške zadruge obligatorne ali prisilne, n a j so obvezne tudi zadružne zveze. In te zadružne zveze bodo mogle obrtnim oblastvom druge instance dajati potrebna pojasnila in mnenja v obrtniških zadevah, dokler nimamo obrtniških zbornic. Te splošne opazke končam z željo, da vse storimo, kar more pospeševati in okrepiti obrtniški stan v hudem boju s kapitalom za obstanek. Naslednja dva govornika soc. demokrat Eldersch in zastopnik dunajske trgov- ske zbornice Kitschelt sta pobijala vsak po svojem vse predloge, ki merijo na povzdigo obrtnega stanu. Eldersch zastopa načele, dasi tega ne prizna, da bode s časom industrija itak zadušila rokodelstvo in da so torej vsi obrambeni zakoni brez uspeha. Kitschelt, zastopnik velike industrije, sicer ne nastopa naravnost proti zahtevam obrtništva, v kolikor ne segajo v interese velike industrije. Ker pa industrija z moderno tehniko sega že na vse vrste obrtništva, zate preostaja industriji jako malo blagohotnosti do obrtništva. Končno izjavlja sek. svetnik dr. vitez F r i e s kot zastopnik politične uprave, da hoče vlada poglobiti in razširiti smisel in razumnost oblastev za potrebe obrtnega stanu. Več svežega zraka je treba v zaduhle pisarne, koder birokraškiprah moriinduši kali življenja. Istina je tudi, da ministrstvo vedno ne rešuje pritožeb in prošenj v ljudskem smislu, po krajevnih razmerah. — In zakaj ne? Uradnik v ministrstvu dobi mrtev, suhoparen akt, ki ga reši na podlagi pripomenj nižjih instanc Zato, meni dr. Fries, naj bi se v tem oziru razširila deželna avtonomija in dež. vlada kot druga instanca razsojala razne pritožbe. Ta misel ima mnogo zdravega zrna, ko bi deželna vlada vedno imela širše obzorje, boljše poznanje razir sr v deželi N. pr. glede ebrtnih koncesij je okr. glavarstvo omejeno na poročilo erožništva, in to poročile je tudi dež. vladi pedlaga razsodbi in odloku. Poročila in mnenja županstev so le prazna dekoracija občinske avtonomije. Včeraj so še govorili v glavni razpravi poslanci Bendel, Hueber, Kratochvil, Pacher, Kulp, Doboszynski, Stojan, Foerg in Hauck. Popoldne je odsek vso tvarino razdelil v 9 referatov, in sicer: Splošne določbe (§ 1 do 13), izpričevalo usposobljenosti (§ 14), koncesije (§ 15—24), obrtniške pravice (§ 36 do 61), semnji (§ 62-71), vajenci in obrtni pouk (§ 75 in 97—104), zadružništvo (105 do 130), zadružne naprave, prestopki in kazni (131—152). Nato je odsek pričel nadrobno razpravo. Rusija. Shod zemstev. »Times" poročajo, da se se na shodu zemstev razgovarjali tudi o vojaški zaroti proti carju. Vodilni člani zemstev so izjavili poročevalcu »Ruskojega Slova", da so pripravljeni na nasilstva urad-ništva. Ne čudili bi se, če bi zaprli vse udeležence, a v tem slučaju bi izvolila zem-stva in občinski zastopi nove zastopnike, ki bi sklenili ravno to, kar so sklenili na shodu v Moskvi. Napad v gledališču. V Moskvi so streljali na generalnega guvernerja Kez-lovskega med predstavo v ljudskem gledališču na Gruzinskega predmestju. Kozlovski ni bil zadet. Med občinstvom je pa nastala panika in v gnječi so pohodili več oseb do smrti. Množica je drla na sosedni vrt, na katerem je ribnik, in je v njem utonilo več oseb. Zaprli so več sumljivih eseb, med njimi tudi nekega 191etnega Nikolajeva, ki je bil kljub svoje mladosti že kaznovan zaradi političnih prestopkov in izgnan iz Moskve. Pobjedonoscev ni bil napaden Iz Peterburga poročajo, da poročila o napadu na Pobjedonosceva niso resnična. Povzrečena so bila, ker je prijela pe • licija na kolodvoru v Carskem selu nekega mladega moža, ki je bil videti jako razburjen, ko je zapustil Pobjedonoscev vl^k. Pri prijetem možu niso našli ničesar sumljivega. „Potemkin". Pariški socialnode-mokraški listi priobčujejo oklic, ki so ga podpisali uporni mornarji na „Potemkinu". Podpisanci protestirajo proti uradnemu poročilu e uporu, ki namerava povzročiti narodnostni spor v Rusiji. Laž je, da so povzročili upor judje in dijaki. Na ladji ni bilo nobenega j uda in nobenega dijaka in so mornarji glasovali o sklepih. Ravno to velja o uporih na torpedovki 267 in na oklopnici „Pobjedonescev". Oklic sklepa: .Uporniki smatiajo za svoje sodruge delavce in borilce za svobodo po celem svetu, ne glede na njihovo pleme in narodnost." — V Galacu so razširjene govorice, da so vpi-janili neznanci 15 mornarjev s flPotemkina", ki so delali v neki tovarni. Pijane mornarje so nato odvedli čez mejo, kjer so jih izročili ruskim oblastim. V zvezi s to govorico je dejstvo, da je ruska štacijska ladja 19 t. m. zjutraj jako hitro odplula. — Za povejj-nika ladje „Knjaz Potemkin'< je imenovan kapitan M a t e z i n. Morilec Suvalova, Kolikov-ski, je sin nekega kaznjenca v Sibiriji. Ko-likovski je bil leta 1901. prognan v Ja-kutsk, kjer je sodeloval v neki tajni tiskarni, a je pobegnil in došel v Varšavo. Bombni napad v vojaškem taborišču. V saperskem taborišču pri Kijevu je vrgel nekdo bombo v šotor poveljnika 7. saperskega bataljona, Nemilova, ki je pregledal spise. Častnik je bil težko ranjen na glavi. Vojake so takoj alarmirali in uvedli preiskavo. Poneverjenje vojaškega denarja. Vojaki kijevskega pehotnega polka pruski princ Albert so se uprli proti častnikom. Princ Albert je namreč poslal 16.000 rubljev, da bi jih porazdelili med moštvo. A te vsote niso razdelili med vojake, marveč med častnike, ki se priredili veliko pojedino, pri kateri so porabili ves denar. Ko so to izvedeli vojaki, so napadli častnike tako, da so morali pesredovati ka-zaki, ki so napravili zopet red. Voditelje upora so uklenili in zaprli. Sodilo jih be vojno sodišče. Boj med Armenci inTatari v K u b e. V mestu Kube na Kavkazu je bilo predvčerajšnjim grozno krvavo klanje V gledališču so se sprli Armenci in Tatari ter pričeli streljati iz revolverjev. Med bojem so zažgali gledališče, ki je zgorelo, a boj so nadaljevali na ulicah. Tatari so plenili in pustosili armenske hiše. Usmrčenih je bilo 300 oseb. Vojaštvo je prepozno posredovalo in so se Tatari šele umaknili, ko so pričeli vojaki streljati v salvah. Zgorelo je pol mesta. Ranjenih je bilo več sto žena in otrok. Moravska univerza. Iz Brna se „Hlasu Ndroda" brzojavlja: V tukajšnjih političnih krogih se širi poročilo, da bode češka univerza na Moravskem ustanovljena v Kraljevem Polji pri Brnu. — Kraljeve Polje je trg, a bode v kratkem iz-premenjen v meste. Cuje se tudi, da je mi nistrstvo že v tem pogledu izgotovilo potreben predlog Konzulati morajo reševati češke vloge. „Naredni listy" poročajo: Zadnji čas nista hotela reševati čeških vlog praškega magistrata konzula v Frankobrodu ob Meni in v Londonu, marveč sta jih pošiljala nazaj s pripomnjo, naj se priloži prestava. Na pritožbo praškega magistrata je odredilo ministrstvo za zunanje zadeve, da morajo avstro-ogrska poslaništva in konzulati v inozemstvu sprejemati in reševati vse češke vloge. Kako volijo na Ogrskem? Novosadski »Branik" javlja o volitvah v liptevskem Sv. Mikulašu na Ogrskem, ki so se vršile 18. t. m, sledeče: Volitve so se vi šile ob 10. uri ponoči. Kandidat slovaške stranke, dr. Emil Stodela, je debil 1455 glasov, pravosodni minister Lanyi 1349, kandidat ogrske koalicije pa samo 191. Zato pride do ožje volitve. Vladni organi in Ko-šutovci so strahovito pritiskali na Slovake in jih strahovali, da ne bi volili svojega moža. Da ni bilo takega nasilja, bi bil Stodela gotovo izvoljen. Sami budimpeštanski listi priznavajo, da so se godile strahovite nezakonitosti. Neki sodnik, zet ministra Lanyija, je izpustil kaznjence iz ječe,da so šli glasovat za ministra, erožniki pa so zalotili nekega pelitiškega glavarja, ki je podkupoval Slovaka za 100 kron. Kriza na Ogrskem. Včeraj dopoldne je zopet zboroval ministrski svet, ki se ga je udeležil tudi po ljedelski minister Gyčrgy, ki se je povrnil iz Londona. Minister za notranje stvari je v sporazumu s finančnim ministrom razveljavil sklep budimpeštanskega občinskega sveta, ki prepoveduje mestnim uradnikom izročevati prostovoljno vplačane davke državni blagajni. Občinski zastep mesta O Becse je sklenil, ne le, da se ne sme izročevati prostovoljno vplačanih davkov državni blagajni, marveč tudi, dase zapre občinska davkarija, da ne pridejo prebivalci v izkušnjavo plačevati davke. Nadžupan Franc Hertelenay je izstopil iz liberalne stranke. Podžupan peštanske stolice Beniczky je odredil, da posluje od 19. avgusta do 16. septembra asentna komisija za one, ki se prostovoljno udeleže novačenja. Odpor Mažarov. Budimpešta, 20. julija Doslej se je pridružilo pasivni rezistenci 25 komita-tov, 17 svobodnih mest in številna komita-tom podložna mesta. V vseh komitatih, v katerih se ne oddajajo niti prostovoljno plačani davki, se pripravljajo za slučaj, da bo vlada odpustila vse uradnike, ki izvršujejo ta sklep. Slovanske vsporednice v Šleziji. Iz Opave poročajo, da se je posvetoval poslanec dr. Sommer z Gautschem o slovanskih vsporednicah v Šleziji. Naznanil je ministrskemu predsedniku, da njegova stranka ni zadovoljna če se vzporednice premeste, marveč zahteva, da jih odpravijo. Spor med črnogoro in Rusijo. Dunajska „AlIg. Zeitung", ki je v zvezi z ministrstvom za vnanje zadeve poroča, da je nastal med Črnogoro in Rusijo spor, vsled katerega je bil odpoklican ruski poslanik v Cetinju. V Bosterbici so ravno praznovali slovesne otvoritev novo zgrajenega poslepja za tobačni monopol, pri kateri je bil navzoč tudi črnogorski prestolonaslednik Danilo, ko je došlo peročilo o uničenju baltiškega brodevja. Ruski poslanik v Cetinju je takoj brzojavno naprosil Danila, naj se preloži slavlje, ker žalijeje vsi Slovani, a črnogorski prestolonaslednik je izjavil, da je Crnogora neodvisna država, ki ji Rusija ne more prepovedati slavlja gospodarskega napredka. Ruski poslanik je nato naprosil cetinjskega metropolita, naj naprosi Danila, da odredi maše zaduš-nice za padle pri Cušimi, prestolonaslednik se pa ni udeležil nobene žalovalne prireditve in je celo pri pojedini v Bestorbici pohvalil japonsko junaštve. Ruski poslanik in tudi črnogorska vlada sta poročala o tem v Peterburg in posledica je, da je odpoklican ruski poslanec v Cetinju. Nemiri na Španskem. „Imparcial" poroča, da so izbruhnili predvčerajšnjim resni nemiri v Salamanki, ker je vpeljal občinski zastop užitninski davek. Množica je vdrla v mestno hišo in jo oplenila. Neki občinski svetnik, katerega je zasledovala množica, je skočil skozi okno in se smrtno nevarno poškodoval. Kulturni boj na Francoskem. Socialisti in drugi sužnji framasenov, ki so vprizorili kulturni boj na Francoskem, so vedno kričali o neizmernem bogastvu francoskih samostanov, ki postane last države, če se odpravijo samostani. In zdaj, ko so jih odpravili, se pa vidi, da je naredil dobiček zopet le jud. V St. Germain en-Laye je kupil jud Nathan samostan sester Kristusovega rojstva za beraških 82 000 fr., dasi so samo poslopja vredna še enkrat to liko in obsega samostansko zemljišče 13400 štir. m. — V Nancyju je pa kupil judovski konzorcij posestvo kartuzijanov za 165.000 frankov, dasi je vredno najmanj pol milijona frankov. Židje na avstrijskih vseučiliščih. „Jiidisches Volksblatt" poroča, da je obiskovalo avstrijska vseučilišča leta 1898. 2793 židovskih slušateljev, to je 17 odstotkov vseh vseučiliščnikov. 1380 judov je študiralo pravo, 1154 medicino in 259 filozofijo. Od takrat se je pa brezdvojbeno pomnožilo število judovskih juristov in filozofe v. V primeri s krščanskim prebivalstvom imajo judje štirikrat več visokošolcev. Tudi na tehnikah je bilo število judovskih slušateljev znatno; znašalo je 746 Najhujše je na dunajskem vseučilišču, kjer je 60 do 70 odstotkov slušateljev judov. Nazadovanje socialnih demokratov v Nemčiji. »Freisinnige Zeitung" priobčuje zanimive statistiko o socialno demokraških volivcih v Nemčiji. Leta 1903. je bilo oddanih 3 010 771 socialnodemokratičnih glasov, za 903.366 več, kakor pred petimi leti. „Vor-warts" je pisal ponosno, da pride kmalu do preobrata. A v kratki dobi od 1. 1903. se je že marsikaj izpremenilo, in padlo je tudi število socialnodemokratičnih glasov. Na Nemškem so imeli 21 nadomestnih volitev, v katerih so nastopili rdečkarji sedemnajst-krat. A le v dveh okrajih se je pomnožile število glasov za 657, v ostalih okrajih je pa bilo 23.855 glasov manj, k^kor pa pri volitvah 16. junija 1903 Goljufije v ameriškem statističnem uradu. Predsednik Roosevelt je ukazal preiskavo o goljufijah, ki so se dogajale v ameriškem statističnem uradu poljedelskega ministrstva. Poljedelski minister je razveljavil meseca junija razglašene statistične podatke o trgovini z bombažem. Na Kreti. Kretska zastopniška zbornica je poslala tri delegate v Therisso, ki imajo naloge, da se dogovore z vstaši za jedinstveni program. Rusko-jnponska vojska. Rusi v Mandžuriji. Pariz, 18. julija. Iz Londona peroča „La Patrie", da je ruska armada mnogo močnejša na bojišču, kakor se sodi v Evropi. Nova ojačenja vedno dohajajo. Dva zbora sta prišla nedavno. Vsi poveljniki in vojaki žele udariti se z Japonci in jim povrniti vse, zaupajoč v zmago. General Mi-ščenko nadaljuje svoje pojezde v Mongoliji ter hoče napasti Japonce za hrbtom. Deževje je porušilo ceste. Položaj na Sahalinu. Tokio, 19. julija. Tu vsi menijo, da teren okoli Mauke pri Sahalinu, kjer so se Rusi po porazu pri Dasline ustavili, ne dopušča umikanja proti severu. Sicer pa bodo Rusi vsled pomanjkanja municije prisiljeni, da se udajo. Kako sodi Witte o miru. London, 20. julija. Dopisnik „Daily Maila" v Peterburgu poroča o svojem pogovoru z Wittejem. W i 11 e je izjavil, d a Rusija še ne pozna japonskih mirovnih pogojev. On dobro ve, da bo Rusija napela vse svoje sile, ako bi Japonska vztrajala pri zahtevah, ki jih Rusija ne bi mogla sprejeti. Trudil se bo, da sklene dober in pošten mir Japonska naj se uveri, da bo ruska politika nastopila od slej nova pota. Rusija ne bo sklenila miru za vsako ceno. Witte je prepričan, da se Rusija in Japonska lahko do dobra sprijaznita in živita v miru Obtožba proti Steslju. Peterburg, 19. julija. V „Slovu" piše član portarturske posadke, ki je prebil vse obleganje, da je bilo v tem položaju, v kakršnem se je nahajala posadka, vsak čas pričakovati predaje. Kriv tega je bil general Steselj, baje so ga vsi sovražili in posadka ga je sama hotela odstraniti. Zelo so se čudili, s kako slavo so ga obdali zunaj trdnjave. Mnogo živil je predal Japoncem, a posadka je v pravem pomenu besede stradala. Bolniki in ranjenci niso ozdravili vsled slabe hrane. — Ogromne zaloge moke so se ohranile, a ljudem so dajali gnjilega suhora. V takih okolnostih je posadka branila trdnjavo. Nečloveško se je obnašal Steselj, boječe skrbeč za svoje zasebne zadeve. Witte ima pooblastilo skleniti rusko-japonsko zvezo. Pariz, 20. julija. „Matin" poroča, da ima Witte polnomoč, pristati na plačevanje vojne odškodnine pod tem pogojem, dase sklene rusko-japonska zveza S tem izgube pogoji, ki jih bo mogla Rusija priznati, svoj poniževalni značaj. C e sesklenemir, nepa zveza, je Rusija v Aziji izgubljena. Berolin, 20. julija. „Lokalanzeiger" poroča: Japonska je zelo naklonjena zvezi z Rusijo. To se je najbolj pokazalo pri predaji Port Arturja, ko so se Rusi in Japonci prisrčno pozdravljali. Tudi blag in mil način, kako Japonci ravnajo z ruskimi ujetniki, je dokaz, da Japonska misli na zvezo. Kitajska se giblje. L e n d o n , 19. julija. „Daily Tele-graph" poroča iz Tokia: Kitajski poslaniki, ki so odšli na vse strani sveta, da proučujejo ustavne državne oblike, imajo tudi to nalogo, da pregovorijo vele-vlasti, naj skličejo mednarodno konferenco, ki naj bi uredila vzhodne - azijsko vprašanje. Kaj pomeni sestanek Witta z Rouvierjem. Pariz, 20 julija. Sestanek Witteja z francoskim ministrskim predsednikom, ki ima velik vpliv v finančnih krogih, bo ve-levažen. Tu že vede, kaj misli Rouvier Wittu povedati. Tudi pariški krogi so uver-jani. da ima Witte polnomoč sklepati o vojni odškodnini. J a -ponska hoče imeti 4 milijarde odškodnine. Francoska se bo trudila, da omogoči Rusiji plačati odškodnino v obliki prevzetja japonskih posojil. Rouvier bo Wittu izjavil, da se morajo na Ru-' skem brezpogojno uvesti reforme. sicer ni misliti na redne razmere. Drugače bo Rusija v inozemstvu izgubila I ves ugled in pesebne zaupanje finančnih krogov. General Steselj ni imenovan za poveljnika. Peterburg, 20. julija. Peterburški brzojavni urad dementuje vest, da je bil Steselj imenovan za poveljnika sedmega voja. Poniževalna kazen. Peterburg. 19. julija. Tu ostalemu moštvu Nebogatovih ladij so prepovedali, nositi na kapah trakove in znake brodovja, ki se je sremotno udalo. Vladivostok se pripravlja na obleganje. Berolin, 20 julija. Poveljnik Vladi-vostoka, general K a z b e k je zapovedal, da naj vsi prebivalci, ki niso za obrambo, zapuste mesto, ker se kmalu začne obleganje. Angleška in Japonska. Dunaj, 19. julija. Angleška namerava skleniti z Japonsko d e f e n -zivno-ofenzivno zveze. Dosedanja zveza je bila samo defenzivna. Japonske pozicije na bojišču. Peterburg, 19. julija. Novosilcev brzojavlja „Ruskemu Slovu" iz Kadide: V prednjih pozicijah je mir. Armada Nogija zavzema črto Kanj-Pin-Czjanjczjatun-Faku-min, njegova fronta se razteza proti vzhodu 20 vrst daleč; armada Nodzuova stoji vzhodno od zeleznice, armada K u r o k i j a je prodrla v dolino reke Kaohe in prednji oddelki O k u o v e armade so zbrani okoli Erdagua. Koncem meseca so došle na bojišče tri popolne, nove divizije, ki se zbirajo okoli Sincintina in Ginminpua. Japonci proti Vladivostoku in v severni Koreji. London, 20. julija. „Daily Tele graph" poroča iz Tokia: Na severu je po kopnem in na morju živahno gibanje Iz vladivostoške in ongujske luke. kjer so baje videli japonske čete, poročajo, da se je združeno brodovje pojavilo v ameriški in olgijski luki. Ta gibanja zelo vznemirjajo vladivostoško prebivalstvo. Rusi v severni Koreji se zopet umikajo. Najbrže bodo zapustili svojo postojanko » Kjen-heunu pri Tumenu. Ob južnem bregu Tu-mena znaša sovražna četa dva tisoč konjenikov. Japonsko gibanje v Mandžuriji. Kolin, 20. julija. „Koln. Ztg." poroča iz H a r b i n a : Vzhodno od železnice je vse mirno. Japonci pomikajo svoje čete baje proti S i n m e n p u. Sinmenpu je vas v Hunho dolini, torej na vzhodnem japonskem krilu, ki ima nalogo, zavzeti važne prelaze. Vročina znaša 40 stopinj. Vprašanje o vojni odškodnini. London, 20. julija. „Daily Mail" poroča iz Peterburga, da je Witte z Lambs-dorffom izdelal načrt, kako odškodovati za slučaj miru Japonsko. Vejna odškodnina naj Rusija plača na ta način, da prevzame poplačevanjejaponskih vojnih posojil. Car se je obotavljal, predno je to odobril. Končno je Wittu dejal, naj to izvrši le, če bo nujno potrebno. Kaj bo s premirjem? London, 20. julija. „Standard" poroča iz W a š i n g t o n a , da je Japonska pripravljena dati vprašanje o premirju najprej na razgevor, seveda pod tem pogojem, da se sprejmejo temeljne točke japonskege mirovnega programa. Pred sestankom pa ne bo premirja. London, 20. julija. „Daily Chronicle" poroča iz Wašing*ona: Vprašanje o premirju obravnavata Roosevelt in japonski poslanik že cel teden. Vse je odvisno od tega, kakšno stališče zavzema car glede na japonske mirovne pogoje. Dnevne novice. Dr. Rybdf in »Narodni listy". Prišla je doba intervievov. Parlament spi, politiki počivajo, časnikarji pa intervievajo. Dopisnik „Narodnih listov" je o Trstu in-tervieval dr. Rybdfa, in mi sme tako svobodni, da posnemamo izrečene in zapisane misli. Dr. Ryb£r se je izjavil najprej preti temu, da bi bila italijanska univerza v Trstu, ker bi preveč okrepila italijansko moč. »Primorski Slovani bi le tedaj mogli dovoliti italijansko vseučilišče v Trstu, če bi dobili zanjo istocenno nagrado, namreč ljudske šole, srednje, trgovske in visoke šole v Trstu". Na vprašanje, ali ne bi bila Ljubljana ugodnejši kraj za vseučilišče, pravi dr. Rybaf: „Ne! Dokaze proti temu je navedel dr. Tuma, in ti morajo prepričati vsakega primorskega Slovana. Ne bi se pa smeli upirati slovenskemu vseučilišču v Ljubljani v tem slučaju, ake 1 italijansko vseučilišče ne bi prišlo v Trst." Priloga 165, šteir. »Slovenca" dn6 21, julija 1905. __ Taktiko v državnem zboru prepušča dr. Rybdf kranjskim politikom in želi, da bi postopali edino, če treba, z obstrukcijo. Nato našteva potrebne slovenske šole na Primorskem. Na vprašanje, kako naj bi Čehi v državnem zboru podpirali težnje primorskih Slovanov, pravi Rybdf: Na dva načina: Gospodarsko s tem, da investirajo del svojega premakljivega kapitala v Trstu, politično pa s tem, da pripomorejo do državnozborskega mandata tržaški okolici. Najzanimivejše je bilo vprašanje, ali ne bi kazalo, d a b i s e osnovala slovensko-italijan- ska zveza proti Nemcem? Dr. Rybdf je proti temu, ker Slovencem v Trstu ne grozi nevarnost od Nemcev, ampak od Italijanov. »Cehom bi morda zveza z Italijani koristila, a za tržaške Sloven-cebi bila taka zvezagotova smrt. Čehi bi pridobili nezanesljivega zaveznika, a izgubili bi brate«. Glede postopanja v deželnih zborih v Istri, Gorici in v Trstu pravi dr. Ryfcdf, da morajo ostati Slovani v bojni poziciji. Boj je narodnogospodarskega značaja, ker zastopajo slovanski poslanci malega posestnika in obrtnika proti italijanskemu velekapitalu. — „Ndri dnt listyu niso zadovoljni z Rybdfovimi izvajanji. Pravijo, da Italijani itak „g o -toro dobe italijansko univerzo v Trstu (!) zaradi svoje vztrajnosti, in da ne bi bilo za Slovane nič nečastnega, ako bi dovolili Italijanom univerzo na onih tleh, kjer imajo po priznanju Slovanov samih „resnično, ne le umetno veliko in za mnoge generacije zagotovljeno večino". Nato pa priporoča češko glasilo, naj se osnuje velika t r o -zveza Slovanov, Italijanov in — Mažarov proti Nemcem. — Kako si misli češki list tako trozvezo, nam ni prav jasno. Nasprotstva med Italijani in Slovenci, med Hrvati in Mažari onemogočujejo tako politično zvezo. Mogoče so pač kulturne zveze med enakomislečimi strankami raznih narodov, a da bi se kar Italijani, Slovani in Mažari danes v celoti, kakor so, mogli združiti, je nekaj utopičnega. Prav imajo „Na-rodni Listy" v tem, ker naglašajo, da je glede slovenskega vseučilišča v Trstu stališče dr. Rybdfa preveč lokalno tržaško in da ne upošteva drugih Slovencev, a zahteva, da bi Slovenci opustili boj proti Italijanom, ki je samo defenzivnega značaja, zaradi neke zveze, ki bi nam le škodila, se mora odločno zavrniti. Knezonadškofu monsg. Andreju Jordanu, ki je obhajal včeraj triletnico svojega škofovskega pesvečevanja, se zdravje polagoma vrača. Vslei požrtvovalnega prizadevanja domačega zdravnika dr. Gress'ga se je posrečilo oteti ga preteče nevarnosti. Bolečine ponehujejo in bolnik je začel že vsak dan za nekaj ur vstajati. Upati je, da si pridobi v enem mesecu zopet zgubljene moči. Kako se včasih zaračuni dr. Turna, je pokazal dohodek, ki ga ima goriška dežela od davka na pivo. Ko je leta 1901. predlagal poslanec prof. B e r b u č, naj se pobira užitnina in naklada od pive, se je dr. T u m a temu predlogu silno upiral. Bilo mu je po zgledu kranjskih liberalcev več za nekatere osebe, nego za deželo in splošno korist. Dežela je vendarle uvedla naklado in sedaj ima od tega v prvih šestih mesecih 1.1. 4 1.243 kron dohodkov. Dr. T u m a se je torej zopet malo zara-čunil, kar ga pa najbrž ne bo motilo pri njegovih najnovejših politiških projektih. ,,Slovenska dijaška zveza". Ministrstvo za notranje posle je odobrilo pravila društva »Slovenska dijaška zveza*, katera je vložil sedanji predsednik „Danice", g. V. Marinko. objavil v Arhivu za slovansko filologijo (L. 1905, II. zv.) zanimivo in temeljito razpravo o naglasu v ziljskem narečju. — Železniški mojstri. Zastopniki železniških mojstrov južne železnice so imeli preteklo nedeljo v Mariboru shod, na katerem so sklenili odposlati novo spome nico upravi južne železnice s prošnjo, da se jim po gotovih definitivnih službenih letih prizna uradniški naslov in činovni razred in da se jim d£ boljšo priliko za avanziranje in boljše penzijske norme. — Kako se na Laškem potegujejo za železnice. Prebivalci okolice mesta L u c c a na Laškem so hoteli imeti železnico med Lucco in Aullo, toda zbornica je na to pozabila in ni ničesar sklenila o tej železniški zvezi. 22 obč. od bornikov je nato odložilo svoje dostojanstvo, ravno tako provincijalni zbor, vsi dobrodelni odbori, župani in poslanci tega okrožja; na magistratih so razobesili narodno zastavo na pol droga in s črnino ovito, župani so izdali protestne, črno obrobljene oklice. Po mestu, trgih in vaseh so korakale godbe in igrale žalobne koračnice: celo odvetniki, stavbinski mojstri in mirtvni sodniki so odložili svoja mesta. Delavci v kararskih kamnolomih stavkajo, cerkveni zvonovi zvone kakor za pogreb, 30 000 oseb je prišlo na protestni shod, ki ga je pa pol cija razgnala. Ljudje pa so bili tako vztrajni, da so potem zborovali v manjših oddelkih v zaprtih prostorih. — Vojaške vesti. Nor samo-stojni vojaški oddelek ustanovi se s 1. avgustom 1905 pod naslovom „c. — Zastrupljeni od vbodljajev muh. Iz Novske na Hrvaškem poročajo, da se je v okolici tega mesta pojavila na živini zelo opasna bolezen (antrax), ki je prenesljiva tudi na ljudi. Bolezen nastane vsled vbodljajev neke vrste muh, ki otru-jejo kri. 15. t. m. je vgriznila muha seljaka Mirka Labaša, 17. t. m. pa Jožeta Kivača. Obadva so prenesli v Zagreb v bolnico usmiljenih bratov. — Zanimiva študija. Gosp. Ivan Grafenauer, profesor v Kranju, je in kr. brzojavni tečaj v Tullnu". Naloga njegova bode izobraževati vojaštvo za službo pri vojnem brzojavu pehotnih in konjeniških polkov. — Garnizijske izpremembe v jeseni t. 1. bodo le pri 11. dragonskem, 14. kornem topniškem in 7- ulanskem polku ter 4. eskadronu 14. hu zarskega polka. Več važnih izprememb bo šele v aprilu 1.1906 Vpokojenje major Edv. P o h 1 r e i c h , bivši poveljnik tukajšnjega bataljona 17. pešpolka ; dobil je naslov podpolkovnika „ad honores«. Nastanil se je v Kralj. Vinohradih pri Pragi. — Predvčerajšnjim napovedano nadzorovanje fmlt. barona M a 1 o w e t z a, poveljnika 6. pehotne divizije, je bilo brzojavno odpovedano ; govori se, da utegne biti baron Malowetz imenovan kornim poveljnikom v Zagrebu. — Ogrski notranji minister proti draginji. Da prepreči razne zlorabe na trgu, je zapovedal notranji minister ogrski vsem municipijem, da morajo izdelati tržne tarife. Prodajalci naj bi s tem ne bili prikrajšani v svojih pravicah. S tem naj se prepreči le samovoljno zvišavanje cen. Prodajalec ne sme zaslužiti več, ko neke gotove odstotke, kdor bo to prekoračil, je kaznovan — Zahvala. Podpisani stavbeni odbor gasilnega doma vasi Stob, občine Domžale se najiskrenejše zahvaljujemo za velikodušni prostovoljni dar „Hranilnice in posojilnice v Domžalah" v znesku dvajset in pet kron. — Stob, meseca julija 1905. Gašpar J u v a n , načelnik stavbenega odbora, Ant. M u 1 1 e r , blagajnik. — Otvoritev predora med Logom in Rajbljem. V dopis e tej slavnosti so se vrinili dve neljubi tiskovni pomoti: Novi predor se imenuje: Kaiser Franz Tosef I. Hilfstollen in B r e t h. Pri slovesnosti svirala je rudarska — ne vojaška — godba iz Rajblja. — Osebne vesti. Administrativni tajnik gozd ravnateljstva v Gorici g. Emil G u 11 m a n n je dobil naslov in značaj administrativnega svetnika. — Kancelist g Iv, N o v a k je prestavljen s Trebnjega k okr. sodišču v Kranj, za kancelista pri okr. so- I dišču v Kranj je imenovan podčastnik g. J. Z o r k o iz Zadra. — V Mokronogu je umrla 23 let stara gdč. Marija Dev, hčerka bivšega postojnskega odvetnika. — Dva Slovenca v Ameriki napadena. IzLoraina poročajo: Policija tega mesta se peča z razvozljanjem dveh morilnih napadov, izvršenih nad Slovencema. Napada sta se prigodila skoraj v istem hipu dva bloka narazen Okoli 1. ure zjutraj je Slovenec Janez Štant stopil s praga svojega stanovanja in je bil takoj napaden od nekoga, ki je nanj prežal ter zadri nož ali bodalo v njegov trebuh. Štant se nahaja v bolnišnici sv. Jožefa. Dvomi se, da bi okreval. Istočasno je neki neznanec streljal na Slovenca Janeza Mejača, ko se je vračal domov. Kroglja je prodrla skozi mesnati del meči. Napadalec ga je nato udaril po glavi s kopitom revolverja ter ga pustil nezavestnega na hodniku. Upanje je, da bo ozdravel. — Aretacija blaznega. Včeraj popoldne pripeljal je gospod orožnik Ko-privec z Viča nekdanjega trgovca Štefana u.«aka iz Notranje Gorice. Bil je že v Ameriki in prepotoval veliko dežel, toda življenjski valovi so ga vedno uničevali. Ni čuda, da ga je potem večkrat napadala blaznost. Včeraj zjutraj vpil je po vasi, da bo požgal vso vas in pomoril vse ljudi. V več hišah je pobil vso šaro in polomil več pohištva. Hitel je za gospodom župnikom in drugimi, da bi jih napadel. Ljudje so se ga silno bali; poklicali so orožnika, ki jeskoro blaznega s pomočjo kmetov po dolgem trudu aretiral in ga peljal v Ljubljano. Pokazalo se bo skoro gotovo, da je popolnoma blazen. — 20 letnica »Bralnega društva v Železnikih bo prihodnje nedeljo. Kakar že omejeno udeleži se slavnosti deputacija „Slov. kršč. soc. zveze" iz Ljubljane z zastavo. Deputacija se odpelje iz Ljubljani z vlakom ob 5. uri zjutraj. Dobrodošel, kdor se hoče pridružiti. Z deputaci-jami se pridružijo slavnosti: izobraževalna društva iz Preske, iz Križev pri Tržiču Device Marije v Polju (od tu pride tudi za stopstvo strokovnega društva) in Gorij, vse štiri z zastavami. Slavnosti se udeleži tudi „Bralno in pevsko društvo Ratitovec" iz Selc in če bo lepo vreme popoldne mešani pevski zbor iz Kranja. Upati je, da se vzdigne na to lepo slavnost še kako društvo, posebno je pričakovati to od bližniih društev in občinstva na Gorenjskem. Na svidenje v nedeljo v Železnikih! — Novomeške novice. V Ameriko jo je popihal, ko je dovršil precejšnjo tatvino, Benedikt W r a -k a r, pri svojem jerobu Petschauerju v Po-lanicah dovršil. Imel je pa že preskrbljeno prosto vožnjo v Ameriko. Poprej je pa še dobro po Kandiji popival pri gospodu žu panu in gos.odu Jakšetu. - cigansko tolpo iz C a h o v c a , broječo 11 ciganov, so aretirali v Novem mestu. Cigani so obdolženi raznih tatvin. — Maturo na goriški pripravnici so napravile za slovenske šole gospodične: Cigoj, Gomišček, Melah, Jelen, Kavčič, Kacafura, Komauli, Homateu, Silič, Stucin, Sturn, Trpin in Trampuš; za slovenske in nemške pa: Bajt, Jonke, Kavčič, Koser, Lazar, Lecker, Legovič, Majdč, Ma-kuz, Milost, Mrevlje, Pahor, Trošt, Zalar, Zupane, Merak, Čimperšek in Gandini. — V Soči je utonil blizu Kanala sedemnajstletni mladenič Marij Časa-r e 11 i. — Strela je ubila med nevihto kmeta Franca Kravosa iz Sv. Križa pri Ajdovščini. . . — Pomanjkanje vojaških zdravnikov ima hude posledice za armado in njeno splošno zdravstveno stanje. Malokaterega mika vojaško zdravniški stan, in če kdo le more, izstopi iz vojaške službe in postane civilni zdravnik. To je povzročilo, da je več kot šestina vojaško zdravniških mest prazna. V Avstriji bi moralo biti 324 nadzdravnikov, pa jih je le 93. Vzrok je ta, da nimajo v naši armadi zdravniki iste pravice in isti ugled, kot ga uživajo častniki, ki vendar po ogromni večini niso akademiško izobraženi. Ker se tudi dan na dan množe pritožbe proti zdravnikom, ki so pa večinoma krivične se jih vedno manj oglasi za vojaškozdravniško službo. Posla nec „Slovanske zveze", dr. Hruban, je storil pri ministrstvu za deželno brambo primerne korake, da se to vprašanje povoljno reši in uredi Predvsem bo treba postaviti vojaške zdravnike na isto stopnjo kot častnike. Pevsko društvo „Zarja" v Bojanu priredi veliki koncert v nedeljo, 23 julija 1905, v prostorih „Konsumnega društva" v Rojanu pod osebnim vodstvom kapelnika g. H. O. Vogriča Pii koncertu in plesu s vira orkester pod vodstvom g. Majcen a. začetek ob 5. uri popoldne. Blagajna se odpre ob 4. uri. Vstopnina h koncertu 60 vin., sedeži 40 v. Štajerske noulce. Koroške novice. k Tržaški škof dr. Nagel je prišel v Celovec obiskat škofa dr. Kahna. Skupno se podasta za nekaj dni na odmor. k Desetletnica katoliškega delavskega društva v Preva-Ijah, ki bo prihodnjo nedeljo, 23. t. mes., bo jako zanimiva Vršijo se že velike priprave. G. Stekl, gostilničar je dal lepi senčnati vrt na razpolago. — Kranjci in Štajerci prihitite tudi vi 23. t. mes. Slavnost desetletnice bo popoldan po večernicah v gostilni pri Steklu na Fari s tem le sporedom: 1. Poročilo tajnika o delovanju kat. delavskega društva. 2. Slavnostni govor. 3. Govori odposlancev društev. Med posameznimi točkami svira domača godba na lok ter pojejo far-ski pevci. K obilni udeležbi vabi vse prijatelje delavcev odbor. k Osebna vest. Vseučiliški profe sor g. P o 1 i v k a iz Prage bo preživel počitnice v slovenskem delu ziljske doline ter proučeval narod in deželo. š Sv. Jurij v Slovenskih goricah. (Ciril-Metodeva slavnost). Bralno društvo »Edinost« je obhajalo Ciril - Metodovo slavnost dne 16. julija ter priredilo v ta namen lepo igro , L u r -ška pastirica". Vreme je bilo jako ugodno in vkljub silnej vročini so prišli cenjeni gosti od blizu in daleč in sicer iz Maribora, Laškega, Sv. Lenarta (s pevskim zborom), Sv. Jurja ob Sčavnici (s pevskim zborom), Sv Jakoba, Sv. Benedikta in Sv. Petra pri Mariboru. Kot uvodni akord igri „Lur-ška pastirica" je bil pozdrav dež poslanca g. I. Roškarja vsem cenjenim gostom; pesen .Že kopneva breg", katero je zapel domači pevski mešani zbor kaj lepo in slavnostni govor g učitelja Želez-n i k a. Podal je v svojem govoru kratko zgodovino slovanskega kresa ter utemeljil zakaj zažigajo in zakaj naj bi zažigali Slovenci kresove slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Na podlagi S Gregorčičeve pesni „Blagovestnikoma" je j slikal žalostno razmerje pred slov. apostoloma, potem njuno delovanje in velike zasluge, ki sta si jih pridobila sv. Ciril in Metod za Slovence. - Igra se je zelo lepo predavala; uloge so bile splošno v dobrih rokah. Kdor je imel le količkaj čuta za lepo in vzvišeno stvar je pazljivo poslušal ter občudoval igralke in njihovo spretnost. Vsebina igre je znana. Pohvalno omeniti še je treba kratek prepir med grofinjo Eleonoro in Barbo, grajsko oskrbnico, kajti slišali smo in občudovali spretnost in gibčnost ženskih jezikov! Splošno pozornost pa je zbudila mlada „Zef«a" hčerka grefinje Eleo-nore; igrala je svojo ulogo prav izvrstno, kakor kakšna vajena, neustrašena diletanti-nja. Kot sklepni akord igri je bila šaljiva karakteristika srečolova, ki je s svojimi raznovrstnimi dobitki povzročil dokaj prijetne zabave. Kam pa sedaj ? Vse je vrelo in hitelo na sveži zrak. Prosta zabava seje razvila v notranjih in zunanjih gostilniških prostorih, kjer so se razlegale lepe in mile pesmice iz jasnih grl jurjevskega pevskega zbor« ob Sčavnici, moškega od Sv. Lenarta kakor tudi domačega. — Hvala vam torej, dragi prijatelji, ki ste iz daljine prispeli k nam! Bližna društva krasnih Slov. goricah vzbudite se ter posnemajte društvo „Edinost" vsaj v narodnem gibanju. Igra „Lurška pastirica" se bo ponavljala v n e d e 1 j o, dne 2 3. j u 1 i j a Torej na svidenje vsi, ki še niste videli. š ,,Nemška slavnost". Dva Nemca, ki sta se od „nemške" slavnosti v Ormožu vinjena gibala domov, sta se med potjo na glas jezila, da to ni bila nikaka nemška slavnost, ker se je na slavnosti samo slišalo: »To mi dajte, to mi prineste, jaz sem žejen, vrag ga vzemi i. t. d." š ,,Deseti brat" v Ptuju. Lanski in letošnji abitunjenti mariborskega učiteljišča uprizore s pomočjo g. učiteljic ko-leginj „D. b." dne 23 t. m. Sedeži: 1 in 2. vrsta 1 K 20 v, ostale vrste po 90 v, stojišča pa 30 v. Začetek ob 8 uri zvečer. Cisti dobiček dobi Ciril in Metodova družba. Po igri petje in prosta zabava. Za prav mnogobmien obisk prosi pripravlalni odbor. š Nagrada za ubite strupene kače. Opozarjamo, da se v času od 15 jul. do 15. sept. ne izplačuje nikaka nagrada za ubite strupene kače, in se ne smejo odpošiljati v tem roku na zoologični oddelek muzeja Joaneum v Gradcu Lahko pa se glave ubitih kač shranijo v špirilu in pošljejo po 15. sept. na zoologični oddelek na Joaneum v Gradcu. š Trgovec, katerega naj si Slovenci zapomnijo! Trgovec Soss v Tegetthoffovi ulici v Mariboru je odpravil slovenske napise! Ali hoče mož s tem reči, da ne mara več slovenskega denarja. Mogoče ga že ima dosti, saj je obogatel s samimi slovenskimi groši. Ce mu ni več za slovenski denar in to je pokazal s tem, da je odstranil slovenske napise, mu rade volje ustrežemo njegovi želji in naznanjamo to novico širjemu svetu. š Zagrebški nadškof dr. Ju-raj Posilovič je došel za mesec dni v Rimske toplice. š Težka poškodba vsled ljubosumnosti. V Radvini so imeli preteklo nedeljo ples. Neki dragonec iz Maribora se je posebno sukal okolu žene nekega civilista, ki je postal silno ljubosumen. Sledil je prepir in civilist je dragonca z li-tersko steklenico udaril tako močno po glavi, da se je dragonec onesvestil. Dragonec leži sedaj v mariborski vojaški bolnici in je malo upanja, da bi okreval. š Morilec v blaznici. Bivšega poročnika Kusla, ki je letošnjo zimo ustrelil v neki graški koncertni dvorani svojo bivšo zaročenko, so oddali v blaznico š Umrl je v Mariboru po daljši bolezni umirovljeni inšpektor južne železnice gosp. Herman Emil Franzel, star 61 let. š Uboj radi lopate. Pri popravljanju proge južne železnice nad Mariborom sta se včeraj pri Pesničkem vrhu sprla delavca 19 let stari France Rozman iz slovenje bistriške okolice in ogrski delavec Tomaž Halabarecs radi neke lopate, ki je bila last južne železnice. Rozman je trdil, da mu je bila lopata ukradena in jo je hotel imeti od svojega ogrskega tovariša, ki je pa Rozmana s kamnom udaril v obraz. To je Rozmana take razburito, da je zagrabil lopato in s tako silo udaril po glavi ogrskega delavca, da se je ta nezavesten zgrudil. Halabarecs je na vožnji v bolnico umrl. Rozman je ušel proti Pragarskemu in ga doslej še niso dobili. š Iz Nemškega Gradca. „Slov. Narod" je prinesel 7. t m. kratko notico, da so se »slovenski" katoliški Zarjani osten-tativno absentirali od slavnostnega večera, ki ga je priredilo na čast sv. Cirilu in Metodu dne 4. julija akad. teh. dr. .Tabor" v Gradcu. Na te besede moramo dati sili nevednemu dopisniku malo pojasnila. Prvič obžalujemo dotičnika, ki je to nad vse presenetljivo novico povedal slovenskemu svetu, upajoč, da bo s tem „koristil menda dobri stvari", a je le škodoval in še pripomogel k večjemu nesoglasju slov. graških akad. društev. Dopisnik tiste kratke notice ne vč, da se je v Gradcu konstituiral odbor slov. graških akademikov, v katerem so zastopana vsa tri akadem. društva. Zedinila so se, da skupno delujejo v nekaterih rečeh kakor n. pr. o slov. vseučilišču, o gmotnem stanju slov. dijaštva in tudi na narodnem polju, kjer je še posebno navedena tudi družba sv. Cirila in Metoda. Pripomniti moramo, da so ravno slov. katol. »Zarjani" dali povod k tej skupni združitvi. In na podlagi skupnega združenja se je pred mesecem dni preosnovala tudi akad. podruž niča sv Cirila in Metoda v Gradcu, ki je skoro že dve leti spala smrtno spanje. In pripomniti moramo, dasi neradi, da so bili na obč. zboru akad. podružnice sv. Cirila in Metoda ravno slovenski radikal c i tisti, ki so v navdušenju za pozitivno delo netili prepir in neslogo in negativno delovali za narodno stvar in da so ravno »Zarjani" govorili in se ravnali res v smislu pozitivnega dela. Upamo, da je neootrebni dopisnik sedaj izpoznal, da je bila zadnja »slavnost" skupna nadeva vseh treh akad. društev, ki so se tudi v odboru akad. podružnice združila. In sedaj gredo Taboriti, prirede na svojo ritko slavnostni večer na čast sv. Cirilu in Metodu, ne da bi to preje naznanili odboru akad. podružnice oziroma odboru graških akademikov. Poslali so sicer povabila »Zarji" in »Tri glavu", toda »Zarja« je odgovorila, da se ne more udeležiti tega večera, ker se ji zdi to početje neopravičeno poseganje v skupne zadeve slov. graških akademikov. Isto je naredilo »slovensko" liberalno društvo „ T r i g 1 a v ", in le čudimo se, da je dopisnik tako vestno prezrl, da so se tudi »slovenski" liberalni Tri-glavani ostentativno absentirali od te »slavnosti"? Ako bi bil »Tabor" taktno ravnal, bi se ne bili slov. katol. Zarjani tako ostentativno absentirali od tega večera. — Tu imate lep zgled slov. narod, radikalcev, vnetih za skupno narodno delo! Kako čudno lepo bi bilo čitati in slišati, ko bi bil »Narod" za istimi vrsticami prinesel še sledeče: »Slovenski liberalni »Triglavani" so se ostentativno absentirali od te veselice." Toda dopisnik je na to pozabil! Zato pa je »Narod" dva dni pozneje skoro dve strani posvetil v čast »Taboru" in njega delavcem! š Nove sv. maše. 1. V Sv. Ilju pri Velenju dne 15. avg.: novomašnik gosp. A d o 1 f G r i 1, pridigar vlč. gosp. Jakob L e m p 1, dekan v Skalah. 2. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu dne 20. avg.: novomašnik g. Ivan Hauptman, pridigar vlč. g. kanonik Fr. M o r a v e c, stolni župnik in dekan. 3. Pri Sv. Pettu v Ljubljani dne 6. avgusta: novomašnik gosp. Miklavž J a m š e k , pridigar vlč. gosp. profesor dr. Mihael Opeka. 4. Pri Sv. Juriju na Sčav-nici dne 15 avg.: novomašnik gosp Jože K o r o š a k, pridigar vlč. g. dr. Anton P. Korošec. 5. Pri Sv. Marjeti niže Ptuja dne 20. avg.: novomašnik gosp. Alojzij L e b e n, pridigar vlč. g. Fr. M u r š i č, župnik v Framu. 6. Pri Sv. Juriju v Slov. gor. dne 6. avg.: novomašnik g. Vinko K r a n e r, pridigar vlč. gosp. Ernest T r -s t e n j a k , župnik kaznilnice v Messen-dorfu pri Gradcu. 7. Pri Sv. Juriju ob Sčav-niči dne 20. avg.: novomašnik g. Franc Sinko, pridigar vlč. g. Jožef Sinko, župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. 8. V Ljubnem dne 15. avgusta: novomašnik g Simon Simone, pridigar vlč. gosp. J. Dobrove, kanonik v Velikovcu. 9 V Trbovljah dne 6. avg.: novomašnik gosp. Jurij S u m e r , pridigar č. gosp. Anton V e r t n i k, župnik v Dolu. 10. Pri Sv. Juriju v Slov. goricah dne 15. avgusta: novomašnik gosp. Anton Trinkaus, pridigar č g Ogajeslav S k a m I e c, kaplan t Ljutomeru. 11. V Smihelu pri Šoštanju ' | dne 20. avg.: novomašnik gosp. Mihael , Golob, pridigar veleč. gosp. dr. Anton Medved, gimn. profes 12 Pri Sv. Ven-česlu na Pohorju dne 20. avg : novomašnik g. Jože Ozimič, pridigar vlč. g. dr. Anton Jerovšek, profesor na realki v Mariboru. 13. Pri Sv. Magdaleni v Mariboru dne 6. avgusta: novomašnik gosp. Anton P i n t e r, pridigar vlč. gosp. dekan Simon G a b e r c. 14. V Makolah dne 15. avgusta: novomašnik gosp. Anton Pohleven, pridigar vlč. g. Fr. D o b e r š e k , lazarist pri Sv. Jožefu pri Mariboru. 15. V Laporju dne 15. avg.: novomašnik gosp. Anton T k a v c, pridigar č. g. Fr. B r a t u š e k, kaplan pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. 16. Pri Sv. Petru v Savin. dolini zaradi mlado-letnosti primicijantove šele dne 29 vinotoka novomašnik g. Pavel Žagar, pridigar č. g. Alfons Požar, kaplan v Slov. Bistrici. Ljubljanske novice. Prijateljski sestanek »Zadruge gostilničarjev in kavar-narjev itd. se je vršil včeraj popoldne ob 4. uri v gostilni g. V o j e v i č a na Tržaški cesti 13. Gosp. T o s t i kot predsednik »Zadruge" otvori sestanek in obžaluje, da se tako malo gostilničarjev udeležuje sestankov. V Opatiji je 120 gostilničarjev, a vedno vsi pridejo k občnim zborom ; tu pa jih je 300, pa jih k obč. zboru ne pride niti 30, kaj šele k prijateljskemu sestanku Za predsednika sestanku se izvoli gospod T o s t i, za zapisnikarja g. D o k t o r i č , nakar se prebere zapisnik zadnjega sestanka. K zapisniku praša g. D a c h s , zakaj se niso sklicali pivovarnarji, kar se je sklenilo pri zadnjem sestanku. G. T o s t i pojasni, da je bil takrat drugi predsednik, ne pa on, da pa bo zato skrbela »Zadruga" od slej. G. D a c h s prosi, naj se vse sklepe, ki jih ni izvršilo prejšnje predsedstvo, iz vrši sedanje. G. T o s t i obljubi, da bo sto ril vse potrebno. Nato je sledil razgovor o posredovalnici. Gosp. T o s t i naznani, da posredovalnica že obstoji, a da je posredovala še samo v dveh slučajih. Delodajalec naj plačuje 60 h, deloiemalec pa 50 h. Gosp. Novak predlaga, naj bi ne smela za gostilničarsko stroko posredovati nobena druga posredovalnica ko zadružna. Gosp. T o s t i pravi, da se bo »Zadruga" o tem posvetovala v Gradcu in na Dunaju. O organizaciji članov govori obširnejše g. T o s t i Pri tem se razvname živahna debata. Gospod T o s t i povdarja, da se sedaj v permanentnem obrtnem od seku na Dunaju kuje nov obrtni zakon. Edini naš zastopnik ondi je dr. Žitnik. Gostilničarji naj povedo svoje težnje, da jih bo gospod poslanec vedel zastopati Dr. Žit nik pride v Ljubljano vsako soboto in se tu posvetuje z obrtniki glede novega za kona. Vsi se pridno udeležujejo, le gostilničarji ne. Gospod D a c h s povdarja po • trebo, da bi v prihodnje imel vsak gostilničar izkaz sposobnosti, odpravi naj se točenje v branjarijah in čez ulico. Koncesijo naj bi dajala zadruga, ne pa magistrat V tem oziru se čujejo od več govornikov pritožbe. Gospod T o s t i opozarja člane, da bodo prihodnjo jesen zborovali na Dunaju o obrtni noveli zastopniki gostilničarskih zadrug iz vse Avstrije. Tu bodo povabljeni tudi poslanci. Treba je v tem oziru že prej govoriti, da bo vsak na jasnem. Gospod Novak opozarja na zajtrkovalne sobe in predlaga, naj se opozori g. dr. žitnika, naj bi deloval na to, da se šakoterije omeje, oziroma odpravijo. Glede vajenške šole so bili navzoči mnenja, naj bi vajenci rajši popoldne hodili v šolo, ko se jih ne rabi, ne pa zvečer, ko imajo dosti dela. lj Prepovedane vlečke. Obč. svet dež. stol. mesta Ljubljane sklenil je v svoji javni seji z dne 20. junija t I., da se ima iz zdravstvenih ozirov prepovedati nositi po cestah, trgih in javnih šetališčih mesta Ljubljane vlečke, ki pobirajo in dvigajo cestni prah Mestni magistrat daje ta sklep na znanje z dostavkom, da bode po svojih organih nadzoroval strogo izvršitev te prepovedi. Prestopki kaznovali se bodo v smislu ces. naredbe z dne 20. aprila 1854 drž. za k. št 96. lj Eksplozija v Trnkozcijevem laboratoriju. Jurij Smičiklas, magister farmacije, je v Trnkoczijevi lekarni topil neke pušice, pri tem je pa kotel eksplodiral. Sodišče je Jurja Smičiklasa oprostilo, ker se ne more krivda njemu pripisovati. lj Ukradeno orodje. Ludvig Lovšin je delal 4 dni pri zgradbi nove deželno-brambovske vojašnice. Pri tej priložnosti je ukradel svojemu gospodarju g. Tonniesu dva kladva in 3 krampe skupno vredno 12 K, ter jih nesel starinarici Naglas na prodaj! Ta seveda ni ukradenih reči kupila, temveč je poklicala pol. stražnika, da ga aretira. — Sodišče je Lovšinu prisodilo 2 dni zapora s postom. lj Predrzen tat. V noči od 19. na 20 t. m. se je neznani zločinec splazil skozi okno v hiše g. Permeta v Rožni dolini, ter vzel iz jopiča, ki se jo nahajal na stoluj : 100 K denarja, ter zopet odšel istim potem. Pri g. P e t r o v č i č u je predrl izložbeno šipo ter pobral različne stvari iz okna, nakar je vlomil še v tretjo hišo, kjer je dobi pa Ie nekaj masti in moke. Ker sta želez niški čuvaj in pekarna oddaljena le neka karakov, in ker je bila jasna noč, je mora pač brzo in previdno ravnati. Včeraj proti jutru je zopet poskusil svojo srečo, a ni mu bila mila. Ravno ko se je pripravljal na delo, ga nekdo zasači, nakar se je spustil v beg proti Rožniku, a tička so hitro imeli Bil je bos, star 18—20 let. Pri njem se je našlo več denarja in tujega blaga. Izročili so ga orožništvu, ki ga je spravilo na varen kraj, kjer bo imel čas preudarjati o potovanju skozi okno. lj Vlom na južnem kolodvoru. V noči od 15. na 16. t. mes. je bilo vlomljeno v neko pisarno na južnem kolodvoru in pokradenega 38 kron 35 vin. denarja. lj Ljubljanska društvena godba priredi jutri v soboto na vrtu hotela »Ilirija* koncert za člane. Začetek ob 8. uri svečer. Člani so vstopnine prosti; nečlani plačajo 40 vin. lj_ Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca junija letos pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt: Ludovik Kotnik, Martinova cesta 14, trgovino z mešanim b'agom ; Jakob Bevc, Dunajska cesta 4, go-stilničarski in krčmarski obrt; Alojzija Hmner, Miklošičeva cesta (hotel »Union"), prodajo razglednic, papirja, risalnih in ka dilnih potrebščin ; Miha Majcen, Karolinška zemlja 1, trgovino z deželnimi pridelki ; Sttfdn Mojškerc, Velike čolnarske ulice 19, jermenarski obrt; Pavlina Milavec, Cerkvene ulice 5, žensko krojaštvo ; Karolina Pichler, Jurčičev trg 3 trgovino z optičnimi izdelki; Anton Verhunc, Poljanska ce sta 20, izdelovanje posteljnih odej; Pere-grin Lončar, Poljanska cesta 26, malo trgovino z mešanim blagom; Matej Soklič, Pred konjušnico 4, gostilničarski in krčmarski obrt; Ivan Zadmkar, Črna vas 12. krojaški obrt; Josip Svetč Ftorijanske ulice 21. bra njarijo ; H>nko Dolenec, Karlovska cesta 4, brivski in frizerski obrt; Fran Zanoškar, Poljanska cesta 49, skuharski obrt; Josip Prek, Pogačarjev t'g, prodajo sadja. — Oi-glasili, oziroma opustili pa so obrt: Ernest Speil, Trnovske ulice 15, trgovino s šival nimi stroji in biciklji ; Marija Kobilca, Mestni trg 23 izdelovanje dežnikov ; Karol Pichler Jurčičev trg 3, trgovino z optičnimi izdelki ; Albin Achtschin, Wolfove ulice 8, vodovodno inštalacijo ; Anton Simič, Šelen-burgove ulice 6, trgovino z vinom ; Neža Kutny, Dunajska cesta 35, izdelovanje ple tenin ; Ivan Komat, Tržaška cesta 12, krojaški obrt; Anton Kovačič, Ravnikarjeve ulice 5, sejmarstvo z mešanim blagom ; Marjeta Starin, Šolski drevored, klanje drobnice; Avguštin Jordan, Karlovska cesta 4, brivski in frizerski obrt; Alojzij Kokalj, Trnovski pristan 8 snaženje okenj in stanovanj. Razne stvari. Najnovejše. Ponesrečeni zrakoplove c. V San Joseju v Kaliforniji je zrakoplovec profesor Montgomerg padel s svojim zrakoplovom 3000 črevljev globoko ter obležal mrtev. 2000 ljudi je gledalo strašni prizor. Zobozdravnik vseučiliški p r o t e s o r. Zobozdravnik dr. Mayerhofer v Lincu je pozvan na vseučilišče v Inomost in prevzame vodstvo ondotne novoustanovljene zdravniške klinike. Mati opekla svojemu otroku roke. Kruta mati je kmetica Ivana CsoIany v Senčavu na Ogrskem Ko je svojega sina zasačila pri opetovani tatvini, je zagrabila dečka in njegove roke držala nad ognjem na ognjišču. Prihiteli so sosedje, ki so dečka materi iztrgali, a deček ima za vedno pohabljene toke, ako bo bolečine sploh prestal_ Telefonska In brzojavna poročila. Budimpešta, 21. julija. Pzivnice k jesenskim vojaškim vajam so že vsem dostavljene. Moskva, 21. julija. Včerajšnjo sejo zemstva ni motila policija. Na predlog zastopnika tverskega zemstva, Roberta, so sklenili oster dnevni red. Zemstvo je sklenilo sledeče: Ker upravni uradniki v zadnjem času nezaslišano kršijo osebne pravice ruskih podanikov na način, ki ne nasprotuje samo moralnim načelom, ampak je celo nasproten izjavam najvišje oblasti in veljavnim zakonom, izraža shod svoje globoko obžalovanje nad takim postopanjem in je tudi uverjen, da se bode to počenjanje primerno kaznovalo. Zemstvo poživlja vse javno delujoče osebe, da na vsak način ščitijo zatirano ljudstvo in sestavijo imenik oseb, s katerimi nasilno in krivično postopajo. Pariz, 21, julija. »Matin" poroča iz Moskve: »Ruskoja Gazeta" priobčuje tekst ustavne osnove, sestavljen po organizatornem odboru skupščine ruskih zemstev. Ustavna osnova temelji na angleških nazorih, a se opaža tudi francoski vpliv. Projekt reform je zelo radikalen. Nova ustava pušča carju zapevedništvo nad vojsko in suveren-ske privilegije, a predlaga sestav kabineta po angleškem načinu. Car ima pravico, da pozove na vlado kancelarja in predsednika ministrskega sveta in da imenuje ministre. Narodne finance se postavljene pod parlamentarno nadzorstvo, zbornici imata pravico, da obtožita ministre. Zbornica hoče imeti pravico, da odloči v prestolonasledstvu. Ustava določa, da pripada zakonodaj-stvo dvema zbornicama. Vsi so enaki pred zakonom. Uničeni morajo biti potni listi in cenzura. V visoki zbornici volijo volivci, ki danes volijo zemstva, narodna skupščina pa se voli po občni in tajni vo-livni pravici. Jedno zakonodavstvo traja štiri leta, poslancev je 840 brez verske in narodne razlike. Posebne klavzule prepovedujejo poslancem sprejemati od carja odlikovanja, car ne sme svojovoljno razpustiti parlamenta. Seje morajo biti javne. Proračune moreta razpravljati obe zbornici. Iznos carjevih rent mora biti vsako leto prora-čunjen. V slučaju, da bi ena zbronica odbila predloge druge zbornice, se obe zbornici združita in v dotični zadevi skupno glasujeta. Volitve naj bi bile v nedeljo. Ta načrt je bil sprejet z 220 glasovi proti 50. Peterburg, 21. julija. Generalni guverner Moskve, ki je hotel zaprečiti kongres zemstev, je odpuščen in bo na njegovo mesto imenovan K 1 e i g e 1 s. Moskva, 21. julija. Kongres zemstev je sklenil tudi, da v slučaju, ako car odobri Buliginov načrt, se pusti voliti in takoj sestavi ustavno stranko. London, 21. julija. Vesti, da je petnajst »PotemKinovih® mornarjev bilo zapeljanih na Rusko se potrjujejo. Libava, 21. julija. Tu se vsled nemirov aretirali 137 mornarjev. Lvov, 21. julija. Iz Varšave poročajo, da nemiri v Sosnovicah še niso ponehali. Predvčerajšnjim so ubili enega delavca, več pa težko ranili. V M i n s k u so »administrativnim potom" obsodili 232 oseb na trimesečno ječo. Peterburg, 21. julija. Car s svojo jahto nastopi s svojega lovišča štiridnevno potovanje. Govori se, da se bo car v švedskih vodah sestal z nemškim cesarjem. Nižni Novgorod, 21. julija. Velika množica je napadla policijskega glavarja v Nižnem Novgorod u. Spremljajoči kazak je težko ranjen, glavar se je jedva rešil. Kazaki so ubili enega napadalca, 11 pa zaprli. London, 21. julija. Včeraj je vlada v spodnji zbornici s svojimi zahtevami pri proračunu Irske propadla s 199 proti 196 glasovom. Temu porazu ne pripisujejo posebnega pomena. Carigrad, 21. julija. Ruski poslanik je odločno protestiral proti temu, da Turčija nadaljuje z utrjevanjem Bospora. V utrdbe postavlja nove težke topove in popravlja ter utrjuje vse utrdbe. Carigrad, 21. julija. Turški uradni razglas pravi o vstaji v Jemenu, da je turški maršal Fezim-paša zavzel vstaške vasi Elargezbi, Elutan in Gellalras. Nad 200 vsta-šev je ubitih, vojaki so izgubili le entga moža. 80 vasi se je udalo. Ostali vstaši se udajajo. New Jork, 21. julija. Dne 19. t. m. ;je umrle na solnčarici v vzhodnih severnoameriških mestih 96 oseb. Ponoči je nastala nevihta, ki je ohladila ozračje. London, 21. julija. V Tokiu so z imenovanjem Wittejevim zadovoljni. Vprašanje o vojni odškodnini ni tako težko, ker japonski pooblaščenec baron Komura ve za minimalno vsoto, ki jo je Japonska še pripravljena sprejeti. Vladivostok ostane Rusom in Japonci nikakor ne mislijo na njegovo razoroženje. Japonska zahteva S a h a 1 i n in pravico ribarjenja ob sibirski ebali. Druge zahteve so še neznane. Iz B e r o 1 i n a pa poročajo »Lokalanzeigerju", da so v pekinških krogih prepričani, da bo Japonska zahtevala izročitev Mandžurije Kitajski. Prenapetih japonskih zahtev pa veleviasti ne bodo podpirale. Belokranjske novice. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda počiva že par let mirno. Čudimo se silnemu narodnemu navdušenju metliških liberalcev, ki se pogrevajo za Ciril in Metoda le pri časah vina in zvonkih glasovih godbe, a ne „peložijo mali dar, domu na altar". G. Burnik, ki je svojedobno pre vzel to podružnico v roke ima seveda raje Kampf bis aufs Messer" proti klerikalnemu zmaju, kakor govoriti rad ves razgret od alkohola. Liberalna gospoda, čemu ne ustanovite zopet kakega „Conversationsverein-a", kakor ste ga proti nekdaj slovenski »Čitalnici" v Metliki ? Že od 1. 1903. ne prispeva ta podružnica nobenih doneskov. Ali naj res vodi bedasti »Učit. Tovariš" narodnjake v Metliki, kolikor jih je še? b Uspehi metliškega županstva. Imel sem priliko, da sem si natančno ogledal tudi Metliko. Vse; kar sem videl, je naredilo name zelo slab vtis in skoro bi bil mislil, da je Metlika vas, ne pa mesto Napotil sem se na trg, da si od cerkve naprej vse ogledam. Prostor pred proštijo in komendo je zelo prijazen, in to je tudi edini kraj, ki se mi je dopadel. oel sem dalje. Pred cerkvijo postojim in se ozrem na levo. Najprej sem se ustrašil potem sem se pa moral na glas zasmejati, posebno pa še, ko mi spremljevalec zašepeče: „Te je našega župana hiša" Res sramota! Čudno, da se trpi v enem mestu, da stoji še taka hiša in še pri cerkvi, ko je tam vedno največ ljudi. Zraven na pol podrte hiše je pa še kup gnoja in polno dvorišče gnojnice. Vse to je sredi mesta, na glavnem trgu, in zraven še županovo! Pojdimo dalje. Pred mestno hišo st«ji policaj. Toda podoben je bolj raztrganemu beraču, kakor policaju; sablje nima nič, hlače umazane in raztrgane in ravno tako tudi sukno. Opazil sem tudi, da mesto nima nobene deske, kamor bi se oklici pri-lepljali, ampak jih pribijajo samo na ena stranska vrata. Ostali del trga je še precej : dober, samo kamenja je toliko na njem, da j je človek vedno v nevarnosti, da se ne iz- ! podtakne. Iz trga sem prišel v drugi del ; mesta, na tako imenovane „Drage". Tu je i pa še bolj žalostno. Pred vsako hišo stoji j kup gnoja in gnojnica teče po grabnih, ka- j kor navadna voda. O kakšnem redu tu j sploh ni govora, vse leži razmetano okoli, i kakor v kakšni vasi, prešiči in goske se j izprehajajo po cesti, tako da je cesta tako j ponesnažena, da ni nikamor varno stopiti. Stranišča so skoraj vsa obrnjena proti cesti, j Ko se pride od Sv. Martina dol, je na ievi j strani ob cesti skozi globok graben, iz ka- j terega prav smrdi in v katerem se je že ; marsikdo ponesrečil. Želimo, da bi se ta j graben zazidal Še slabše je pa v onem delu ! mesta, k leži ob cesti proti Kolpi. O tem j rajši nočem govoriti. Hotel sem si tudi j ogledati ulice. Toda žalibog o ulicah se tu i ne da govoriti, ker pravih ulic sploh ni. Kjer bi mogla biti ulica, dobimo kup kamenja ali gnoja, ali pa teče tam gnojnica. Take so torej razmere v Metliki. „Kakšen gospodar, takšno je tudi posestvo." Ravno ta pregovor se uresniči pri metliškem županu. Vse kaže, kakšen je župan. Seveda, on se ne briga za nobeno stvar, on pride vsak teden po enkrat v pisarno, tam podpiše — seveda z nemškimi črkami — kar se mu da, pa je gotov. Pri takem gospodarstvu res ni čudno, da so take razmere v mestu, ki bi se pod dobrim županom lepo razcvelo. Metličani, bodite torej previdni pri prihodnjih volitvah in volite moža, ki bo drugače skrbel za mesto! Darovi. Poslani našemu upravništvu. Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. P. Benigen Snoj iz Aleksandrije 50 K kot prebitek igre „Lurška pastirica"; Neznan 100 K. Za pogorelce v Horjulu: Delavci iz vevške tovarne 16 K. ljani, 10 K; Neimenovan po preč. o. laza-ristu Fr. Birku, 20 K; preč. g. J. Koritnik, župnik v Blokah, zbirko 41 K 10 h; preč. g. Jurij Dernovšek, župnik v pok., 20 K, vč. g. Fr. Sever, župni upravitelj pri av. Lenartu, 10 K; blag. g Los. Likozar, trgovec v Kranju, 10 K; preč. g. dr. Josip De-bevec, c. kr. profesor v Kranju, 10 K; preč. g. Frančišek Vovko, kaplan v Starem trgu pri Ložu, 10 K; Neimenovan 2 K; blag. g. dr. V. Gregorič 20 K; blag. gosp. arhitekt J. Mathian 5 K; blag. g. dr. Kramer 7 K; nekaj blagorodnih vrhniških dam 17 K; preč. župni urad trnovski v Ljubljani zbirko 45 K; preč župni urad v Špitaliču 10 K; razni čč. gg. dobrotniki po upravništvu »Slovenca" 102 K; župnija Sv. Katarina 14 K; župnija Polhov Gradec 65 K; preč. g. župnik Josip Laznik 10 K; po preč. g. Ivanu Cebašeku, župniku na Trati, 70 K; blag. g. J. Knez, trgovec v Ljubljani, 20 K; po vč. g. župniku Tomažu Rožniku 87 K; vč. g. kaplan L. Bajec 6 K; preč. g. Josip Zelnik, župnik v čemšeniku, 10 K; preč. župni urad v Kranju 25 K 50 h; blag. g. Peter Majdič, veleposestnik in lastnik parnega mlina itd. v Jaršah 10 vreč pšenične moke; mnogo obleke so darovali blagor, gospodje, ozir. gospice: Fr. Ks. Šraj, cerkvenik v Železni kih; g. Šetinc, trgovec na Vrhniki; Jera Ju-vanc v Ljubljani, in vč. g župnik Janez Meršolj; blagor, g. Rožman, orožniški straž-mojster, 4 K: gosp. Val. Rihar, posestnik in strojar v Polh. Gradcu, 30 K; blagor, gospa Marija Petrič, lastnica opekarne vVrdu pri Vrhniki 40 K; blag. g. A. Kobi, trgovec z lesom in župan v Preserju, 40 K; po preč. g. Antonu Hribarju, župniku na Gori pri Idriji, 50 K; blag. g. Bolafflo 50 K; župnija Št. Vid nad Ljubljano 60 K; župnija Ribnica 61 K; veleč. g. Fr. Dolinar 20 K; župnija Gorje 90 K; slavna hranilnica v Gorjah 10 K; slavno vzajemno podporno društvo v Ljubljani 100 K; slavna hranilnica in posojilnica v Ljubljani 200 K; župnija Brezovica 80 K 40 h; preč. gospod župnik ■ A. Žgur 10 K; vč. g. kaplan Franč. Juvan 1 10 K: župnija Smlednik 150 K; vč. g. žup-j nik Mihael Barbo 50 K; blagor gospa He-i lena Zabret 50 K; slavna kmetiška posojil-i niča za Vrhniko in okolico je sama razde-I lila velikodušen dar 500 K med naše pogo-! relce, zakar se njej in vsem gg. dobrotnikom in dobrotnicam v imenu hvaležnih po-j gorelcev prav prisrčno zahvaljujem, proseč Boga, naj bi jim naklonil še mnogo tako | usmiljenih in radodarnih dobrotnikov. Bog i plačaj! J o s. P r i s t o v , župnik. Milostiva gospa! Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsak dan sveže žganih raznih kav 1194104-11 Prve ljubljanske velike pražarne za kavo? Ifleteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mtr D.. || Čaa opazovanja Staujo barometra v mm Temperatura po Celzija Vetrori Nebo |1| ■fa* 20 9. zveč. 736-9 + 182 sr. svzh. jasno o-o 21 7. zjutr. 2. pop. 738 4 736 6 -i-14 1 +26-6 si. jvzh. p. m. zah. n del. obl. Srednja včerajšnja temp. +18 3», norm. +19'9°. Ljubljana=Novomesto=Straža=Toplice. zjutr. pop. zvoc. Oaobni vlaki 7-17 7-28 7'89 7-46 801 8-09 8-17 8-30 8'41 8'5o 904 9'09 9'22 9-30 9'44 9-50 1003 1023 10-31 10-49 Postaj e 1-05 1-16 1-27 1-34 1-49 1-57 2'05 2-18 2-29 243 2-52 2-57 310 3-18 3-32 3-38 3 51 411 4-25 4-43 t m 7'iSl 7'22 7-ai 7-aa g.an 8.24 8'li. 8-21 8-i!i 8-Si 9.00 9'i2 9-21 9'2i 9-ii 9-ii 10ii » o.Ljubljana.j. k. .p. ^Ljubljana dol. kol. A ■l.avrica (post.) . . ! i Škofljica . . YSmarje.Sap g;} Grosuplje MŽalna (post.) . . ^Višnja Rora . . Žatlčina .... št. via p. z. (post.) Radohova vas . . St. Lovrenc . . Velika Loka . . Trebnje .... Ponikve (post.) . YMirna peč . . i Novo mesto o. t p. Straža-Topllce {p: Osobnl vlaki ! zjutr. pop. zveč. 8-44 2-32 8-22 8-34 2-22 8-2i 8-22 2-10 8-12 8-16 2-04 8-21 8-02 ITpO 7 22 7-52 1-40 rn 7-3(1 1-28 7'2i 7-28 1-15 7-iS 7-13 1-05 7-lii 0-59 12-51 6'2A 6-49 12-41 6'ii e-44 12-30 6 22 6-31 1223 622 6-24 1216 6i» 6-12 1201 G'21 G-03 11-55 5-58 5'2i 11-43 5-46 5-20 11-22 525 11-14 5 11 10-56 453 Ljubljana-Kamnik. Osobnl vlaki Postaje Osobnl vlaki dop. zvč. ZT.* zjtr. pop. zve. zv.* zjtr. 7-28 2-05 7-in 10-45 0.Ljubljana . .p. 6-49 10-59 6-i2 922 7'41 2-18 7-aa lo-ai UTavčarjev dvor 6-3« 10-46 b'o'l 9 ii 7-44 s-ai 711-22 ^Črnuče ... 6'32 10 42 5-63 9-21 805 S'4ft 7-16111-20 T Trzin .... 6-12 10-22 6-33 9-J-i 8-13 H'50 7-52 11-32 Domžale ... 1 6 05 1015 5-26 9-12 8-23 3 00 8-23 11-22 | Jarše-Mengeš A 5-22 10-05 5-15 9-22 8-88 3-05 8-21 11-il Y Homec . . -H 5*12 9-59 5-08 8-22 8-42 319 11-Si p Kamnik . . .0. 5-22 9-46 4'5b 8-12 Za pogorelce v Horjulu: Preč. g. dr. Ivan Svetina, c. kr. gimnazijski profesor, duh. svetnik itd. v Ljubljani 10 K; veleč. gosp. Janez Brence. župnik v Preski, 10 K; župnija Štanga 6 K 10 h; vč. gosp. Vojteh Hybašek, kaplan v Kranju, 10 K; vč g. Jan. Debevec, kaplan v Kranju, 10 K; župnija Tomišelj 10 K; vč. gosp. župnik J. Knific 10 K; vč. g. Josip Plantarič, župnik v Št. Lambertu, 10 K; župnija Dražgoše 16 K 95 h; Neimenovan 34 K 40 h; čč. gg. dobrotniki po upravništvu .Slovenca" 49 K; po preč. g. župniku Tom. Rožniku 20 K; blag. g. Jos. Perhauz, posestnik v Spodnji Šiški, 10 K; župnija Breznica 50 K; preč. g. župnik Tomaž Potočnik 25 K; preč. gospod msgr. A. Jaklič, c kr. vojni superior, 20 K; preč. župni urad Rakitna 20 K; preč. g. A. Fettich Frankheim, kanonik v Ljub- Književnost in umetnost. * Ročne izdaje zakonov in ukazov za Kranjsko, ki jo izdaje deželni tajnik JožefPfeifer, tiska A. Klein in K o m p., je ravnokar na svitlo prišel 5. zvezek v drugem izpremenjenem natisu, ki obsega državni zakon o uredbi javne zdravstvene službe in pa določila o uredbi zdravstvene službe v občinah na Kranjskem. Marljivemu izdajatelju moramo biti prav hvaležni za to skrbno in pregledno urejeno ročno izdajo s pridejanimi registri, ki dobro ustreza živi potrebi najširših prizadetih krogov. Na večstransko željo opozorujemo na vsebino vseh doslej izdanih 10 zvezkov, ki je nastopna : I. zvezek, 5. natis, 1094. O b-činski zakon za Kranjsko. — II zvezek, 3. pomnoženi natis, 1899. Zakoni o deželni kulturi in o lovu. — III. zvezek, 2. natis, 1902 Red o p o ž arni p o 1 ic i j i in o gasilnih stražah. — IV. zvezek, 2 natis, 1902. Deželni red in deželni volilni red za Kranjsko. — V. zvezek, 2. izpremenjeni natis, 1905. Uredba zdravstvene službe v občinah na Kranjskem. - VI. zvezek, 3. pomnoženi natis, 1905. Naprava in vzdrževanje javnih nedržavnih cest in poti. — VII. zvezek, 2. natis, 1903. Ribarski zakon. — VIII. zvezek, 1896. Stavbni red za glavno mesto Ljubljano — IX. zvezek, 1898. Vodopravna določila državnemu zakonodaj-stvu pridržana. — X. zvezek, 2. natis, 1902. Stavbni red za Kranjsko razun glavnega mesta Ljubljane. * Novo okrožnico je izdal kre-monski škof B o n o m e 1 1 i. V njej razpravlja o načinu, kako združiti globoversko čustvovanje in krščansko prepričanje z žarko ljubeznijo do domovine. Italijanske katolike poživlja, naj pozabijo na nekatera britka razočaranja, ki so jih doživeli v boju za ze dinjeno Italijo, pristaše laške vlade pa opozarja naj lepe sadove, ki bi jih rodilo edin-stvo med njimi in katoličani. Vozi samo ob nedeljah in praznikih. naravna mineralna voda Najčistejši Natron-vrelec. Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, katarih v sapniku ali prebavnih organih. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah. 866 14-13 Zidarski pomočniki sprejmo se takoj v delo pri O stavbinskem podjetništvu O Pilar, Mally in Bauda v Zagrebu. 1452 3-3 Graščina BoštanI pri Rad ni na Kranjskem postaja Sevnica pri Zidanem mostu prodaja dne 3. avgusta t. I. na javni licitaciji W ob pol deseti uri dopoldne 22 glav goveje živine kakor: krave, junice, mlade bike in drugo mlado goved. Nadalje tudi svinje (jorkširske pasme), marjasce, prašiče in prašičke. 1451 2-2 1164 51—8 Samo 6 dni Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste ln brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v LJubljani, Dunajska cesta 18 v novi hiši >Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovcu«. OKolu 500 hI. vina dobrega, domačega iz lastnih vinogradov ima naprodaj po ceni 16— 18 kr. liter VINKO VANIČ, Krapina. 1435 14—3 Vzorce pošljem na zahtevanje. Uojasbl koncert se vrši vsako soboto v hotelu ,pri juž nem kolodvoru ob prosti vstopnini. —o— Začetek ob 8. uri zvečer. Z velespoštovanjem udani Lorber- mu JWJ D=E.Slajmer ne ordinira od 22. —31. t. m. mi I ___-g___ mm -g- |iw ESMMMlS ///////////& >i <1 857 13-10 g od vina in špirita, co vsake velikosti kot ^ nove proda po- _ ceni trgovina s sodi Fil. Griinhut, Praga-Karlin. U^in"" 'li' '11 * -ir'r""........ V nekem zavodu išče se pobožen, pošten in dobro izurjen GPeVljat*ski mojster. Ponudbe pošiljati „poste restante" Ljubljana št. 47. HiLJEDILNE GOBE (prima kakovost]) kupi v vsaki množini v vrečah 20—25 kg. A. Smyra, H60 20-1 Dunaj XVII./!. Elterlelnplatz 7. ■V Nakup ln prodaja "W vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri ftrebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u i a n i n a s v r S i t e v naročil na borzi. Menjarična delniška družba „MEHCUR" l„ Wollzeile 10 in 13. Dunaj, L. Strebelgasse Z Pojasnila v vseh gospodarskih in flnan6nlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor Je mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti naloienlh Klavnlo. 18 150—77 m f ii^nhnhnmmai, m • \v rv/1 Katoliška bukvama v Ljubljani. Pripovedne zbirke: Andrejžkov Jože — Pripovedni spisi —: I. Črtice iz življenja na kmetih. K —'40. II. Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —-40. III. Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—"40. IV. Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —'40. V. Žalost in veselje. K ro5. VI. Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —-40. VII. Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K —'40. VIII. Emanek, lovčev sin. — Berač. K —'40. Josip Jurčič, Zbrani spisi: I. Deseti brat. K 1'40, vezano K 2-20. II. Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K 1-40, vezano K 2-20. III. Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K i'4o, vezano K 2-20. IV. Tihotapec — Grad Rojinje.. — Klošterski žolnir. — Dva brata. K 1-40, vezano K 2-20. V. Hči mestnega sodnika. — Nemški valpet.__Sin kmetskega cesarja. — I.ipe. — Pipa tobaka. — V vojni krajini. K 1-40, vezano K 220. VI. Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka. — Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — Črta iz življenja političnega agitatorja. K 1-40, vezano K 2-20. IX. Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K 1-40, vezano K 2'20. X. Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-ljivosti. K r4o, vezano K 2'20. XI. Tugomer. — .Berite Novice". — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K 1-40, vezano K 2'20. Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. V. - . Isto III. B vezan K 4--. Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2-85. Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K 1-15. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K no, Sardenko Silvin, V mladem jutru. K rbo, vezano K 2^5. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —•90. Zemljepis in zgodovina: Aiešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca 1. ;878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —'82. Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K i-6o. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pfsaru. Trdo vezano K 2"2o. Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K r6o. Maier. Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred. (Podrobni učni načrt.) K 270. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —70. Perne, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski škofiji, K —"97. Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 1-30. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do III. stopnja, kartonirano a K fio. Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo: Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo zasajati in kako jih obdelovati. K —'6o. Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —"90. Bleitveis - Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 170. Blehveis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K fio, vezano K P30. Funtek, Obrtno spisje. K 1-40. Kalan, Početek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K —-56. Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2-25, vezano K 3'8j. Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K 1-30, vezano K !"50. Krek, Socijalizem. K 575, vezano K 675. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K — '65. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov. Z mnogimi vzorci. K i"8o, vezano K 2 20. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000. K i'40, trdo vezano K roo. Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi in na metersko mero in vago, vezano K —90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K r8o. Schmeit^er, Naš društveni in shodni zakon. K r 15. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli-tiških društev. K 1-65. Sti 'upi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 390, vezano K 4'40. Štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K r6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K 1M5. Razne povesti za mladino in ljudstvo: Vsak sešitek po 45 vinarjev : Črni bratje. — S prestola na morišče. — Leban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — I.ažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar. — Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski. — Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — llildegarda. — Naselnikova hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Liliput — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II. — Narodne pripovedke za mladino II. Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — Krazcm predjamski. — 60 malih povestij. — Sveta grotinja Ge-novefa. Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka 1. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I. Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.