Kmetijsko vprašanje v Avstriji. (Govor gosp. prof. dr. Ivana Pohl-a na socijalnem sbodu.) (Dalje). Kje drugje se jih dosti izseli, ali tudi precejšno število narodi in prebivalstvo ostane pri starem, ne pozna se nobeno pomnoženje, pa tudi noben primanjkljaj. V sosednjem okraju pa se jih n. pr. veliko izseli in lepo število narodi: sicer se jih več izseli kakor narodi, ali primanjkljaj ni tolik, prebivalstvo se zniža le malo. Vrnimo se zopet k naši stalistiki, ki kaže, da se je v obče prebivalstvo pomnožilo v 292 okrajih, zmanjSalo v 61. Torej se je število le v tolikih okrajih znižalo, čeravno se jih skoraj povsod več narodi, kakor pomrje. Iz tega moramo sklepati, da se jih je v prej omenjenih okrajih preveč izselilo. Poglejmo si malo okraje, kjer se prebivalstvo le vedno izdatno množi. Taki okraji nahajajo se le blizu mest, blizu tovarn, toplic in kopališč itd. — In odkod prihaja ves naraščaj? Odgovor ni težek: s kmetov. Le v Galiciji, na južni strani reke Dnjester, pomnožilo se je v letih 1880—1890 prebivalstvo tudi na kmetih. Poglejmo si pa tudi one okraje, ki so zgubili nekdanjo množico svojih prebivalcev, v katerih se jih več izselilo, kakor narodilo in naselilo. Kje rjam je iskati okraje le vrste? To so le taki, ki so (po d&rnače) Bogu za ljudje brez višje obrtnije, brez modernega trgovstva, brez potrebne zveze s svetom. Celo preseljevanje narodov se takorekoč vrši pred našimi očmi, preseljevanje s kmetov v mesta, v tovarne. Le potrudi se malo v hribe, ne bo ti treba daleč iti, in našel boš puščo, osamele podrtije nekdanjih hiš in kmetijskih poslopij, na njivi ali v trebižu praprot in robido; in kje so prebivalci, kje so lastniki ? Odšli. pobegnili so, bi skoraj rekel. Nekateri so si pravočasno svojo posest v denar spravili ter se preselili kam drugam, kjer bodo po svojih mislih ložje živeli. Drugim je vzela kmetije gosposka ali pa upniki, ki imajo postavno pravico čez dolžnika, da ga smejo da nagega sleči, celo v zapor spraviti. Tudi ta slučaj se je že prigodil ter mi je osebno znan, da je kmetič vse v nemar pustil, vrata za seboj zaloputnil ter odšel s trebuhom za kruhom. Za narodno gospodarstvo in za obstanek človeške družbe ni nobena stvar neugodnejša, kakor tako preseljevanje. Le poljedelstvo ohrani telo krepko, dušo zdravo, naravo nepokvarjeno. Saj je dovolj znano, da in zakaj se v kaznilnicah silijo kaznjenci k marljivemu delu. To so nazori in načeli moža, ki pozna to stvar kot strokovnjak, in jo ve tudi resnično uporabljevali. Delo, osobito obdelovanje polja, zemlje je podlaga družbe človeškfe. Iz kmečkega stanu dobiva cerkev in država, mesto in dežela svoje najvišje glave, svoje dostojanstvenike, od pluga in brazde hitijo najkrepkejši korenjaki pod cesarske zastave! Ako pa obrnejo poljedelci svojemu polju hrbet ter sc preselijo v mesta in v tovarne, niso več pristni kmetje, niso več nepokvarjeni katoličani. Novo delo, katerega tukaj dobijo, oslabi jim telesne moči, otemni jim pa tudi resno voljo in prebrisano pamet! Vse, kar koli je okoli delavca, vleče in zapeljuje ga le na slabo stran. Dolgo se vsemu temu ne more ustavljati, kmalu obnemore in prejšnji poštenjak od pet do glave zdaj ni več poznati. Iz vernega katoličana, iz pridnega delavca, iz zvestega podložnika postal je robat si rovež, nevernež najhujše vrste, klatež in nezmeren socijalni demokrat, ki ni z nobeno naredbo zadovoljen. Poštenost, marljivost, varčnost, vernost, čednost, zadovoljnost itd. kje ste? Zakaj ste reveža tako hitro zapustile ter ga prezgodnjemu poginu izročile? In kako je vsled tega nsi kmetih? Tam pa manjka ne dela, pač pa delavcev, tako da si skrben gospodar prav mnogokrat žcli, da bi imel čvetero rok. Rodovitne zemlje mora kos za kosom ostati neobdelan, v pušči ter postane k ve čjemu pašnik ali pa ga preraste grmovje in trnje. Po drugod primanjkuje družine ter je še za lep denar ni dobiti, kajti vse le hiti brž v mesto in tovarne, kjer si pričakujejo najlepše življenje, ali najdejo v resnici le bedo! Tako se je zgodilo, da je kmečko gospodarstvo v teku kratkih let tako daleč prišlo, kakor dan danes stoji! Slabi, slabi časi so žalibog v gospodarstvenem oziru. In zdaj naj presodi vsak sam, ali ni opravieeno vprašanje, kako bi se vsej tej revi in bedi pomagalo, zgodnjemu propadu kmetijstva v okom prišlo? (Dalje prih.)