Politični ogled. — Di*žavni zbor se bo skoro gotovo sešel dne 5. marca. Listi pišejo, da Se se bo češka obštrukcija naUaljevala, bo državni zbor razpuščen. Prav resno pa na to grožnjo nihče ne verjame. Radi zasedanja državnega zbora bo zborovanje deželnih zborov začetkom marca zakljuSeno, — Deželnl zbori. Poleg Štajerskega zborujejo sedaj še sledeči deželni zbori: kranjski, goriški, koroški, nižjeavstrijski in šlezijski, V Kranjskem deželnem zboru je Slovenska Ljudska Stranka predlagala, naj se volilna pravica za deželni zbor razširi, a liberalci in Nemci so izjavlli, da ne pripustijo, da bi se volilni red tako preustrojil, da bi kmečko in delavsko ljudstvo prišlo do svojih pravic. — V g o riškem deželnem zboru zelo spretno nastopajo poslanci S, L, S, Njihov boj proti nameravanemu davku na vino jim bo gotovo pridobU jiaklonjenost vsega goriškega Ijudstva. Liberaloi pa so se zopet izkazali kot nasprotniki kmečkib. koristi. — V koroškem deželnem zboru se je vnela živabna razprava o vprašanju, ali se naj ucenci in učenke meščanskih šol skupno odgajajo v istih razredih. Krškl gospod Škof Kaltner se je odloSno izjavil zoper skupno vzgojo. Spriejet pa je bil predlog, naj se napravi poizkus skupne vzgoje. — V nižjeavstriiskein dež, zboru je bila obširna proraBunska razprava.. KršSanski socialci so izdelali zakonski naSrt za preosnovo obfiinskega reda in za uvedbo razmernostnega (proporSnega) volilnega reda za mesta in trge na Nižjem Avstrijskem. Nemški liberalci i.n nacionalci se ustavIjajo, Češ, da bi se lahko dogodila, ta za nemške živce grnzovita nesreCa, da bi v nekaterih krajib bilo tndi izvoljenih nekaj slovanskih zastopnikov. — Ista kurja polt obhaja tudi n-aše spodnještajerske Nemce in nemškularje ob misli, da bi se tudi za spodnještajerska mesta uvedla proporčnavolitev. (Po ,,propor6nem" ua8inu pridejo do izvolitve tudi kandidati manjšin, in sicer glede na Število oddanih glasov.) — Tirolski deželni zbor je zakljuSen, ker stranke niso prišle med seboj do pravega sporazuma, osol>ito, ker so se Italijani protivili preosnovi volilnega recla za občine. Govori se, da bo deželni zbor razpušBen. — Med Rusijii in Poljaki se je glede preosnove gališkega deželnega volilnega reda dosegel sporazum. — Nemški katoli6anl vecljio lepše napredujejo. V zadnjem Basu so dosegli 2 veličastni zmagi nad liberalci in socialnimi demokrati. V nekem bavarskem državnozborskem volilnem okraju so pri ožji volitvi /magali kljub temu, da so se sociji in lilieralci združili: ravno talco so zmagali s 4500 glasovi vefiine pri nadomestni državnozborski volitvi v okolici Kolina ob Reni (Kelmorajn). Ce se katoliško Ijudstvo tesno združi okrog sv.ojih voditeljev In organizacij, je nepremagIjivo, ; — Po^ajanja med Čehl in Nemci na CeŠkem se bodo najbrž razbila radi nemške nestrpnosti. Nemške zahteve so: nam Nemcem vse, Cehom pa nič ali pa prav malo. Nemci so na Ceškem v manjšini, a hofeejo imeti vso oblast v deželi, in jik grozno boli, da vlada noče in ne more djati Cehe med stairo šaro, ampak vsaj deloina upošteva njih moč in pravice. — Nasilni Madžari. Oholi madžarski parod bi si rad podjarmil na Ogrskem vse druge narodnosti; posebno pritiskajo ob steno Slovane. Še zganiti bi se ubogi slovanski narodi na Ogrskem ne smelu V okraju Marmaroš-Sziget so se Rusini zadnji čas malo živalineje gibali: ustanovili so si nekaj izobraževalnih organizacij in posojilnlc, priredili ve6 shodov, se začeli zanimati za razne volitve in narofiali rusinske Casopise. Vse to so Madžari spoznali za ,,veleizdajniško" glbanje. Madžarski višji državni pravdnik jo vložil proti 82 rusinskim kmetom in mladenioem tožbo radi ,,veleizdaje". Uboge Rusioe so vklenili in jih vrgli v ječo.. V mestu Marmaroš-Sziget se vrši že nad 3 tedne sodna razprava proti ,,veleizdajnikom. Na stotine prič je zaslišanih. Iz cele razprave se vidi, da so si Madžari vse rusinsko ,,veleizdajstvo" kratkomalo izmislili. Dne 18. t. m. je celo višji državni pravdnik priznal, da je več obtožencev nedolžnib. in je dal takoj 32 oseb izpustiti na prosto. Na obtožni klopi sedi sedaj še 50 Rusinov. — Ministrski predsednik Tisa je izprevidel, da se ceta njegovili zvestih vedno bolj manjša; da bi si večino v državnem zboru zopet ojacli,, hotel je pridobiti za-se ogrske Ruraune. A ti so pravocasno spoznali, da ima Tisa sarao namen, jili upreci v vladni jarem, dati pa nič, in so odklonili Tisovo ponudbo. — Grol Tisa je nedavno v ogrskem državnem zboru sam priznal, da se je pod ministrskim predsednikiom Lukačem uporabilo 1,400.000 K davčnega denarja za volilne agitacije in da so razni ministri, poslanci ter liberalni listi na Ogrskem in Avstrijskem dobili 545,000 K podkupnine od vlade, Cvet liberalnega dela! — Albanskl knez princ vidski je odpotoval te dni v Trst, od koder se prepelje na avstrijski ladji ,,Taurus" v Albanijo. Princa bodo spremljale avstrijske in laške bojne ladje. Listi poročajo, da se bo zval novi vladar pozneje kralj Albanije. Avstrija in Italija se pulita, katera bi imela v novi državi ve8 upliva. Gre se tudi za to, kdo bo imel zaščito (protektorat) albanskih katoličanov na skrbi, Lab- ali Avstrijee. Skoro gotovo bodo dobili Lalii to pravico. Avstrija pa vkljub temu, da se upliv Italije v Albaniji dan za dnevom širi, ustanavlja na svoje stroške v Albanijl italijanske šole. — Balkan. Rumunija, Srbija, GrSija in Crna gora so se zvezale med seboj proti Avstriji in Bolgariji ter se postavile na stran Ruslje, — Grtiia inTurfiija se bosta koneSno vendar-le pobotali. Velesile so določile, da dobi Grčija turške otoke ob Egejskem morju, razen :otokov T^neUos, Imbros in Kastelorico, po"d pogojem, da jih ne utrdi in da do 31. marca odpokiiče iz Južne Albanije svoje vojaštvo. Med Grki in Albanci se vrše dan za dnevom krvavi spopadi. — Strah pred Rusom. Na severu Evrope meji Rusija na državico Svedsko. "Rusija je zadnja leta pokrajine ob švedski meji pridno utrjevala ter vojaške posadke na meji zelo poranožila. Vse, kar je germanskega plemerca, je vstrepetalo, 8eš: Rus se hoče polastiti švedske državiee in s tem priti Nemčijl za hrbet. Hemčija je takoj poslala svoje agente na Svedsko in tl so povzročili, da je pred kratkim prišlo nad 30.000 švedskih kmetov v švedsko glavno mesto prosit kralja, naj se vojaška moS pomnoži, naj se postavi na ruski meji vefi trdnjav ter da sezidati ve5 novih bojnih ladij. Lepa je domovinska Ijubezen švedskih kmetov, a iz vsega tega se vidi, da imajo Gerrnanl, med katere se štejejo tudi jiaši štajerski Nemci !n neiriškutarji, velik strah pred slovanskimi Rusi, — Svobodni zakon bi radi upeljali liberalci na Italijanskem. Na prifisk zagrizenih svobodomiselnih kolovodij je vlada predložila državnemu zboru postavni predlog, rfa bi se odslej morali zakoni sklepati najprvo pred državno oblastjo in še-le potem, če bi zaroSejrca to želela, tudi v cerkvi. V državnem zboru, kjer imajo večino zmerni liberalci, izvoljeni s pomoBjo katolifianov, pa pri glasovanju vladni predlog ni dobil večine, KatoliČani prlrejajo sedaj številne shode proti vladni nameri, da bi so dala svobodnemu (civilnerau) zakonu prednost pred cerkvenim zakonom. Tudi prl nas v Avstriji liberalci vedno prihajajo z zahtevo, da se naj vpelje svobodpi zakon. KatolKani na stražo! — Volltve v rumnnskl državni zbor so se vrŠile dne 17. in 18. lebruarja. Vladjii kandidatje so zraagali skoro vvseh okrajili, — Hfierka rumunskega prestolonasledniloa Ferdinanda, princezinja Eljzabeta, se je zaroSila z grškim prestolonaslednikom Jurijem, Poroka bo na god sv. Knnštantina v Atena.li. — Prekucija v Mehlld §e vedno ni preneHala. Japonci so se postavili na stran vlade, ainerikanske Združene države pa z denarjem, orožjem in vojaStvom podplra.io prekuonfie. Pobnji in po^igi se nadaljujeio. Pet otrok se zadusilo. Sv. Jakob v Slov. gor., dne 20. iebruarja. Grozovita nesreča se1 je zgodila v tvikajšnji župniji na Ploderšnici pri kovaču Belšaku. Drie 17. februarja liodil je o6e Belšak, kakor vsak dan, po svojih opravkih, ženo in otroke pa je pustil doma. Mati Belšak gre okrog 3. ure popoldne k sosodi ter pusti svojih petero popobioma zdravih otrok, 4 bratce in 1 sestrico, brez nadzorstva v sobi pri zaprtih durih. Ob 4. uri se vrne. — Pa grozovit prizor! Sredi sobe leži najslarejši de6ek [6 let in 1 mesec star), mrtev, na postelji troje otrok v bratskem objemu, sicer še gorki, a mrtvi, pod posteljo pa peti otrok (mlajši) tudi mrtev. — V sobi ni bilo nobenega ognja, paŽ pa pol" no smrdljivega dima, ZaduSili so se. ¦ Kako se je moglo kai takega zgoditi, ne da bi bila opazila kaj količkaj sumljivega 2 delavca, ki sta pri vhodu cepila drva? Iz okoliščin je posneti sledece: Pri materini nenavzočnosti zlezel je najstarejši brateo po otroCjem vozifeku do omarice v steni, iz katere je vzel nekaj vžigalic ter zanetil*ogenj na s slamo postlanem vozičku. Pol voziftka je zgoreio. Pri tem sta se vneli dve suknji, viseči na omaric:, od katerlh je bila ena znotraj precej kosmata. Ognja se je nesrečnež tako ustrašil, da je strahu uinrL Eden je iskal zavetja pod posteljo, dva pa pri najmlajšem bratou (starem 7 mesecev) na posteljici, a vse je zadušil neznosno smrdljiv dim, ki je prihaja, iz tlečih gukenj, Za to govori dejstvo, ker so bili 4 otrooi še topli. — Dira je bil tako gost in smrad tako neznosen, da se je zadušila oelo mačka v sobi, ki iraa vendar trdo življenje, Od blizu in daleč so prihajali ljudje, zlasti žene, gledat angelsko lepih, belo oblečepih, na enem odru, od najstarejšega do najmlajšega, skupaj ležečih, tako nesreCno umrlih otrok. Vik in krik se je razlegal dalefi na okoli. ,,Glas se je slišal v Rami, jok in velik krik; Rahela je jokala za svojimi otroki in se ni dala potolažiti, ker jih m ve5," Bog nas varuj takih nesrefi! Stariši pazite vendar na syoje otroke! Skrivajte vžigalice pred njimi! — Ubogira starišem odkritosrfino sožalje, ker so ob v s e svoje otroke! V Nesramen napad ,,Stajerca" na Lurd. ,,Stajerc" Imenuje Lurd .,lbabjeverstvo". Bogokletno trditev objavlja ,,Stajerc" v zadnji številki.. Kraj, kjer se je prikazala Mati božja, je z^ vcakega verne^a kristjana in tudi za vsakega pošte nega človeka spoštovanja vreden in svet kraj, za kršc *.anskega (?!) ,,Štajerca" pa je kraj ,,navadnega sme&_ nega babjeverstva". V dokaz navaja, da so ,,visoki duhovniki" izjavili, da ,,je to navad.no babjeverje", — Tako pa ne boš lagal, ti ptujski grdun! Imenuj tiste ,,visoke dubovnike", ki so imenovali Lurd babjeverje! Papež je menda dovolj ,,visok" duhovnik, ker je najvišji, I.n kako so sodili rimski papeži v Lurdu? Romanja v Lurd niso samo odobrili, temveč tudi večkrat pobvalili t.er so lurško cerkev obdarili z 'razninii darovi, Pij IX. je dal podobo Marije v Lurdu na najslovesn'ejši način po svojem zastopniku ove.nčati z zlatora in biseri, LeonXIII, je ob priliki 251etnice prikazanja Marijinega v Lurdu dovolil odpustke kakor za jubilejno leto in je dal cerkev sv. Rožnega venca v Lurdu posvetiti v svojem imenu. — PijX. je že prej ustanovljeni praznik pod imenom: Prikazanje sv. Marije Device Brezmadežne v Lurdur vpeljal za eelo cerkev, Tako sodijo ne samo ,,visoki", ampak najvišji duhovniki o Lurdu. ,,Štajerc" je ta ostuden in brezverski napad na Lurd izvršil iz sovraštva do kršSanstva in do vsega, kar je nam kristjanem Ijubo in drago. In kateremu pravemu katolifianu ne bi bilo railo in Ijubo Češčenje Marije pod naslovom ,,lurške" ? Saj je ni nobene cerkvice na Slovenskem, kjer ne bi bilo podobe lurške sv. Device. In kako radi sg vermki, osobito mladina, zbira pred podobo lurške sv, Device! In vse to po sodbi ,,5tajerca" izvira iz ,,navadnega, smeSnega babjeverstva", Slovenski narod po pravici vživa na svetu sloves, da je iz dna svojega srca vdan Mariji ter da jo fiisla z najnežnejšim m najprisrCnejšim ceščenjem. Med takim narodom ni prostora za oskrunjevalca Marijine 5asti. Na smetišfie s ptujskim grdunora!