Poffnlrra platana v gotovfril
Stev. 289.
V Ljubljani, ponedeljek 10. oktobra 1938.
Cena Dtn V-
Leto III
Razgovori med ČSR in Madžarsko v Komarnu
Slovaki, uradni zastopniki republike, odločno branijo svojo zemljo - Madžari dvomijo v uspeh pogajanj in obetajo nov sestanek velesil
Komarno, 10. oktobra, m. Po sporazumu med češkoslovaško in madžarsko vlado sta sc snoči v Komarnu sestali češkoslovaška in madžarska mešana komisija zaradi ureditve vprašanja madžarske manjšine na Češkoslovaškem. Madžarska delegacija je dospela v Komarno z ladjo »Sofija«, ki se je vsidrala na madžarski obali. Zastopstvo vodi zunanji minister Kanya, dodeljen mu je pa še prosvetni minister Teleky, znani zornljepisec in bivši zunanji minister ter še 20 drugih članov. Nekoliko pozneje je prispelo zastopstvo češkoslovaške republike. V njem so izključno sami Slovaki. Vodi jih predsednik slovaške avtonomne vlade minister dr. Tiso, v njem sta pa tudi So minister Turčanski in Borgalo. šef kabineta v češko-slovaškein zunanjem ministrstvu, dalje opolnomočeni minister Krno, general Viest in 19 drugih strokovnjakov.
Obe zastopstvi sta se prvič sestali snoči ob 19. Pogajanja potekajo v slavnostni dvorani občinskega doma v češkoslovaškem delu Komama. Politični krogi od izida konference ne pričakujejo zadovoljivih uspehov zaradi vedno večjih zahtev madžarske vlade. Že v začetku konference so zvedeli od madžarskega zastopstva, da bo Madžarska odločno zahtevala simbolično zasedbo češkoslovaškega Komama in vseh okoliških krajev. Madžarsko zastopstvo je zahtevalo, da madžarske čete že danes na vse zgodaj zasedejo ta mesta. Iz češkoslo-
vaškega zastopstva pa so tudi že pred začetkom konference izvedeli, da bo češko-slovaška delegacija načela na konferenci tudi vprašanje slovaške manjšine na Madžarskem ter zahtevala tudi razpravo o njeni. Madžarsko zastopstvo stoji na stališču, da je treba vprašanje madžarske manjšine reševati tako, kakor sudetsko vprašanje.
Madžarska delegacija bo v imenu svoje vlade zahtevala tudi to, da se izvede plebiscit na Slovaškem in v Podkarpatski^ Rusiji. Razen tega zahtevajo Madžari, da madžarske čete takoj simbolično zasedejo več važnih mest na slovaškem ozemlju ob madžarski meji. Med drugim hočejo Madžari zasesti mesta Bratislavo, Komarno, Lučenec, Košiče in Mukačcvo.
Konferenca obeh zastopstev jo trajala pozno v noč. Nade na sporazum so majhne in to zaradi pretiranih madžarskih zahtev.
Poročilo o madžarskih zahtevah na zasedanju mešane češkoslovaško-madžarske komisije je izzvalo v Pragi ter v vsej čcško-slo-vaški javnosti največje presenečenje. Te madžarske zahteve smatrajo za nemogočo in nesprejemljive. Po poročilih, ki jih jo iz Komama dobila praška vlada. Madžari zahtevajo plebiscit v Slovaški in Podkarpatski Rusiji ter takojšnjo zasedbo več zelo važnih mest na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji.
Predsednik vlado in vršilec dolžnosti predsednika republike general Syrovy je takoj skli-
cal sejo vlade, ki še stalno razpravlja o teli pretiranih in za Češkoslovaško nesprejemljivih madžarskih zahtevah.
V	primeru, da v Komarnu med češkoslovaškim in madžarskim zastopstvom ne bo prišlo do sporazuma glede ureditve vprašanja madžarske manjšine na Češkoslovaškem, se bodo v smislu monakovske konference evropskih velesil znova sestali zastopniki teh velesil ,da oni rešijo to vpraašnje.
Budimpešta, 10. oktobra, o. Madžarski uradni ljudje pravijo glede pogajanj s Češkoslovaško, da Madžarska sicer So vzdržuje vse svoje zahteve glede ozemlja, ki naj ga ČSR odstopi, da pa se jo položaj čisto spremenil, odkar so Anglija, Italija in Nemčija namignile Madžarom, da so njihove zahtevo pretirano, zlasti kar so tiče Podkarpatsko Rusije, in da jih to tri države ne bodo podpiralo. Prav tako pravijo, da jo položaj za madžarsko odposlanstvo težaven, ker je praška vlada imenovala za svoje zastopnike same Slovake, ki so odločni nasprotniki pretiranih madžarskih zahtev, kor gre pri tem za njihovo ozemlje.
Veliko razočaranje jo v Budimpešti povzročilo dejstvo, da so tudi podkarpatski Rusi razglasili in dobili svojo avtonomijo ter s tem pokazali, da no marajo ne pod Poljsko, no pod Madžarsko, marveč da hočejo ostati kot samostojna enota v zvezni Češkoslovaški, ker jim je s tem omogočen najširši razvoj.
Češkoslovaška - zvezna republika:
Tudi Podkarpatska Rusija je dobila avtonomijo
Praga, 10. okt. o, V petek in soboto so sc bili v Užhorodu sestali zastopniki vseh karpatsko ruskih političnih strank ter sprejeli sporazum, po katerem zahtevajo za Podkarpatsko Rusijo enako avtonomijo, kakor jo je dosegla Slovaška. Zahtevajo priznanje narodne samobitnosti, samostojno pokrajinsko vlado, svojo zbornico in izključno rabo rusinskega jezika v šolah in uradih. Hkratu so zastopniki podkarpatskih Rusov izjavili, da odklanjajo vsako drugačno rešitev za svoj položaj in najodločnejše zavračajo vse načrte o kaki razdelitvi Podkarpatske Rusije med Poljsko in Madžarsko. Podkarpatska Rusija mora ostati sestavina češkoslovaške federativne republike.
Sestavili so spomenico, ki vsebuje osnutek za novo ureditev Podkarpatske Rusije po zgledu Češkoslovaške. Istočasno je bila sestavljena tudi lista ruskih ministrov, ki bodo sodelovali v osrednji vladi. Po tej listi bi stal na čelu avtonomne ruske vlade narodni poslanec Brodi. V imenu vlade je prebral minister za Podkarpatsko Rusijo
Parkanj z balkona občinske palače podpisano izjavo, ki zahteva za Ruse iste pravice kakor za Slovake. Zastopniki Rusov so odpotovali danes v Prago, da sporoče to spomenico osrednji vladi in da z njo urede prevzem oblasti v svoji pokrajini.
Sklep, ki so ga sprejeli narodni poslanci iz Podkarpatske Rusije, pomeni, da Podkarpatska Rusija želi ostati v mejah češkoslovaške države. To se ne sklada z željami, ki so bile izražene v Madžarski in na Poljskem. Minister brez listnice Parkanj je prisostvoval temu sestanku kot zastopnik Podkarpatske Rusije v osrednji vladi. Na sestanku je bilo določeno odposlanstvo, ki bo razložila svoje sklepe češkoslovaški vladi danes. Podkarpatska Rusija bo dobila avtonomno vlado prav tako kakor Slovaška. Pet najuglednejših predstavnikom vseh strank z ozemla tega dela češkoslovaške republike bo prišlo v vlado Podkarpatske Rusije.
Osrednja vlada bo danes zahteve Podkarpatskih Rusov sprejela, s čimer bo tudi ta del republike dobil svojo avtonomijo.
Velike manifestacije ob prihodu slovaških ministrov v Bratislavo
Slovaška avtonomna vlada je prevzela posle
Bratislava, 10, okt. o. V soboto zvečer so bile v slovaški prestolnici veličastne manifestacije v proslavo avtonomije, ki jo je slovaški narod dobil. Zvečer ob 20 so se vrnili iz Prage v Bratislavo člani prve slovaške vlade.
Predsednika slovaške avtonomne vlade Tisa in ministre Čermaka, Teplanskega, Lihnerja in Turčan-skega so pozdravili pokrajinski predsednik slovaške stranke Orsag, člani konzularnega zbora v Bratislavi, zastopniki upravnih, vojaških in civilnih oblasti, številne druge ugledne osebnosti in množica ljudstva. Člane vlade so pri njihovem pohodu skozi ulice Bratislave, ki so bile vse v zastavah, pozdravili z navdušenimi vzkliki. V vladni palači je bila zatem svečana seja, na kateri so izročili upravo slovaški avtonomni vladi. Ob 22 je bila pred poslopjem slovaškega gledališča prirejena velika manifestacija. Ob tej priliki je imel predsednik Tiso govor pred zbrano množico ljudstva. Med drugim je dejal: »Hočemo se predstaviti svetu kot discipliniran in miroljuben narod, ki želi živeti svoje življenje. Hočemo, da se vsi Slovaki, vsa
slovaška inteligenca in vse slovaške pridne roke združijo pri delu za dobro slovaškega naroda. Delali bomo v smislu in v duhu našega gesla »Bog in narodi« Naš nacionalizem ni bil nikdar negativen. Tudi v bodoče bo pomenil ustvarjajočo silo, ki upravlja z vsemi našimi napori. Naša dolžnost je bila, da pohitimo na pomoč Čehom, s katerimi smo se svobodno združili v skupno državo. Prizadevali se bomo, da odstranimo vse tisto, kar je dozdaj oviralo dobre odnošaje med Čehi in Slovaki.
Tiso se je zatem obrnil proti skupinam Madžarov in Nemcev iz Češkoslovaške ter dejal: Naše načelo bo ljubezen in 6loga. Od vs.s zahtevamo isto, da boste na ta način tudi vi manifestirali svojo ljubezen in zvestobo do države. V zamenjavo za to vam nudimo popolno državljansko enakopravnost.
Tiso je svoj govor zaključil z besedami: Dragi slovaški narod! Tudi mi imamo majhno državo, toda ta država je naša. Pri delu zanjo naj nam Bog pomaga!
Nova vlada ie včeraj prevzela posle na Slovaškem.
Se en zatiran narod vstafa
Ukrajinci na Poljskem zahtevajo avtonomijo
Rim, 10. okt. Pri zadnjih razgovorih med Hali- I cala, ker so v 18 mesecih dovolj jasno pokazali, kim mlnictrnm C.iannm in med angleškim na- kolika je vrednost italijanske vojske, dalje ker je
Janškim ministrom Cianom in med angleškim poslanikom grofom Perthom je prišlo do sporazuma glede umika prostovoljcev iz Španije.
Italijanska vlada je v tem smislu že posredovala pri generalu Francu, ki je angleški načrt glede umika prostovoljcev ' sprejel. Nacionalisti bodo takoj odposlali v domovino 10.000 prostovoljcev.
Uradno glasilo italijanskega zunanjega ministrstva »Informazione Diplomatica« prinaša danes važen članek, v katerem pravi, da se je Italija odločila za odpoklic prostovoljcev, čeprav ve, da Francov nasprotnik ne bo odposlal tujega vojaštva. Italija je tostorila po lastnem nagibu samo zato, da da Angliji priliko za uveljavitev italijan-sko-angleškega sporazuma. To je edini korak, ki ga je Italija naredila glede Španije, ne da bi zahtevala, da tudi barcelonska vlada stori enako kakor Franco. Italija je svoje prostovoljce odpokli-
Spominske svečanosti v Belgradu
Beograd, 10. oktobra. A A. Včeraj ob 11 jo bila v cerkvi na Oploncu spominska svečanost za bla-gopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Ze-Iliniteljem. Tej spominski svečanosti so prisostvovali N. Vel. kralj Peter II., Nj. Vel. kraljica Marija. Nj. Vis. knez namestnik Pavlo, večje število dvornih gospa ter člani civilno in vojaško hiše.
B[ap	cj[uiazo	z	^uejjs qasA AOsjiUABjspajd iftslau
N... * 'Ji J.C ••>.- V- ,
Shodi in zbori spet dovoljeni
G. minister za notranje zadeve je z ozirom na spremebo zunanje politične situacije v Evropi s svojim odlokom I. 37.569 od dane6 razveljavil 6vojo naredbo I. 35.653 od 24. septembra 1938 o prepovedi shodov, potovanj in sprevodov sploh, kakor tudi o prepovedi zborovanj prebivalstva po ulicah in drugih javnih mestih. Za shode, posvete in sprevode, kakor tudi za zborovanja prebivalstva na javnih mestih veljajo torej predpisi zakona o združenjih in posvetih in obstoječi policijsk-i predpisi.
Komunistična stranka na Slovaškem razpuščena
Bratislava, 10. okt. m. Eden prvih ukrepov, ki jih je izdala slovaška avtonomna vlada, je ukrep, * katerim se prepoveduje delovanje komunistične stranke na Slovaškem. Istočasno je prepovedano tudi. prodajanje in razširjanje komunističnih časopisov na Slovaškem.
Italija prepričana, da bo Franco kljub odhodu italijanskih prostovoljcev v Španiji zmagal in pa, ker hoče za vsako ceno doseči ureditev sredozemskega vprašanja, za katero pomeni izvajanje angleško-italijanskega sporazuma šele prvo stopnjo, vse nadaljnje pa bo treba še storiti.
Barcclona, 10. oktobra AA. (llavus) V svojem nagovoru na tuje prostovoljce, ki zapuščajo Španijo, je notranji minister izrekel priznanje Španije mednarodnim brigadam, ki bodo v kratkem zapustil« Španijo, nato se pa spomnil padlih vojakov in ponovno poudaril trdno voljo do odpora in za zmago republikanske Španije.
Maršal Goering je v soboto obiskal Heb, za
tem pa Karlove Vare, kjer sj mu priredili navdušen sprejem.
Roparski umor v Medlogu pri Celju
Celje, 10. oktobra.
V	soboto se je z bliskovito naglico razširila v Celju in vsej okolici vest, da je neznanec umoril v Medlogu pri Celju 55 letnega posestnika Jakoba Tratnika iz Osenc pri Celju. Savinja je prinesla Tratnikovo truplo k mostu ob gramoznici v Medlogu. Delavci, ki so bili zaposleni v gramoz nici, so mrtveca potegnili na suho ter takoj obvestili celjsko policijo in orožnike.
Komisija z dr. Podpečanom in policijskim nadzornikom dr. Žmavcem je spoznala na prvi pogled v mrtvecu Jakoba Tratnika iz Osence pri Celju. Ugotovila je tudi, da je bil Tratnik žrtev napada, saj je bil brez suknjiča, na glavi pa je imel pet ran, ki so bile tiri do pet centimetrov dolge. Tratnik je imel prebito lobanjo, rano tik nad čelom, nad senci in desno pod temenom.
Zadnje čase je Tratnik prodajal suho robo ter hodil po celjski okolir.i. Da bi bil izvršil samomor, je skoro izključeno. Obdukcija je dognala, da je Tratnika moral nekdo umoriti, saj se na nje govem truplu poznajo rane, prizadete s težkim predmetom. Orožniška patrulja iz Celja je tudi našla sledove, kjer je bil boj med Tratnikom in napadalcem. Našli so med drugim pri njem prazno škatljico vžigalic, ovojke za noge pa 60 visele na bližnjem grmu.
Orožniki so danes opoldne tudi ugotovili, da je bil Tratnik Jakob v petek ponoči v gostilni Majdič
Vesti 10. oktobra
Spominsko svečanost za pokojnim našim kraljem Aleksandrom so včeraj priredili tudi v Parizu. Udeležili so se je nuš-i uradni zastopniki in veliko prijateljev Jugoslavije.
25.000 delavcev je začelo stavkati v središču ameriške avtomobil sik e industrije Detroitu. Prizadeto je predvsem podjetje Chrysler.
250.000 kg kruha in 341.000 škatlic cigaret so vrgla Francova letala pri zadnjem poletu na Barcelono. Za sestradano prebivalstvo je to nedvomno bil prijeten vojni obisk.
V	Sofiji so včeraj odprli mednarod.no prosvetno razstavo »Veselje in delo«. Začetka razstave se je udeležil tudi nemški delovni minister dr. Ley.
Grškega kralja Jurija II. so včeraj imenovali za maršala in mti je predsednik vlade Me-taxas slovesno izročil maršalsko palico.
Balkanske strelske tekme so se začele včeraj v Sofiji. Pri njih sodeluje tudi močno naše zastopstvo.
Nova določila o smrtni kazni je izdala romunska vlada lukrati z drugimi poostrenimi dopolnili kazenskemu zakoniku. Spremembe se nainašajo na zaplembo imovine, na prestopke glede nošnje strankarskih uniform, na širjenje lažnih vesti itd.
Vse romunsko časopisje prinaša ob obletnici smrti pokojnega kralja Aleksandra Zedi-nitelja spoštljive članke.
Beg zlata iz Evrope v Ameriko je po podpisu sporazuma v Miinchenu močno ponehal. Zadnje dni je največ zlata prišlo iz Holandije
Italijanski vladar je včeraj sprejel v svojem gradu San Rossore zastopstvo angleških bojevnikov. ki ga vodi admiral Cavan.
Glede ameriških Judov v Italiji je vlada Združenih držav zahtevala nekaj pojasnil od italijanske vlade ter je dobila zagotovila, da ne bo osebna in poslovna svoboda ameriških Judov v Italiji v ničemer okrnjena.
Tuji časnikarji, ki potujejo te dni po Te-Sinsiki pokrajini, poročajo, da jih je prebivalstvo po nekaterih mestih sprejelo s solzami V očeh in jim tožilo, kako krivično je, da so Poljaki zasedli nekatere predele, ki so popolnoma češki.
Bolgarska poslanska zbornica bo sklicana na izredno zasedanje okrog 20. oktobra.
Več judovskih družb za ponarejanje potnih listov, s katerimi so pomagali Judom iz Nemčije in bivše Avstrije v Turčijo, so prijele turške oblasti v Carigradu.
Vsearabski kongres v Kairu je na svojih dosedanjih sejali silovito napadal angleško upravo v Palestini in zahteva od Zveze narodov, naj da palestinskim Arabcem samostojnost.
Predsednik francoske vlade, Daladier, je včeraj sprejel socialističnega voditelja BI um a in glavnega tajnika levičarskih strokovnih organizacij Jouhnuxa ter se z njima razgovarjal o morebitnem razpustu poslanske zbornice in o novih volitvah, katerih se pa socialisti branijo, ker bi jih zelo oslabile.
Poveljstvo angleške vojne mornarice je odpustilo včeraj vse rezerviste, ki so bili ob delni mobilizaciji vpoklicani.
O	sovjetskem maršalu Bliicherju pravijo zadnja poročila, da je bil s svojega službenega mesta odpoklican ter poslan nekam v Ukrajino, kjer živi pod policijskim nadzorstvom.
Angleškn vlada odločno zanikuje poročila, da bi bil pomočnik zunanjega ministra Vansit-tart odstopil:
Varšavski kardinal nadškof Kakovski je hudo zbolel, tako da se boje za njegovo življenje.
159 smrtnih žrtev je zahtevala eksplozija plinov v japonskem premogovniku na otoku Ilokašidu.
Prostovoljci britanske legije bodo danes odpotovali iz Anglije na Češkoslovaško.
Čekoslovako propagandno ministrstvo poroča,
da živi na ozemlju, ki ga zahtevajo zase Poljaki, 67.000 Poljakov, 120.000 Čehov in 16.000 Nemcev,
Posebno češko gospodarsko zastopstvo je dopotovalo v soboto v London in bo z angleškimi finančnimi krogi uredilo nekatera važna vprašanja, ki se tičejo češkoslovaškega gospodarstva po okrnitvi državnega ozemlja. Odposlanstvo bo tudi skušalo doseči, da bi Anglija za posojilo 10 milijonov funtov, ki ga bo ČSR dobila te dni, ne zahteval vračila, marveč bi ta denar Češkoslovaški podarila kot neznatno odškodnino za njene žrtve.
v Medlogu pri Celju s 27-letnim brezposelnim delavcem Špajzerjem Ivanom iz Lave pri Celju. V gostilni je Iratnik ostal do 10 zvečer. Značilne so okoliščine, k: morda obremenjujejo Špajzerja, da je on morilec
I	a je imel namreč s seboj cepin, ki ga je prodajal v gostilni za dva dinarja. Ker ga nihče ni hotel kupiti, se je Špajzer zelo razburil. Sploh je znan kot precej surov človek. Najbrž je potreboval denarja. Ko je Tratnik odšel iz gostilne, je izginil za njim tudi Špajzer, iz česar bi se dalo sklepati, da ga je zunaj dohitel ter izvršil nad njim grozen umor.
Ker pa je Špajzer v soboto nenadoma izginil z izposojenim kolesom, bi se zdelo še bolj gotovo, da je on kriv tega umora. Orožniki z vso vestnostjo stikajo za Špajzerjem. Obveščene so tudi vse druge orožniške postaji«
Odpoklic 10.000 italijanskih prostovoljcev iz Španije
je prvi korak za ureditev stedozemskih vprašanj
Varšava. 10 oktobra, m. Glavno ukrajinsko glasilo na Poljskem »Slobodac prinaša zanimiv članek bivšega poslanca dr. Baranava. v katerem se ta zavzema za to, da so morajo Ukrajinci, ki žive na Poljskem, udeležiti bližnjih poslanskih volitev. To morajo storiti zaradi lega, da ti m p rej pridejo do svojih političnih pravic, na Poljskem, posebno pa zato, da dobe pokrajinsko avtonomijo z lastno poslansko zbornico v Lvovu ter lastno upravo. Navzočnost ukrajinskih poslancev v poljskem parlamentu po izvajanju dr. Baranava zahtevaio tudi
splošne narodne koristi. Ukrajinci v poljski državi so samo del velikega ukrajinskega naroda, ksi v veliki večini ne( uživa niti takih pravic, kakršne imajo Ukrajinci na Poljskem. Zaradi tega je potrobilo, da Ukrajinci lahko v poljskem parlamentu varujejo tudi one svoje brate, ki žive onstran meje poljske države. Svoja izvajanja zaključuje poslanec Baranav takole: »Časi so nemirni. Utegne priti do zgodovinskih dogodkov, ki ne bodo nanašali temeljne pravico ukrajinskega naroda, a
<•»•1?	f}iorrnrn |lr7«trn O
na morda
Poštna hranilnica v Belgradu v novi zgradbi
Poštna hranilnica v Belgradu «e je preselila v svojo novo stavbo v ulici Kralja Aleksandra in od 10. oktobra dalje v njej pasluje. Pred začetkom dnevnega poslovanja, ob 7.30, je bila opravljena pred zbranim celokupnim osebjem kratka molitev za srečni začetek poslovanja, a nato se je začelo poslovanje z občinstvom in interno delo po vseh oddelkih
Zidanje nove, prekrasne stavbe Poštne hranilnice sc je začelo dne 10. marca 1935 1„ a končano je bilo dne 10. oktobra 1938. 1. Zgradba Poštne hranilnice hkrati z onim delom, ki je namenjen za poštno ministrstva, spada v vrsto največjih in naj-monumentalnejših zgradb v naši državi. Zgradba zavzema površino 4600 kv. m, a njena kubatura znaša okr-o 130.000 kub. metrov. Poštna hranilnica ima 50 pisarn, 9 dvoran (vsaka velika okrog 200 kv. metrov), 3 velike dvorane (vsaka <*krog 500 kv. metrov), blagajniško dvorano z vhodom in s 35 blagajniškimi okenci (velikost njena je okrog 800 kv. metrov), trezor s površina okrog 130 kv. meitrov, 4 garaže in ogromen prostor na podstrešju.
Del stavbe, ki je določen za poštno ministrstvo, ima 161 pisarn, 14 dvoran (vsaka okrog 80 kv. metrov), 2 brzojavni dvorani (vsaka s površino okro 400 kv, metrov), 1 brzojavno dvorano s površina okrog 650 k v. metrov, 14 skladišč, 2 stanovanji za sluge, kotlarno z 20 kotli in s površino okrog 100 kv. metrov, strojno dvorano s površino okrog 400 kv. metrov), 1 brzojavno dvorano 6 površino okro« 200 kv. metrv, 4 delavnice itd. Dolžina hodnika v stavbi je okrog 1 in pol km. Stavba ima 3 zatočišča proti zračnim napadom za okrog 150 ljudi. Velike dvorane za blagajnico, za brzo-jav, za čekovni oddelek, hranilni promet, knjigovodstvo in trezor 6e ventilirajo umetno. Ventilacija je tako urejena, da v poletju osvežuje zrak v teh prostorih.
Zaradi hitrejšega poslovanja je instalirana zračna pošta, tekoči trakovi, naprava za prenašanje brzojavk, dvigala, ki spajajo oddelke z blagajniškimi okenci itd. Razen tega je tudi 5 osebnih dvigal
Za stavbo je bilo izdanih: za surova dela okrog 17,300.000, za notranji omet okrog 3,200.000, za okna in vrata okrog 8,000.000, za kanalizacijo in druga manjša dela okrog 1,500.000, za končna dela otfrog 14,000.000 dinarjev. Razen tega je bilo izdanih za razne instalacijo okroig 12,000.000, za opremo pa okrog 1,500.000. Skupni izdatki so torej okrog 58,000.000 dinarjev.
Če odračunamo stroške za instalacije in opremo, velja vsa zgradba kakih 44,000.000 dinarjev.
Stavba je zidana po izkušnjah največjih poštnih hranilnic na svetu tako glede razporeda prostorov, kakor tudi glede uporabe tehničnih pomožnih sredstev. Veliko število blagajniških okenc v glavni dvorani, smotrna razporeditev okrog te osrednje blagajniške dvorane in najmodernejša tehnična sredstva za pospeševanje poslov (dvigala, pnevmatične cevi. tekoči trakovi, telefoni itd.) omogočajo dvakrat, trikrat hitrejši postopek pri čekovnih, hranilnih, lombardnih in drugih vplačilih in izplačilih. Tako se bo ra stranke znatno skrajšal čas čakanja v blagajnici Poštne hranilnice. Pri tem se seveda nudi publiki ves komfort, kakor ga nudijo svoji publiki Poštne hranilnico in druge velike banke v glavnih mestih zapadne Ev-rope.
Zaradi njene monumentalnosti, lepote in tehnične ureditve, naj bi novo zgradbo Poštne hranilnice obiskali tudi ljudje, ki nimajo direktnih poslovnih zvez s Poštno hranilnico.
Uradne ure so v Poštni hranilnici vsak delavnik od 8 do 14, blagajnica pa je odorta za stranke od 8 do IX
Raznoterosti iz dnevne kronike
Ljubljana, 10. oktobra.
Žalne svečanosti
V	tukajšnji pravoslavni cerkvi je bila včeraj dopoldne ob 11.15 spominska svečanost sa blago-pokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem ob priliki štirilelnice njegove smrti. Cerkvene obrede je opravil prota Budimir, navsočni pa so bili tudi svetnik Stanko Novak, poveljnik dravske divizijske oblasti general Djordje Lukii, brigadni general Pavlovič s častniškim zborom, predsednik apelacije dr. Golia, ljubljanski iupan dr. Adlešič, upravnik policije dr. Hacin, okrajni načelnik za ljubljansko okolico dr. Marušič, zastopnika ljubljanske univerze dr. Kušej in dr. Korošec Viktor, zastopniki raznih društev, ustanov in korporacij.
Pravoslavna cerkev v Tivoliju je bila polna občinstva. Med njimi, je bila tudi skupina Rusov, ki so pravoslavne vere. Po ialnem obredu je imel prota Budimir govor, v katerem je poudaril pomembnost dela blagopokojnega kralja Aleksandra I. Na koncu njegovega govora so vsi navzočni vzkliknili »Slava!*. Na žalni slovesnosti je pel pravoslavni cerkveni zbor.
Blagoslovitev nove cerkve na Kodeljevem
Velika svetnica sv. Terezika, ki si je v tako kratkem času pridobila po vsem svetu ogromno častilcev, ima že skoraj po vsem svetu svoja svetišča. Slovenija pa doslej ni imela še nobene cerkve, ki bi bila posvečena njej. Na to so začeli misliti tudi naši salezijanci, ki posvečajo vso skrb predvsem delavski mladini in duhovno zapuščenim predmestjem. Ko so pred več leti kupili nekdanji Mladinski dom, so takoj spoznali, kako se Kodeljevo vedno bolj razvija in da kapelica v domu že zdavnaj ne odgovarja več potrebam Kodeljčanov. Tedaj so sklenili, da se bodo polotili zidanja nove cerkve, ki pa naj bi ne bila samo zasilna, temveč taka, da bi odgovarjala potrebam v vsakem oziru, tako umetniškem -kakor tudi v velikosti. Malo drzna se je zdela ta zamisel v času, ko je na vseh koncih in krajih primanjkovalo denarja. Vendar se salezijanci tega niso ustrašili. Vedeli so, da jim bo pri tem pomagala mala svetnica, kateri naj bi bila cerkev posvečena, in vneti častilci le-te. Tako so začeli zbirati sredstva, ki so jih kmalu nabrali sami in njihovi vneti poverjeniki toliko, da so lahko položili temeljni kamen in nato začeli zidati novo veličastno stavbo, za katero je napravil načrte arhitekt Herman Hus. Zidarska dela je v začetku opravljalo podjetje Miroslava Zupana, nato pa je dela nadaljevalo podjetje Tomažič, ki jih je do letošnjega poletja v glavnem tudi dokončalo.
Tako je bila včeraj že blagoslovitev nove cerkve, na katero se je vse Kodeljevo že prejšnji večer pripravljalo z raznimi slovesnostmi, od katerih je bila najlepša procesija s plamenicami. Včeraj pa je bilo vse Kodeljevo v posebno slavnostnem razpoloženju. Zlasti cesta Ob Ljubljanici je bila vsa v mlajih in zastavah. Zastave pa so vihrale tudi z vseh hiš.
K slovesnosti je prišlo mnogo vernikov, tako domačinov in tudi ljudi od drugod^ Cerkev je blagoslovil prevzv. g. škof dr. Rožman ob asistenci velikega števila duhovščine, zlasti salezijancev. Po blagoslovitvi je ljudstvo že smelo v cerkev, kjer je imel g. škof lep govor o sv. Tereziki. Ob tej priliki je tudi čestital arhitektu in stavbeniku. Po govoru pa je nrc-vzvišeni opravil sv. mašo, med katero je l>ilo ljudsko petje, ki ga je spremljala rakovniška godba.
Slovesnosti so se nadaljevale popoldne, ko je imel ravnatelj Mladinskega doma dr. Tomec lep govor o sv. Tereziki, nato pa so bile pete litanije in slovesen blagoslov. Po službi božji pa je bila v Mladinskem domu slavnostna akademija, ki je prav lepo uspela.
L|ubljana včera'
Tudi včerajšnja lepa nedelja je izvabila iz mesta velike trume izletnikov in mesto je bilo /lasti v popoldanskih urah skoraj mrtvo. Večjih nesreč včeraj sploh ni bilo in tudi na policiji niso imeli posebnega opravila.
Prav mnogo Ljubljančanov in ljudi iz drugih krajev pa je tudi včeraj obiskalo razstavo slovenske knjige, ki vzbuja vedno več zanimanja. Podobno je imel prav dober obisk tudi kipar Boris Kalin v Jakopičevem paviljonu. Njegova razstava, ki je dosegla od vseh podobnih prireditev zadnjih let rekorden obisk in ki je bila tudi podaljšana za teden dni, je bila včeraj zaključena in Kalin je z uspehom razstave lahko popolnoma zadovoljen. Saj je pri nas malokateri umetnik dosegel od strani občinstva toliko priznanje. Rednih vstopnic je bilo prodanih 1200, poleg tega pa je razstavo obiskalo tudi nad 800 ljudi v skupinah.
Tivoli in drugi parki so bili včeraj vsi živi.
In spet je bilo lahko opaziti v naših parkih in zlasti _v Tivoliju neko pdmankljivost, ki jo je naše časopisje že omenjalo, a se nam zdi potrebno, da ponovno opozorimo nanjo. Vedno bolj se bližamo zimi in kmalu bodo klopce iz parkov pobrali in jih šele drugo pomlad spet postavili na določana mesta. In to bi radi omenili, da je teh klope po naših parkih odločno premalo. Taka stiska je celo zanje, da so se nekatere družine kar abonirale na posamezne klopce in večkrat se je lahko opazilo, da so nekatere gospe že naprej pošiljale svoje služkinje takoj po kosilu ali se prej v Tivoli, da so zasedle določeno klopco. Kolikor nam je znano, ima naše mesto samo okrog 600 klope, potrebnih jih je pa vsaj še enkrat toliko. Predvsem bi jih bilo treba precej postaviti na novo po raznih sektorjih tivolijskega parka. Prosimo mestno vrtnarijo, da bi se čez zimo preskrbela z novimi klopcami, da ne bo drugo leto spet zadrege.
Fantovski pretep na Brezovici
Res je čudno pri nas, da skoraj nobena nedelja ne mine brez kakšnega fantovskega pretepa in da se celo v krajih okrog Ljubljane, kjer bi človek pričakoval, da so ljudje kaj bolj pametni, zlasti v poslednjem času taki pretepi vedno pogosteje ponavljajo. Nocoj je bil tak pretep na Brezovici pri Ljubljani, kjer se je večja skupina fantov začela prerekati in izzivati. Prerekanje je bilo vedno glasnejše in nazadnje so začeli hreščati plotovi iu porajklji. Rezultat vsega tega je bil ta, da jih je delavec Valentin Prebil z Brezovice skupil. Po glavi je dobil več udarcev s trdim predmetom in videti je bilo, da je bil v glavo ranjen tudi z nožem. Močno je bil pretepen tudi po životu. Ob pol 2 ponoči so poklicali iz Ljubljane reševalce, ki so pretepenega fanta prepeljali z avtomobilom v bolnišnico.
Filmi
ki lih velja videti... ali ne videti
Velike norosti (Kino Matica). Dva znana
umetnika nosita glavni vlogi v tem filinu. ki je vzet iz gledališkega življenja. Zdi se, da novi veter protiprirodne discipline v pičlega pol leta le še ni mogel do kraja prepihati dunajske svojevrstne življenjske oricntucije, ki je po vojni temeljila v zavesti, da nima v širokem svetu prav za prav nobenih specifičnih, aktivističnih tendenc, najmanj pa seveda kakšnih »osvojevalnih«. Odblesk starega »cesarskega« počivanja, družabnih sestankov, prireditev, duhovnega življenja in resnosti, ki je veljala skoraj le duhovnim in kulturnim pojavom, je še ostal iz nekdanjih dni; Zato nas ne more presenetiti obilica motivov, ki v povestih, gledaliških in filmskih delih lahko še z vso važnostjo obravnavajo ljubezenske zaplete iz umetniških krogov. Forster in Wesselyjeva sta nosilca dveh takih, prav za prav drugod na svetu ža /.davna ne več sujetsko v prvem aktualnih vlog. Oba sta dobra in oba porabljata ves register svojega znanja — pa kljub temu ne moreta prepričati, neresnična, prav povestno izmišljena ostajata. Slab libreto in režiser, ki se ni mogel odločiti za škarje, sta temu vzrok. Film je dolgovezen, po dobrih poglavjih postaja tečen z osladnostjo, vse v vsem pa gremo na koncu zdolgočaseni od predstave.
»Domovina« (Kino Union). Menda je slučaj, da bi v Ljubljani tekla dva filma istega režiserja hkratu, prav redek. Kakor ->Velike norosti« je tudi '-Domovino« režiral Carl Frolich. To zadnje delo mu je uspelo za petdeset odstotkov bolje kot prvo, ki ga gledamo v Matici. -Problem nam stopa življenjsko blizu, neka resničnost nas naveže že kmalu v začetku, sledimo ji z vero do kraja. K režiserjevi zaslugi se pridružujejo še zasluge tudi stranskih igralcev, sočnost je v njihovi igri. Glavno zaslugo pn si je zagotovila Švedinja Žarah Leanderjeva. Njena igra je postala samostojna, ta njen lik izgubljene hčere je prav uspel, svež in samonikel, dober prijem predstavlja. Zraven nje bi bil omembe vreden še stari polkovnik (Heinrich George), dasi začenja stareti, njegova tehnika postaja podobna bebljanju, dalje Horbigerja, ki je dal solidno partijo in pokazal novo plat svojih sposobnosti. Sedermnnnova drama je v tej filmski obdelavi dobila dovolj srečno filmsko oživljenje. Brez prusovskih »pikelhaub«, maršov in »habtacht« seveda tudi ne gre. V filmu je sicer dokaj naivnosti. Globok alt Le-androve je zduj dozorel , izšolan je do kraja, interpretacijska sposbnost se je dovršila. »Euri-dike« in altovska partija iz Matejevega pasijona sta podani s pretresljivo impresivnostjo. Film sicer ni umetniško doživetje prvega reda, vendar je še vedno mnogo boljši kot običajni nemški »umotvori«. Največjega obiska bo seveda deležen iz vrst tistih ljubljanskih krogov, v katerih odločajo o vrednosti obiska dame, ki menijo, da je Z. Lcander »demonična ženska«.
Tretji poziv „Jutru"
. Na vse naše ugotovitve, ki smo jih zapisali v pregovarjanju z >Jutrom«, do zdaj ta list po svoji castnikarski dolžnosti molči. Prav tako molči na sedem naših jasno in stvarno zastavljenih vprašanj o cenzuriranju in sežiganju Ivana Cankarja, o duhovnem nasilju, o nasilju ^nacionalnega naprednega« tabora nad slovenstvom, kakor se je pokazalo leta 1933. proti »Ljubljanskemu Zvonu«. Nič bolj prijemljiv od molka »Jutra« ni »Jutrov« odgovor na naše vprašanje o tem, katera dela Ivana Cankarja je pri nas prepovedano ponati-skovati in uprizarjati. Kakor je nam in vsem Slovencem znano, je katoliška »Nova založba« prav pred dobrim letom dni zaključila celotno in popolno izdajo vseh del Ivana Cankarja, hrez kakršne koli ovire, če smo mi lahko zastavili vprašanje o tej r-Julrovi« trditvi, s katero hoče prikriti svojo vražjo zadrego, potem naj ho »Jutro« prepričano, da bodo višje sile do njega vsaj toliko obzirne, kakor so bile do nas, in da mu bodo blagohotno omogočile, da se na naša stvarna vprašanja brani. Če pa tega ne bo storilo, bomo prišli že 7, nadaljnjimi vprašanji, vrh tega pa bomo slovesno ugotovili, da »Jutro« po svoji časnikarski dolžnosti laže, o čemer je sloveuska javnost že itak prepričana.
Naše narodno gospodarstvo v avgustu
Ljubljana, 10. okt.
Povprečno število v avgustu zavarovanih delavcev na področju ljubljanskega Okrožnega urada zraša 104.416. V primeri z istim mesecem lanskega leta je število zavarovancev narastlo za 2014 oseb, a od letošnjega julija se je število povečalo za 512 oseb. Število delavcev je narastlo zlasti v sledečih industrijah: v tekstilni za +618, v industriji za predelavo lesa (mizarstvo itd.) za +451, pri hišnih poslih za +243, v občinskih obratih za +221 delavcev itd. Letni padec zaposlenosti pa izkazujejo predvsem sledeče industrije: gradnje nad zamljo —620, industrija tobaka —119, industrija papirja —116 delavcev itd.
V sezijskem pogledu so napredovale: gradnje nad zemljo +224, gostilne, kavarne in krčme + 150, gozdno-žagarska industrija +129, kovinska industrija +127 delavcev itd.; nazadovale pa: oblačilna industrija —237, industrija kamenja in zemlje —182 delavcev itd.
Hudo kaznavana roparja
Maribor, 9. oktobra.
V sobotni številki našega lista 6tno poročali o kazenski razpravi, ki se je v soboto dopoldne vršila pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča proti trem obdolžencem, ki jim je obtožnica očitala roparski napad na posestnico Marijo Mulec v Sp. Jablancih. 3.7-letni posestnik Fr. Gumzer je bil obsojen na 7 let in 1 mesec robije. 36-letni kovaški pomočnik pa na 8 let robije, oba poleg tega na trajno izgubo častnih pravic, 21-letni delavec Pavel Kranjc pa je bil oproščen. Pri razpravi sta obsojenca dejanje priznala, v preiskavi pa vse tajila.
Beli Krajini - sladkor brez trošarine!
Grozdia je malo in še to je dokaj kislo
Metlika, 10. oktobra.
Trgatev je minila. Vinogradniki pa so precej razočarani, ker jim trta ni rodila toliko, kot so pričakovali. Dokler je grozdje še viselo na trti, je kazalo, da ga že kar nekaj bo, ko pa so ga obrali, niso bili s pridelkom zadovoljni, kajti tega pridelka ni bilo niti toliko kol lani. Se dosti dobro so natrgali vinogradniki v okolici Radoviče, kjer v začetku maja ni bilo pozebe. Drugod, bolj v nižjih predelih, kjer je nastopila tedaj močna slana,
Posebneži, ki jih vsak dan srečujemo
Ljubljana, 10. oktobra.
Dokler je človek mlad, so nekatere njegove značilne lastnosti še nekako pogrnjene z neugnano vihravostjo in neuravnovešenostjo — nihče jih ne jemlje preveč zares, češ spremenil se bo še, zdaj je še mlad, površen, še nima izdelanega značaja. Ko pa pride v »solid-nejša«, zrelejša leta, poslauejo tudi »ljudske« očii pozornejše, diobro ga pregledajo in kuj kmalu zapazijo na njem znake posebnosti nevsakdanjosti — čim se vede količkaj drugače kot ostali njegovi vrstniki istih let. Med našimi meščani solidnih in starejših let prav lahko razločimo neikaj tipičnih posebnežev. Vsak dam jih srečujemo na ulici, v družbi, v raznih lokalih.
Četrtinkar in diplomat
Na tej preljubi slovenski zemljici je zlasti po mestih in trgih močno zastopan tip »četr-tinkarja« in diplomata. To so navadno starejši gospodje, ki tudi v jeseini življenja še niso izgubili vsega pomladanskega ognja. Proti večeru jih kar ne strpi doma Če ne gredo na »'skupščine« pod milo nebo, stopijo .v znano gostilno, kjer se večer za večerom zbira že »stalno omizje« Nič ni treba naročati, njihova večerna želja je talko stanovitna in določena ter redna kakor vsakdanja pot sonca po nebesnem svodu. Natakarica takega gost h samo od daleč zagleda — in ko »stalni« vstopi, mu ni treba drugega kot samo sesti, saj ga na mizi že pričakuje obvezna »četrtiuka«. »Omizje« starejših, resnih in dostojanstvenih mož že zboruje; o čem neki naj bi bil govor kot o visoki diplomaciji? Novodošli gost je kmalu z vso vnemo sredi razgovora. Od časa do časa ta ali oni pokaže s prstom na prazno »žarnico« in natakarica mu prinese iz točilnice polno. Ob če-trtdnki gre ura za uro, pogovor je dolg in učen. Ko je za hip odstramjen najtežji problem s političnega neba, pride na vrsto gospodarstvo, nato »lokalna kronika«, za njo dovtipi, končno spomini iz vojnih let in iz tistih časov, ki so bili že kakorkoli pomembni. Prav nazadnje pa se kakor za »lahko nočr ti stalni gostje spet nekoliko pom ude pri diplomaciji
Godrnfavčck
Posebneža te vršite niso nikjer bog ve kako veseli, pa vendar se najde povsod. Kar pridrsu od kod s paličico v rolkah, suho pokašljuje in se dolgo pripravlja, predein sede. Najprej pogleda, če je stol čist, pa že mu uidejo oči na mizo, brž začne godrnjati, kako to, da ljudje tako malo spoštujejo goste, češ ta prt je tak, »kot bi si bil hlapec vanj obrisal noge«. Če jedo, se kregajo, da je meso pretrdo ali pa da je preveč kuhano; juha je ali neslana ali
pa preveč osoljena, kruh je star »že najmanj štirinajst dni«, okno je slabo zaprto, takega prepiha ui bilo niti v strelskih jarkih. Natakarica je premalo vljudna. Na cesti godejo nad drugimi pasanti, kregajo se v tramvaju, v vlaku, na predavanjih — kamor sploh zaidejo. Najbolj so seveda v elementu, kadar lahko dele mladini zlate nauke. Podjetnejši med njimi so dogmatični higieniki, vsak mestni jarek pregledajo, spotikajo se ob figah, godejo, ker ob pločniku raste šop trave, godrnjajo nad škropilnimi avtomobili in se jeze, nad prahom. Ta svoja »opazovanja« pogosto pošiljajo tudi v razne rubrike po časopisih, da z njimi spravljajo v slabo voljo še druge ljudi,
Lfubitelji prirode
Tudi te vrste posebnežev ni malo. Nekateri so strastni izletniki, ki v jeseni življenja oblezejo vse hribčke in dolinice, obstoje pred slednjim grmom, fotografirajo vsako količkaj čudno vejo, v pobožnem spoštovanju postoje pred vsako, tudi skromijobarvno cvetlico. Ne morejo se načuditi lepoti priprode. Veliko jih je med njimi takih, ki imajo na svojih sprehodih s seboj mutastega spremljevalca, zvesto vdanega psa, ki ga od časa do časa pokličejo, potrepljajo po glavi in ga spet pošljejo naprej na pot. V Ljubljani je mnogo »ljubiteljev prirode«, ki vso svojo ljubezen posvečajo pticam Že navsezgodaj hite v Tivoli, žepe imajo dobro obložene z drobtinami, peškami in zrnjem. — in potem ves ljubi dan ne počno drugega kot krmijo, žvižgajo in tleskajo z jeziki krilatim gozdnim prebivalcem, ki skačejo okrog njih, jim sedajo na ramena, na jrlavo ter se motajo okrog njihovih čevljev. Bolj zadovoljnih obrazov kot jih imajo pri svoji vsakdanji »krmi« ti ljudje, kfnalu ne vidite zlepa kje
1’udje, ki bi bili radi poučeni
Morda se katerikral nimate kam dejati, pa stopite v kavarno. Prelistate časopise, pregledate ilustracije, popijete, kar vam prineso, kadite, da se v vaši bližini že kar začne nabirati megla, čakati morate; do prihodnjega opravka imate časa več: ko preveč. Zehati začnete, ozi-rate se po kavarni od dolgega časa. V vaši soseščini pa sede mirno, v pobožni zbranosti, kakor božji volki, tisti posebneži, ki s svetniško trdovratnostjo ure in ure upirajo oči v časopise; grmade prebranega in neprebranega se nabirajo pred njimi Težak »šilit« je tol Berd, bero, radi bi bili temeljito »poučeni« o vsem, kaj se na svetu godi. In »poučeni« nočejo biti samo z dveh, treh strani, z desetih, z dvajsetih, s stotih, ko vse preberd, mislijo, da sa informirani bojje celo kot Foreign Office žal ne vedo, da sc je v njih glavah le kaos še malo bolj zapletel. Dobra je ta vera, ki neko ljudi dan
•>$!■(M
pridelka ni bilo niti tretjino toliko kot lani. Grozdje tudi ni bilo tako sladko, kakor je morda kdo pričakoval. Imelo je le 15 do 17 stopinj sladkobe, dočim jo je imelo navadno 18 do 20.
V zadnjem času smo brali v časopisih, da za sladitev mošta ne bo treba v gotovih primerih plačati trošarine na sladkor. Sladkor brez trošarine bodo dobili kraji, kjer grozdje ni moglo dovolj dozoreti. Med te kraje je gotovo treba prištevati našo Belo Krajino. V ta namen je že tudi obiskal naše kraje kletarski nadzornik banske uprave ter na kraju samem ugotovil, da ima letošnji vinski mošt zares preveč kisline in da bo v ta namen treba delati na to, da dobe^tudi v naših krajih vinogradniki sladkor brez trošarine.
Vinarska zadruga je letos spet spravila v klet precej mošta. Nabavila si je na novo dva večja nova soda, tako da jih ima zdaj kar šest, ki skupaj drže 500 hi. Sode je izdelalo podjetje Medved iz Tacna nad Ljubljano. Zadruga in njeno vino dobiva dober sloves. Zelo potrebno bi bilo, da se zadružna klet razširi. Treba je tudi gledati na enotno vrsto vina, ki bi ga lahko v večji meri izvažali čez mejo. V ta namen bi Vinarska zadruga potrebovala vsaj 500.000 dinarjev državne podpore, kakor so jo dobile ostale zadruge.
*
Klanec na cesti, ki vodi proti Drniičem in Ra-dovtci nad Urhom v Metliki, je okrajni cestni odbor znizal. Cesta je na enem mestu tudi razširjena, tako da se zdaj dva voza vsaj lahko srečata. Vas liabrovec tudi popravlja občinsko pot proti Bušin-cem. V ta namen je banska uprava dala 10.000 dinarjev podpore.
Smrtna žrtev avtomobilske nesreče na državni cesti
Maribor, 9. oktobra.
V soboto zvečer okoli sedmih se je na državni cesti v Košakih pri odcepu ceste proti Sv. Kungoti zgodila avtomobilska nesreča, ki je zahtevala mlado življenje 13-letnega sina kuharice, Slavka Kravanja.
Zvečer proti sedmi uri se je vozil trgovec in lastnik tovarne »Betonik« gospod Davorin Štucin s svojim avtomobilom, v katerem je bila z njim tudi še njegova hčerka, do košaškega klanca. Tukaj se mu je pokvaril motor. Štucin e avto ustavil in pravilno postavil ob desno stran ceste ter ga začel popravljati. Pridružil se mu )e 13-letni Slavko Kravanja, ki mu je pri popravljanju avtomobila svetil z žepno svetilko. Ko je bil Štucin ves poglobljen v popravljanje voza, je iz šentlenarske smeri privozil redni avtobus, katerega je sotiral fehksNcuwirth. Avtobus je zadel Štucma m Kravanjo, hfeerka pa se je s skokom v avtomobil rešila karambola z avtobusom. Posledice so bile strasne. Štucinu ,e trikrat zlomilo levo nogo pod gležnjem ter mu snelo vso kožo, dečku pa je zlo-
m''?	P°!fS ie dobil hud” notranje
poškodbe. Stucinova hčerka pa je pri udarcu avto-
MaHhorsk	i .do,biIa ,až!e notranje poškodbe.
k!a Z, re,eVaIci’ ki 80 bili tak°i poklicani n. hnlni"nt™ v S°- P°ncsrečence prepeljali v mariborsko I, . , : kjer le Slavko Kravanja kmalu po operaciji podlegel težkim notranjim poškodbam.
rreiskava bo ugotovila, kako je prišlo do nesreče in kdo nosi zadnjo odgovornost. Zanimivo je,
SE j C nesre^a dogodila na istem mestu, kjer se if P.r časom smrtno ponesrečil podnazornik mariborske policije g. Kunst.
za dnem kakor s prHi-skovoi pripenja za tri. štiri ure na kavarniške sedeže, jim utruja oči in muči možgane...
Od tu in tam
Ministra dr. Spaho in Dragiča Cvetkovič sta se dva dni mudila v Nišu in okolici. Ogledala sta 6i razne naprave železniških delavnic, novi vodovod, muzeje in nove izkopanine iz rimske dobe. Obiskala sta tudi tobačno tovarno. Po kratkem obisku v Niški Banji sta obadva ministra odpotovala nazaj v Belgrad. Istočasno pa je gradbeni minister Dobrivoj Stošovič imel več konferenc s fukcionarji JRZ v Južni Srbiji.
V	soboto je bil v Belgradu odprta jugoslovanska obrtniška razstava v prostorih tamkajšnjega velesejma. K otvoritvi so se zbrali zastopnik kneza namestnika, zastopnik vlade trgovinski minister Nikola Kabalin, belgrajski župan, zastopniki drugih ministrstev ter jugoslovanskih obrtniških društev in zbornic. Razstava bo odprta do 23. oktobra.
Malim pevcem »Trboveljskega slavčka*, ki so prišli v soboto v bolgarsko prestolnico Sofijo, so priredili učenci ljudskih in srednjih šol tak sprejem, kakor ga ni bilo deležno še nobeno jugoslovansko pevsko ali drugo zastopstvo. Pri sprejemu na postaji so se zbrali zastopnik prosvetnega ministrstva, bolgarsko jugoslovanske lige, jugoslovanskega poslaništva ter člani jugoslovanske kolonije v Sofiji. Seveda je bilo na postaji mnogo občinstva, zlasti pa šolske mladine. S postaje je krenil velikanski sprevod do srede mesta* a spotoma so Bolgari s silnim navdušenjem pozdravljali slovenske goste, otroke trboveljskih rudarjev. Na čelu sprevoda je korakala godba. Pred meščansko šolo so pa svoje goste pozdravili učenci in učenke. V soboto zvečer so »Trboveljski slavčki« priredili svoj prvi koncert v veliki dvorani »Blgarije«, a včeraj so priredili drugega. Za oba koncerta slovenske pesmi je vladalo velikansko zanimanje ter so bile vstopnice že nekaj dni prej skoraj razprodane.
*Seminarje sa skupino nacionalnih predmetov* v sedmem in osmem razredu gimnazije je že z letošnjim letom vpeljal prosvetni minister Magara-ševič. Z načrtom se je bavila posebna komisija, v kateri so bili vsi prosvetni načelniki v banovinah in vsi srednješolski inšpektorji. Ugotovilo se je, da prihajajo mladi ljudje iz gimnazije sicer s precejšnim znanjem, vendar pa s pomanjkljivim praktičnim razumevanjem in poznavanjem naših narodnih potreb in brez dejanskega čuta za naše narodne življenjske sile. V novih seminarjih se bo mladina spoznavala s preteklostjo in sedanjostjo naroda bolj stvarno z neposrednim doživljanjem gra-. diva. Bavili se bodo z raznimi narodopisnimi stvarmi, zanimivostmi naših krajev in ljudi, z jezikom in pesmijo, narodno nošo in podobnim. Komisija je izbrala tudi seznani takih znanstvenih in književnih del, ki se bavijo s temi vprašanji, in katera bodo gimnazijci v teh seminarjih brali. Seznanili se bodo sploh z vsemi poprišči, koder se narod pozitivno udejstvuje. Na številnejših izletih se bodo morali bolj temeljito spoznati z živalskim in rastlinskim svetom v domačih krajih ter s kulturnimi spomeniki naše preteklosti in sedanjosti.
Za povzdigo sadjereje v hrvaških krajih se trudi hrvaška »Gospodarska sloga«. Zgodaj spomladi letos je začela navajati svoje člane, naj bi zasadili čim več mladih sadnih drevesc. Za najbolj pridne in zgledne sadjerejce pa je razpisala posebne nagrade in priznanja. V poštev so prišli vsi, ki 60 nasadili največ drevesc ter očistili in obvarovali stare pred boleznimi in mrčesjem. Sedaj so po prijavah ugotovili, da je bilo letos po vsej Hrvaški zasajenih nekaj nad 80.000 sadnih drevesc. Najbolj so se odlikovali okraji Karlovac, Bibač, čazma, Jastrebarsko, Brčko in Nova Gradiška. Podobno propagando pripravljajo tudi za prihodnjo pomlad.
Okrog 900 milijonov kilovatnih ur električnega toka se proizvaja letno povprečno v baši državi. To statistiko so objavili na kongresu elektrarn v Sarajevu pred dvema dnevoma. Letaš sta začeli obratovati še. dve veliki vodni električni centrali v Srbiji in Dalmaciji, pa je zato zelo verjetno, da bodo statistike za konec letošnjega leta poka zale milijardo kilovatnih ur. V pogledu porabe elektrike Jugoslavija močno zaostaja za drugimi državami. Pa je to razumljivo, če pomislimo, da^ jo povprečni življenjski standard jugoslovanskega človeka nizek, kajti elektriko uporablja zelo rad kulturno višji narod. Vlada dr. Stojadinoviča je že mnogo storila za napredek na tem polju, toda lastniki elektrarn žele, da bi se jim dali na razpolago ceneni krediti in zmanjšale dajatve, da bi mogli porabo elektrike še bolj razširiti. Glede posamične porabe elektrike je seveda Slovenija na prvem mestu.
518,7 milijona dinarjev je ostalo v državni blagajni po prvih potili mesecih letošnjega proračunskega leta, kajti dohodki so znašali 4.872,12 milijona dinarjev, a izdatki 4.353.41 milijona. V istem času je bilo lani dohodkov za 243.61 milijona manj kakor letos.^Letošnji proračun jo predvideval za izdatke 5.075 milijonov dinarjev, dejansko pa je bilo porabljenih le 4.353.41 milijona, torej za 14.22 odstotka manj, kakor dovoljuje proračun. Lani so znašali izdatki državne blagajne za prvih pet mesecev 4-080.47 milijona, a^ letos 4.353.41 milijona. Največ novih izdatkov je šlo na račun železnic in prosvete.
Vfečo je nasadila svoji žrtvi na glavo neka ciganka iz okolice Daruvarja. Oglasila se je bila pri neki kmetici in jo prosila za kruh. Ko ga je dobila, se je zapletla z njo v pogovor in izvedela, da je kmetica bolna. Ciganka je takoj povedala, od kod bolezen; vile so jo začarale. Sporazum je bil takoj dosežen in začel se je čarovniški obred. Ciganka je nataknila kmetici vrečo na glavo in začela skakati po hiši ter bruhati »čarovniške izreke«. Ko je vse potihnilo, je kmetica snela vrečo z glave in opazila, da je ciganke kar zmanjkalo. Pa ne samo to. Z njo vred je izginilo nekaj posodo, denarja, obleke, čevlji, žito, moka, toliko, da je Bilo sploh čudno, kako je mogla ciganka vse to odnesti.
Nevesto je ukradel 20 letnemu ženinu 50 let s tari vdovec Trifun Bojovič iz Ivanjice v Srbiji Komaj tri mesece je bila poročena lepa Zora Bra. dič. ko ji je. mož nenadoma umrl. Vse mlado in staro je začelo frčati in se vrteti okrog 17 letne vdove. Pripravljale so se celo ugrabitve in podobno. Največ uspeha je imel 20 letni Živadin. Vsa vas je kmalu izvedela, da se bosta lepa mlada vdova in Živadin vzela. Takrat pa se je pojavil petdesetletni vdovec Trifun in premamil mlado vdovo s svojim denarjem in bogastvom. Neke noči je Zoro odpeljal na svoj dom. Zapuščeni Živadin pa je žalosten zaprosil orožnike, naj mu privedejo nazaj nevesto, kako se je zadeva končala, pa ne poročajo.	.
Pijana družba je v soboto pozno ponoči v Za grebu napadla policijskega stražnika in mu iztrgala službeno puško. Družba je kričala in vpila in ni prenehala razgrajati tudi na opomine, stražnika. Ko stražnik le ni odnehal, so mu vzeli puško in začeli s palicami mlatiti po njem. Komaj da se jih je rešil, je stražnik potegnil svoj samokres in jih pozval k miru. Toda vse to je bilo zaman. Stražnik je šestkrat ustrelil, na tleh pa je obležal dvakrat ranjen v trebuh pijani šofer Krupa. Ostala družba se je razbežala. Ranjenec ima hude rane in bo bržkone podlegel poškodbam.
Lepo uspel koncert grafikov
Odličen uvod v proslave 70 letnične grafične organizacije
Ljubljana, 10. okt.
V	okviru proslav, ki jih prireja grafična organizacija ob 70-lctnici svojega obstoja, se je vršil včeraj dopoldne v frančiškanski dvorani koncert, ki je privabil mnogo občinstva in nudil slehernemu dve uri lepega glasbenega užitka. Spored je bil pester in vsakdo je prišel na svoj račun. Koncert je bil nekaka revija glasbenega življenja naših vrlih grafikov, ki krepko in uspešno stopajo po tej poti. Vsakdo jim mora priznati požrtvovalnost in uspehe v tisti veji umetnosti, kjer človek najlepše in nagloblje izraža svoja čustva: v pesmi in glasbi.
Kot smo že omenili, je bil koncert zelo pester. Nastopila sta pevska zbora ljubljanske in mariborske »Grafike«, grafični gitaristi in mandolinisti iz Zagreba ter salonski orkester ljubljanskih grafikov. Ljubljanski grafiki (dirigent g. D. Cerar) so dali brez dvoma najlepše stvari, ki po svoji kvaliteti in izvedbi spadajo v resno umetnost. Ljubljanska »Grafika« je od svojega zadnjega nastopa mnogo napredovala, bodisi tehnično, bodisi v podajanju ali zvočnosti zbora samega. Mnogo je pripomogel k temu tudi program, ki je bil tokrat bolj srečno izbran, kakor pa zadnjič. Vse pesmi so bile lepo podane, zlasti pa Foersterjev »Spak«, ki je dosti naravna zadeva za lepo in smiselno podajanje izvajanje, torej delo, ki hoče dobrega dirigenta in dober zbor. Želeti bi bilo malo več zvočnosti, ker 6e zdi, da je nekoliko zabrisana. Kriva je temu nekaj
tudi dvorana. Pa naj bo že tako ali tako, zbor gre starim dnevom naproti. Morda mariborska »Grafika« pod vodstvom g. Odakova, kar se tiče tehnične in glasovne plati nekoliko zaostaja. Ima pa nekaj prisrčnosti in domačnosti, ki mnogokrat odtehta vse drugo. Peli so brez not, kar pomeni, da so mnogo vadili in se z vso vnemo lotili dela, ki naj bi pokazalo njihovo resno stremljenje k lepoti naše pesmi. Ko jih je človek poslušal, se je nehote spomnil Korošcev, ki so pred leti peli v Ljubljani prav s tako prisrčnostjo in domačnostjo. In prav tega je človek vesel.
Nastop Zagrebčanov pod taktirko g. D. Vraniča, je bila za nas nova stvar, ker mi takih orkestrov nimamo, vsaj na koncertnih deskah ne. Vendar se zdi, da z lepo podano pesmijo ali srednje dobrim salonskim orkestrom ne bi mogel vzdržati konkurence.
Salonski orkester ljubljanskih grafikov, ki ga vodi g. V, Zižmund, je svoj dobri sloves potrdil. Vse je bilo lepo in točno podano. In ravno ta orkester kaže, kako naši grafiki z veliko ljubeznijo in razumevanjem služijo eni najlepših muz — glasbi
Koncert je pokazal, kaj zmore veselje in hotenje do lepega, kaj zmorejo ljudje, katerih življenje poteka ob pesmi stroja. Enakomerna in dolgočasna postane ta pesem. Vesela samo v toliko, ker poje o kruhu. Pesem pa, ki prihaja iz srca, je vedno lepa, živi in bo živela večno. Delu pa, ki 60 ga naši grafiki doprinesli n našo pesem in glasbo — vse priznanje.
Za škodo, povzročeno od političnega nasilja „od spodaj", odgovarjajo občine
Belgrad, 9. oktobra, m. Ministrski svet je na predlog notranjega in pravosodnega ministra na podlagi odstavka 1. § 100. finančnega zakona za leto 1938-39 predpisal uredbo z zakonsko močjo o povrnitvi premišljene škode iz političnih nagibov z uničevanjem, poškodovanjem, požigom ali ropom tujega premoženja :
Čl. 1. Vsakdo, ki s premišljeno izvršeno škodo iz političnih nagibov z uničevanjem, požigom ali ropom njegovega premoženja to škodo utrpi, sme zahtevati povrnitev od one občine, v kateri je bilo izvršeno kazensko dejanje.
Čl. 2. Zahtevek za povrnitev škode po čl. 1. proti občini, za katero velja zakon o občinah, se ustvarja s tožbo na pristojne upravne oblasti prve stopnje, za občine, za katere velja zakon o mestnih občinah, s tožbo pristojnemu banu odnosno upravniku mesta Belgrada proti občini mesta Belgrada.
Čl. 3. Postopek po vloženi tožbi se vodi po predpisih zakona o splošnem upravnem postopku, v kolikor to z uredbo ni drugače določeno. V tožbi mora tožitelj poleg določenega zahtevka za povrnitev škode navesti tudi dejansko stanje ter okolnosti, iz katerih izhaja ta škoda, da jo bilo dejanje, s katerim mu je bila premišljeno storjena škoda, zares iz političnih nagibov ter mora za to navesti tudi vse potrebne dokaze. Kot dokazno sredstvo so more zaslišati tudi stranke. Če se v preiskovalnem postopku ugotovi, da obstoja dovolj razlogov, da je bilo dejanje zamišljeno in izvršeno iz političnih nagibov, je za nadaljnje postopanje obvezna ustna in javna razprava. V nasprotnem primeru bo oblast napotila tožitclja, da svoj odškodninski zahtevek iztoži na reden način pred pristojnem rednem sodišču. Poleg osebnega poziva stranke je oblast dolžna napovedano ustno razpravo objaviti na svoji oglasni tabli in na oglasni tabli tožene občine, kakor tudi na drug način, ki je v navadi v toženi občini. Priče, kakor tudi stranke se pri zaslišanju zaradi dokazov lahko tudi zaprisežejo na to, kar so izpovedale, ako oblast smatra to za potrebno. Priče in stranke se zaprisežejo v smislu predpisov. V teku postopka po tej uredbi se stranki no moreta poravnati.
Čl. 4. Oblast bo na podlagi izvida celotne ustne in javne razprave ter prijavljenih dokazov v prvi vrsti skrbno in po svobodnem prepričanju ocenila, če je bilo dejanje, s katerim je bila toži-telju povzročena škoda, izvršeno premišljeno iz političnih nagibov, nato pa bo ocenila ostale dejanske navedbe. Če se z odlokom prizna upravičenost tožbe, bo oblast določila znesek celotne skodc, ki jo bo prisodila tožitcl ju. Ako pa oblast po ustni in javni razpravi oceni, da dejanje, s katerim je bila tožitelju izvršena škoda, ni bilo izvršeno premišljeno iz političnih nagibov, bo zavrnila tožbeni zahtevek in bo tožitelja napotila, da uveljavi svoj tožbeni zahtevek pred pristojnim rednim sodiščem.
Člen 5. Kadar je kazensko dejanje izvršeno na meji področja-več občin in je sporno, na področju katere občine je bilo dejanje izvršeno in če je 6ploh negotovo, na področju katere občine je bilo dejanje izvršeno, se bo tožba za povrnitev škode iztožila od vseh občin, ki prihajajo v poštev. če se v teku postopka ne ugotovi, na področju katere občine je bilo dejanje izvršeno, 6e bodo z odlokom obsodile vse dotrčne občine za povrnitev škode. Z istim odlokom se bo tudi določilo, kateri del zneska odpade na posamezne občine in to sorazmerno neposredni zadolžitvi z neposrednimi davki davčnih obvezancev posameznih občin.	•
Člen 6. Pravica do zahtevka za povrnitev škode s tožbo zastara po tej uredbi v teku dveh mesecev od dneva izvršenega dejanja.
Člen 7. V roku enega meseca od dneva pravo-močnega odloka o obsodbi za povračilo škode je občina dolžna razdeliti povračilo posamezno na vse davčne obvezance dotične občine po njihovi zadolžitvi z neposrednimi davki v tej občini, in sicer po njihovi davčni moči prejšnjega leta. Od njih bo v nadaljnjem roku enega meseca izterjala naplačilo in ga izplačala oškodovancem. Če občina v določenem roku ne izvrši razdelitve, bo razdelitev in naplačilo izvršila davčna uprava. Ako občina izvrši razdelitev, toda v roku nc izvrši naplačila, bo naplačilo istotako izvršila davčna uprava. Davčna uprava bo postopala po predpisih, ki veljajo za naplačilo neposrednih davkov tako, da odlok druge stopnje davčne oblasti ne moTe biti predmet administrativnega spora Davčna uprava je dolžna uvesti postopek v roku 8 dni po sprejemu zahtevka.
Clen 8. Ako 6c izsledi ali ujame povzročitelj škode, bo obsojena občina za izplačano vsoto zahtevala povračilo in stroške od povzročitelja po redni sodni poti. Naplačilo povračila od povzročitelja se bo vrnilo davčnim obvezancem občine, od katerih je bilo zaradi izplačila oškodovancu vsota izterjana v istem iznosu, ki so ga vplačali.
Člen 9. Če so uničene, poškodovane, požgane ali oropane stvari, ki so bile zavarovane, odgovarja občina oškodovancu samo za razliko med zneskom ugotovljene škode in izplačane zavarovalnine.
Člen 10. Stranka lahko odstopi od tožbe po tej uredbi od dneva, ko je izdan prvostopni odlok. Oškodovanec, ki se ne posluži te uredbe ali pa odstopa od tožbenega zahtevka po tretjem odstavku, ali pa če od svojega zahtevka za povrnitev škode, katero po tej
uredbi lahko ostvari, odstopi, se lahko obrne za ta zahtevek na pristojno redno sodišče.
člen 11. Ako bi se v kateri občini ponovila dejanja poškodovanega tujega premoženja premišljeno ali pa, ako bi se v zvezi s tem ponovila kakšna težja dejanja, zvezana z življenjsko nevarnostjo, iz političnih nagibov, 6e mora po odloku bana oziroma notranjega ministra začasno poslati v dotično občino potrebno število varnostnih organov zaradi zaščite pred gospodarskimi motnjami in v zvezi s tem tudi pred motnjami premoženjske in osebne varnosti. Odposlani varnostni organi bodo ostali v dotični občini tako dolgo, dokler bo to potrebno. Stroške za varnostne organe in njih vzdrževanje bo nosila občina, v katero bodo poslani. Odlok o odpošiljatvi varnostnih organov po prejšnjem odstavku, o času, kako dolgo bodo ostali tam, kakor tudi o višini stroškov za vzdrževanje, ki padejo na občino, daje po svobodni ocenitvi za vse kmečke občine ban, za mestne občine pa notranji minister. Naplačilo stroškov se bo izvršilo po predpisih člena 7.	,
Člen 12. Odloki, ki se izdajo po 'tej uredbi, ne morejo biti predmet administrativnega spora.
Ljubljana : Slavija (Sarajevo) O: O
Ljubljana, 9. oktobra.
Zadnja dva velika neuspeha našega ligaša sta dosegla, da je šlo naše občinstvo na današnjo tekmo s precejšnim “strahom za končni izid. Moštvo SK Ljuihljane je zadnje čase preživljalo krizo, ki je imela več vzinoikov. V prvi vrsta se je pozinala odsotnost starejših, rutiniranih igralcev, ki niso imeli priliko za trening, ker jim to služba ni dopuščala. Na njihova mesta so seveda zato morale stopiti mlajše, talentirane, toda še neizkušene moči, ki seveda s seboj niso prinesle v igro zrelosti. Toda čas je bil, da se tem mladim igralcem da prilika za resno, odgovorno igranje, suj bodo morali prej ali slej za vselej zavzeti mesta svojih starejših tovarišev.
Gostje so nastopili v tejle postavi: Krstu-lovič, Zagorac—Pavlič, Marjanovič—Gjurovič— Presinger,	Vidovič — šalipur—Rajlič—Lehr—
Petkovič U.
Nato pa se je vsula na igrišče še četica SK Ljubljane, ki je nastopila takole: Pogačnik, Oglar—Bertoncelj Stanko, Sočan—Pupo—Bon-celj, Janežič—Šercer—Gotmeze.lj—Vovk—Jež.
Končno pa se je prikazal še belgrajski sodnik g. Vaša Stefanovič.
Kratek potek; Začetni udarec ima Ljubljana. Slavija pritisne kar skraja. Ljubljana igra proti soncu. Janežič potegne po krilu, centrira, Gomc.zclj poda Ježu, ki lepo strelja, Krst, ul o vič pade, Šercer zgreši odbito žogo, lepa San«a v 4. min. je propadla. V 5. min. Zagorac odrine Ježa, šansa pa je splavala po vodi. Gostje in domači še niso zavzeli svojih vrst, zlasti napada sta še raztrgana. Končno po mnogih živčnih peripetijah žoga roma v o ut. Ljubljanski napad, naslonjen na dobro halflinijo, igra prav lepo, neprestano skoraj napada. Gospod Vasa itz Belgrada ni nič kaj trdno vsidran v sodniškem sedlu. Večkrat spregleda v presoji foulov prav preproste iin očitne stvari. Ljubljana podaja točno, nizka igra s kratkimi pasovi ji omogoča, da lepo prehaja skozi sarajevske vrste. Prosti strel proti Slavi ji strelja Pupo, toda Krstulovič brani sijajno. V 2"5. min. Marjanovič trikrat zaporedoma foula Ježa, gospod Vasa hrani sapo v pljučih in ne piska. Nov foul v šestnajstcrcu, gospod Vasa je še vedno Škot, kar se tiče sape. Gospod Vasa postaja predmet žvižgalnih ovacij. Ljubljana je odločno boljše in nevarnejše moštvo. Igra je zdaj raztrgana. Ljubljana dvigne brez potrebe igro, Pri tem je seveda na slabšem. Cudino, da si Ljubljana v toku igre dovoli vselej vsiliti od nasprotnika n jegov sistem, tudi če začne dobro in pametno. Ljubljana nato napada, ne pride pa niti pred nasprotnikov gol — in že odpiska sodnik konec prvega polčasa. V tem delu igre je bila dobri dve tretjini mnogo boljše, mno-nevamejše, pa tudi nesrečnejše ter z običajno igralno smolo občutljivejše in debelejše namazano moštvo. Kljub temu pa ni zapustila igra Ljubljane povsem zadovoljivega dojma. V zadnji tretjini je moštvo začelo igrati visoko, s tem pa je že dalo iniciativo .Sarajevčanom, ki jim ta stil bolje pristoji. Do kraja prav za prav ni zadovoljil nihče; še najboljši del je bila obramba s halflinijo. V napadu sta dali dobro igro obp krili, Janežič in Jež, — zadnji tudi ne brez vseh napak. Gostje so igrali v svoji najmočnejši postavi, na levem krilu so imeli mlado moč, ki je sicer dobro znano ime. Obramba je zadovoljila — razen precej šibkega in nervoznega Zagorca. Od halfov sta bila dobra oba stranska, v napadu pa še najboljša desna stran.
V	drugem polčasu začne Slavija. ki igra proti soncu. Slavija nevarno napada. Ljubljanski igralci podajajo netočno. Občinstvo razočarano gode. Zdaj je Slavija mnogo nevarnejša, Ljubljana pa vedno raztrganejša in slabša, rudi ha lf lini ja peša. Občinstvo po stari, lepi slovenski navadi apostrolira z »ljubeznivimi«
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	Barometer-# sko stanje J	Tempe« ratura v O'		«* c ► ta 5« ŽT	a C C !»	Veter	Pada- vine	
		• a 03 = g	e, , HA -B ° E			Umer, jakost)	m/m	vrsta
Ljubljana	765-6	16-2	8-4	92	2	ENE,	—	—
Maribor	763-0	16-4	6-0	70	0	S,	—	—
Zagreb	768-5	ts-o	8-0	90	5	ENEi	—	—
Belgrad	767-8	25-0	9-0	80	5	NW,	—		
Sarajevo	769-5	19-0	9-0	90	4	0	—		
Vis	763-9	17-0	150	90	10	N,	—		
Splii	763-5	22-0	16-0	70	9	N,	—	—
Kumbor	762-3	22-0	16-0	80	4	NE,	—	—
Rab	764-1	19-0	14-0	80	6	SE,	—	—
OuDrovniH	762-1	22-0	15-0	90	8	SE,	—	—
Vremenska napoved: deloma oblačno spremenljivo vreme.
Sploine pripombe o poteku vremena v Ljubljani od sobote do danes: V soboto je bilo v zgodnjih jutranjih urah močno qJ>lačno. Ob 5.30 se je nekoliko zjasnilo, vendar je ostalo vse do 13.50 večinoma oblačno. Od 9 do 10 je pihal srednje močan, od 11 do 14 pa zelo močan zapadni veter, enako tudi popoldne med 16 in 17. Ves popoldan in zvečer ee je oblačnost močno spreminjala. Najvišja toplota zraka je znašala 19.28 C.
Včeraj je bilo iz noči do 7 pretežno oblačno, od 7 do 7.40 pa tudi nekoliko megleno. Ob 8.40 se je popolnoma pooblačilo, le od časa do časa se je oblačnost nekoliko pretrgala. Ob 14.40 se je pričelo jasniti, ob 15.15 je bilo že skoraj popolnoma jasno in je tako ostalo do 16.20. Med 16.30 in 19.20 se je oblačnost spreminjala, nato pa se je popolnoma zjasnilo. Najnižja toplota zraka je znašala 8.6° C.
Koledar
Danes, 10. oktobra: Frančišek Borgia.
Torek, 11. oktobra; Firmin, škof
ff
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Ljubljana.
Novodošle državne srečke prodaja menjalnica Reicher & Turk.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani ima v tc*rek, 11. t. m. ob 8 zvečer skioiptično predavanje »Bela opojnost, Slovenija — Taj smučarjev«. Ob krasnih 6kioptičnih slikah predava Ante Gnidovec. Nad 100 naravnih posnetkovl Predprodaja vstopnic po 2 in 3 din v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Člani imajo popust. Če se želite seznaniti z najlepšimi smučarskimi tereni v Sloveniji in qbčudovati krasne zasnežene poljane ob prijetnem smučarskem predavanju, ne zamudite te prilikcl
Dvodnevni izlet v Trst 15, in 16. oktobra. Z avtobusom 78 din, z avtomobilom 60 din, z motociklom 50 din, z avtobusom v Trst—Gorico 115 din, za člane brez doplačila, novi člani pa 20 din enkrat za vselej. Prijave najkasneje do 10. oktobra do 12 dopoldne pri Tourex Slovenija, Ljubljana, Masarykova 12.
Zimski strokovni tečaji za obrtnike. Zavod za pospeševan je ofcrta Zbornice TOI v. Ljub«, Ijani namerava v letošnjem letu preko zime prirediti strokovne tečaje za izpopolnitev mojstrov, kakor tudi pomoohikov, ki bi prišii koristno v poštev tudi za pripravo na mojstrske izpite. Točaji bi bi,li za mizarsko, kolarsko, ce-metarsko, pečarsko. štulkatersko, kleparsko in ključavničarsko stroko. Vršili bi se ob sobotah popoldne in ob nedeljah dopoldne. Nadalje se nameravajo prirediti posebni tečaji za splošno izobrazbo za vse obrtne stroke za trgovsko poslovanje, in sicer iz obrtnega knjigovodstva, obrtne kalkulacije, računanja, pa tudi splošni risarski tečaji. Ker bo prireditev tečajev odvisna od tega, ako se prijavi zadostno število interesentov, vabimo mojstre, pomočnike, pa tudi vajence, ki bi se hoteli strokovno izpopolniti, da pošljejo prijavo s točnimi naslovi in označbo stroke, pa tudi z navedbo moirebitnili želj na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani.
izrazi domače igralce, namesto tla bi jih spodbujalo. Nekaj lepih Slavijinih potez proti ljubljanskemu golu, toda tudi to ne izpremeni rezultata.
Ljubljana je dala danes požrtvovalno, pa precej Šinko partijo. V napadu nd bilo prave glave. Zadovoljili sta še najbolj krili, toda sami nista utegnili še razvozlavati stvari, ki sta jih pošiljali v sredo. V triu ni zadovoljil prav za prav nihče. Halflinija je bila solidna, prav tako tudi obramba; točko je zapravil šibki napad, ono pa je rešilo solidno in dobro zaledje.
Slavija je enkrat nastopila kompletna. Pokazala je iste vrline, žilavost, lepo kombinatorno znanje in čvrstost. Najboljši mož je bil Krstulovič, dober pa surov Pavlič; zadovoljila sta stranska halfa, v napadu pa desna stran.
Pregled ostalih ligaških tekem
Senzacija prve vrste včerajšnjih ligaških tekem je zmaga Jedinstva 5:1 proti Hašku sredi belega mesta Zagreba. Moštvo Haška je povsem odpovedalo, nasprotno pa je belgrajski četrti ligaški klub zaigral lepo, zmagal pa je z rezultatom, o katerem se Jedinstvu prav gotovo niti sanjalo ni. Jedinstvo je zmagalo povsem zasluženo in ni niti razlika v golih prevelika. 3000 gledalcev, ki je tekmi prisostvovalo, je bilo nad vse nezadovoljno. Najzanimivejše srečanje je bilo v Splitu. Gradjan-ski je Hajduku dobro napolnil blagajno, saj je privabil na igrišče 5000 gledalcev ne samo iz Splita, tekmah na igrišču Jugoslavije »gustirala« nad goli. ki je padel že v prvem polčasu, je zabil šipoš. Gol bi bil ob malo večji pazljivosti Hajdukovega gol-mana čuliča ubranljiv. Pri Gradjanskem se je zlasti odlikoval golnian Glaser. Tekmo pa je vodil izredno sijajno italijanski sodnik Scorzoni.
V	Varaždinu je tamkajšnja Slavija izgubila proti belgrajski Jugoslaviji z 3:4 (1:3). Belgrajčtni so bili boljše moštvo v prvem polčasu, dočim pa so Varaždinci zaigrali odlično v drugem delu igre. Tekmo je vodil prav dobro ljubljanski sodnik Čamernik.
Belgrajska nogometna publika pa je na dveh tekmah na igrišču Jugoslavije »gustirala« nad goli, ki so padali pri obeh tekmah v obilici, V predtekmi je Bask proti Gradjanskemu iz Skoplja zmagal z 6:2; Bask je vodil že z 6:0. V glavni tekmi pa je BSK naročil v mrežo zemunski Sparti kar štiri darila. Zemunci niso bili kos trenutno najboljšemu jugoslovanskemu klubu.
e kakršnekoli vrste, ki bi jih njali z onimi, ki so nalašč zato ponctči kažejo pot, se morajo
N
’?'* I
Hervey Allen:	97
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Po tem, kar sem povedal, se samo po sebi razume, da vam morem izkazati vsako pomoč, kakor si je izmislite. N. pr.«, se je smehljal, »seveda morate vi brezpogojno kot moj ljubi gost ostati še dalje pri meni v Rogli na stanovanju, četudi ne boite vse življenje več odšli s Kube. Ugajate mi. Kje vendar imate svoje stvari? Imate svojega slugo? Dajte kar vse poslati semkaj.«
Antonio ni mogel takoj odgovoriti, prevzele so ga druge misli.
Zares ljubeznivo je to od vas, gospod.«
»Carlo!« je dejal oni vabljivo.
Antonio se je moral nekoliko	potruditi, kaj naj hi odgovoril.
Carlo — ljubezniv bi bil, če bi tega ne hoteli sprejeti. Mislim, da l)i tako lepe prilike kaj kmalu ne dobil spet.«
»Dobro!« je zaklical Cibo in se	nalahno	naslonil nazaj.	>Vi	ste
mojster besede, dragi, Toni, vi boste prav	gotovo naredili	še	ka-
riero.« Vrgel je ogorek svoje cigare na dvorišče in zatulil po dekletu Chicha. »Pojdite, ogledala si bova hišo«, je dejal Antoniu in \e stokajoč dvignil s stola. »Vidite, le čez nekaj se moram v življenju pritoževati: predebel postajam. Chicha!« Mulatka se je spet pokazala. »Prinesi si mokro ovijačo in odnesi zajtrk. Saj veš, da to privlači samo muhe. Pa reci Alfonzu, naj prinese gospodu njegovo prtljago. Stanoval bo odslej pri nas. To se pravi, dragi prijatelj, kje imate prav za prav svoje zaboje in omare?«
»Zunaj v vašem pristanišču, kjer sem pristal.«
»Pa vendarle ne brez straže.«
»Imam nekega človeka tam, nekega Španca z naše ladje — najel sem ga za teden dni. Nisem bil morda nekoliko prenagel?«
»Nasprotno — mož lahko tam spi in skrbi za vaše stvari. Vendar pa bi si ga enkrat rad ogledal. Halo, Chicha, kje je moja ovijača?«
Ovijača je bila že tu in Cibo si jo je ovil nekajkrat okrog tre-luiha ter njen gladki del potegnil med nogami in ga pričvrstil zadaj ob pasu: »Tako« je dejal, »zdaj lahko grem, ne da bi mi bilo v breme: svila je gladka in omogoči, da se debeli svinjski stegni ne krešeta.« Vsak njegov korak je odslej spremljalo lahko šelestenje svile, ko sta skupaj stopala vzdolž verande. »Da, podnebje, ki povzroča znoj, je že tu. Ce človek dobro premisli, je sedajle prav za prav že prevroče, da bi si ogledala še ves obrat.« Cibo se je i nagnil čez zid, ki je segal do višine prs in zvil skupaj protisončno I
strehico iz podolgovatih trsov, ki je padala kot nekak zastor in jo obdajala s hladno zelenkasto temino.
»Chicha!«..
»Da, da, gospod!« — odgovor od spodaj je tokrat zvenel nekoliko zasopljeno.
• »Vzemi ušivca Juhana pa ogorek cigare ter nama prinesi limone in sladkor in.,.« — spet se je pogreznil v svoj naslonjač. »Avgust v Havani, dragi moj! Veste, kaj to pomeni? Za božjo voljo, človek, donite vendar vaš suknjič stran! Tukaj si morate nabaviti platnene obleke — tucat! Vam jih bomo pustili takoj umeriti. Ovi-jače, kakor jo imam jaz, vi zaenkrat še ne rabite.«
• »No ja, tako dolgo vendar ne bo trajalo, dokler ne iztirjamo dolga, Carlo!« Antoniu je to ime zdaj že gladko teklo. »Preden boni jiorabil 12 platnenih oblek ...«
»Boga mi, za vsak da;n rabite tri obleke ali še več! Vendar pa danes v tej obleki	ne bo	nič hudega.	Vsediva	se tukajle	doli.jn
poklepetajva, spiva	čašico	in	pokadiva.	Nato pa	bova	jedla	in	ne-
koliko zaspala. Kaj bomors tem pridobili, vprašate, Ogromno: en dan bova prijetno preživela. Več pa človek ne zmore. Kaj $te sploh kdaj takole preživeli dan?«
»Moram pomisliti: da, ko sem bil še čisto majhen!«
»Oh, nikar ne mislite nazaj, to je tako mučno!« je zaklical Cibo. •Mislite enostavno takole,	da	je danes	danes, in nič	drugega!	To
je moje navodilo!«	,
Pravkar se jo prikazalo dekle z naročenimi stvarmi. Cibo je zmešal čisli rum s sladkorjem in limoninim sokom, potegnil zamašek iz obešenega vrča in natočil vanj vode do vrha. »Tukajle zgoraj na verandi ostane Voda zmerom hladna«, je dejal. V dveh praznih kozarcih sta ležala dva majhna koščka lim„onine lupine. Te je Cibo oblil s pijačo, ponudil Antoniu enega od kozarcev in zlil vsebino svojega poželjivo skozi goltanec. Bil je pravi pivski požiralnik: dolg, močan in upogljiv, kol nalašč ustvarjen za požiranje. Manjkalo mu je samo še trtno listje v laseh, pa bi bil dvojnik Si-lenov. Da bi kaj delal, je postajalo od trenutka do trenutka bolj nemogoče. Hip sta molčala in gledala predse, nato spet cula, se tiho pogovarjala, vendar pa sla spet na novo zakimala. Bilo je obema čudovito prijetno pri srcu.
To je bila izključno Cibova zasluga: imel je dar — enostavno zaradi svoje zunanje ih notranje pospbnosti —, da je znal ljudi pripraviti v dobro voljo. Strinjal se je s tem, da ni nikdar smatral ie sebe in svojih zadev za važne, temveč prav tako zadeve drugih. Bil jo kralj posluha in je zaradi tega veljal kot najbolj šaljivi in najbolj domiselni človek. Če mu je kdo pripovedoval kako prigodbo, je pridobila po ponovnem pripovedovanju še nevideno obliko. Do-življeno je obkrožil z neko mirno pozno jesensko lučjo, o kateri ni ni nihče, dokler ni srečal Ciba, niti najmanj slutil. Pri poznejšem premišljevanju zvečer na poti domov, na cesti, tajinstveno posejani
z lučjo, se je zdela ta preosnova še bolj nerazgonetljiva. Kajti kdor si je ogledal Ciba brez njegovih domislic, je videl samo prijaznega, kodrastega moža srednjih et s pripadajočim trebuhom. In vendar ga ni bilo nikogar do zadnjega sužnja, ki ga je general Capitano iz Kube^prav sedajle poslal iz Rio Pongo h Carlu Cibu, pa do tistega sužnja, kateremu so na roženih nogah merili sandale, da bi si jih na koničastem kamenju dvorišča ne ožulil, nikogar pravimo, ki no bi zaslutil Cibovega daru in pod njegovim vplivom ne pri-dobil na nastopu. Kljub Carlovi zdravici na današnji dan, pa je bilo tisto od^ včeraj, preteklost, Italija, Livorno in Genova, o čemer sta se končno pogovarjala. Z neivasitljivo radovednostjo, ki je lastna izgnancu,, je hotel Cibo naenkrat imeti vesti o ljudeh, o krajih in o vseh stvareh. Prav lake radovednosti je potrebovala’ Antonieva zgovornost, da je končno prišel do svojega cilja: še ni bilo poldne, ko jo že na dolgo in široko pripovedoval izbrane zgodbice kapitana Elije, o njegovi pobožni trgovini s kipi v Genovi in o redkih dogodkih na ; morski vožnji. Cibov trebuh se je--tresel od zadovoljstva pri misli na Marijin kip v kajuti, ki je nosil v osrčju stekleuičico rdečega vina.
»Veste kaj«, je dejal. »Moral sem svojemu ladjarju pomagati, da se je svojega svetega tovora znebil. Med nami, Toni: jaz sem osebno nopoboljšljiv dvomljivec. Zame je prava sreča, da je ostala po angleški zasedbi Havane palača inkvizicije. Jaz imam v svoji omari knjige, ki bi jih še danes ne mogel dali med ljudi. Vendar pa, kar sem hotel sedajle povedati: mi imamo tukaj v Regli nekega španskega duhovnika, s katerim sva si dobra prijatelja. Stalno se pričkava, le glede jedi sva istega mnenja. Kot vsi Španci, ima ta smešne provincijske predsodke, recimo, kadar je govor o vinu. Ampak o jedi, o jedi —« — slastno je cmoknil z ustnicama — »tam sva pa obadva pravoverna kot papež. Tam se razumeva, pater Juan in jaz. Jaz ga običajno imenujem pater Trajan. Se morda slučajno spomnite na glave rimskih cežsarjev, Toni? Če vidite patra Trajana, boste razumeli, kako mislim. .Natančno isti sloki stari potepuh iz Španije, ki se je v drugo rodil na svet. Pater Trajan je doma iz Se-govie, ki je vendar še staro mesto iz rimskih časov. Oglejte si enkrat dodobra njegovo glavo, če pride — pa ne dajte, da bi vas opazil! — kje sem že ostaj? A ja: torej kupim Marijo z rdečim vinom in jo poklonim patru Trajanu za njegovo kapelico s steklenico in z vsem. Zamislite se v to šalo, če mu čez nekaj let povemo, naj enkrat pogleda za njeno obleko. Vino iz Porta, pravite vi, je to? Potem mora blagoslavljati s kadilom natančno tisto vino, ki pa smatra,za posebno ničvredno. Pri sv. Voltaireu, tole bom.storil! Va-šega kapitana in patra Trajana bova dnes zvečer povabila na ve-čerjo. Potem bova imela vse udeležence skupaj.« Zajtrk se je pripeljal na majhnem vozičku in prav tako izginil. Najedla sta se, pa se nista dosti več gibala. Silovita vročina je grozila, da bo polagoma vdrla do njiju v senčnatem kotičku. Kot apno beli sončni žarki so sikali skozi žaluzijo.
Rdeča luč oznanja kvar na letalu
Nova uredba nemškega ministra za zrakoplovstvo
Nemški minister za zrakoplovstvo je te dni izdal novo uredbo, ki sc nanaša na ureditev letali' in ki govori tudi o raznih varnostnih ukrepih, ki naj v bodoče preprečujejo letalske nesreče na lžtali oil; samih. Ta uredba, ki poleg drugega dokazuje gotovo tudi to, da so se po nemških letališčih dogajale tudi letalske nesreče, pravi med družni tole: »Če bi kdo hotel v bližini letališč ali pa ob ponočnih letalskih progah nameščati nove svetilke kakršnekoli vrste letalci lahko zamenjali z narejene, da jim
prej obrniti na Letalski urad, da bo razsodil, če niso morda te luči za letalce nevarne.«
Dalje je bilo tudi določena da odslej letalci, kadar njihovim letalcem preti nevarnost, ne bodo smeli več upo.rabljati bele luči kot dozdaj, par pa rdečo. Če bo letalec dajal s svojega letala znamenja z rdečo lučjo, bo to pomenilo, da je na letalu nastal kvar in da bi letalec rad pristal.
Takšna poročila nemškega vira imajo najbrž tudi ta namen, da opozorc, kako velikanski promet je na nemških letališčih. Sicer pa takšne luči morda ne bi bile napačne tudi preko Studcn-ca in
Bojna ladja - spomenik
Spomenike imamo vseh mogočih vret. Nekateri med njimi so celo takšni, da vzbujajo zaradi originalnosti še prav posebno pozornost, seveda še bolj, če 60 jih izdelali domači mojslri-umet-niki. Takšnega spomenika, kakor so ga zdaj »postavili« na Japonskem, menda re6 nikjer več na svetu nimajo. Ta spomenik jc stara japonska bojna ladja »Izuma«. Admiral Yakešita, deveti poveljnik te japonske bojne ladje, jc izdal ukaz, da je treba to ladjo v kakem japonskem pristanišču »za večno« zasidrati, da bo služila kot 6pomenik postavljen vsem tistim, ki so kdaj v pomorskih bitkah izgubili življenje na tej ladji. Ta ladja je sodelovala tudi pri zadnjih bojih za kitajski Šan-gaj. Zgradili so jo leta 1900 na Angleškem in sicer za Rusijo. Udeleževala se je potem rusko-japon-skih bojev pri Port Arthurju. Tedaj so jo Rusom vzeli Japonci. Med svetovna vojno jc »Izumo« igrala važno vlogo v kitajskih vodah. Za to ladjo so ženske iz pokrajine »Izumo« podarile velik kip boginje Inadahimc. Po tej pokrajini jc ladja tedaj tudi dobila svoje ime.
Srečna številka „13"
Do številke »13« praznoverni liudje kar ne morejo imeti nobenega zaupanja. Nasprotno, če le morejo, se je izognejo. Vendar pa so to le praznoverni ljudje, kakor smo rekli. Če bi številka »13« res imela kako tako hudo tajno moč v sebi, potem bi bilo kaj takšnega, kakor se je prejšnji mescc zgodilo pri dirkah v Warwicku, res nemogoče. Že same dirke so bile na 13. septembra. Poleg tega pa so imeli tudi vozači, ki so nosili na hrbtu številko »13«, ta dan izredno srečni. Ta številka jc ta dan zmagala kar v treh skupinah tekmovalcev. Najbrž ne bi bile tudi prav nič drugače izpadle, če bi 13, september padel še povrhu na petek, mesto na torek.
Mussolinijev mlajši sin Bruno in Gina Ruberti, ki sta se te dni zaročila.
Se na Madžarskem bo dišalo po nemškem parfumu
Velika mednarodna razstava ^Prlčeska-Kozmetika-Tehnlka"
V Kolnu .je sedaj svetovni kongres brivcev. V okviru tega kongresa pa je prirejena tam tudi velika mednarodna razstava, ki nosi ime »Pričeska — Kozmetika — Tehnika«. Ta razstava je šele nekaj dni odprta, pa so na njej že naredili velike kupčije. Ljudje, ki so ce udeležili te zanimive razstave, se vsak dan oglašajo z novimi naročili stvari, ki so se jim na razstavi dopadle. In ti naročniki
Pred kratkim so divjale v nekaterih krajih v Sev. Ameriki velike povodnji. Slika nam kaže prizor, kako mož icšuje otroka in ženo pred naraščajočo vodo.
niso samo Nemci, pač pa tudi tujci od daleč. Najbolj baje ljudje povprašujejo in kupujejo priprave, ki jih brivci rabijo za sušitev las in za trajne pričeske. Naročajo pa tudi najraznovrstnejše druge moderne priprave, saj imajo na tej razstavi lepo izbiro. Pa ne samo razne priprave, tudi vseh mogočih vrst olepševalnih sredstev je na razstavi v obilni meri, predvsem raznih dišav, kolinske vode, katere ceno, da ne rečemo vrednost, izdajajo že same krasne steklenice. Naročilnice prihajajo, kakor pravijo nemški časopisi, med drugimi državami tudi iz Madžarske in celo iz Turčije, posebno za razne parfume, kreme in pomade. Najboljši odjemalci pa so Nemci, kar je čisto razumljivo, saj je ta kongres v Nemčiji. .V j »v ••■<»' «	\»|L
T 1 V N » ■ W \ r	V	(
•■"i*- A	s'. r- i	-1- ,. a^ /r.v ». .V
'V.'' ’	- K “i*	i'	•>.
Procraml Radio Ljubljana
Ponedeljek, to. oktobra: 1? Zborovsie točke (plo-šče) — 12.45 Poiočila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldan-8ki koncert Radij, orkestra — 14 Napoved’ — 18 Zdravstvena ura: Pregled higienskih naprav v Slovniji (g-dr. Ivo Pirc) — 18.30 Zlata Gjungjenac poje (plošče) — 18.40 Razstava slovenske knjige 1918—1938 (g. prof. r r. Vodnik) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Zgodovina stnrcga Turopolja (Ivica Slrorak, novin. v Zgb) — 19.50 Zanimivosti (g. M. Javoruik) — 20 Koncert Radijskega orkestra — 21.10 Mozartova ura. Sodelujejo gg. K. Bernard (flavta). Fr. Oruikova (violina), D. Sijanec (viola) in Č. Sodelbauer (čelo).
Drugi programi
Ponedeljek, 10. oktobra: Belgrad: 20 Opera iz Bel grajskega gledališča — Zagreb: 22.20 Koncert Kadij. orkstra — Varšava: 21 Komorna glasba — Budimpešta: 22.15 Cigani — Milan: 21 »Comc le foglie«, komedija — Pariz: 20 Pisan koncert, 20.15 Ciganska glas ba. Komorna glasba — Run; 20.30 Pestra glasba 21 Operni prenos.
»Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnik!
Morska pošast za salo
Na Japonskem so imeli zadnjič velik strah. Od ust do ust se je bliskovito raznesla no.vica, da se je pojavila ob obali otroka Hokkaido velikanska morska pošast, čisto podobna kači. Pravili sa tudi, da ta nenavadna pošast ob obali silno razsaja in da kar po vrsti prevrača ribiške čolne. Celo japonski časopisi so se na široko razpisali ter svetovali tamkajšnjemu prebivalstvu organiziran pohod na to zverino.
Le nekaj je bilo takšnih, ki niso hoteli kar tako hitro verjeti v takšno pošast. Morali pa so se tudi ti prepričati o resničnosti te prikazni, ko so časopisi objavili celo njeno sliko* Ča«o,pisi so to pošast naslikali kot velikega zmaja s strašno glavo, iz ust pa ji je sikalo želo. Nekega dne so to velikanska nenavadno morsko kačo spet ljudje zagledali čisto blizu ob obali. Oborožili so se z vsem mogočim orožjem ter so se s čolni odpeljali nad njo. Hitra se jim je posrečilo, da so jo tudi uieJi. Niso se pa malo začudili, ko so spoznali, da niso ujeli nevarne morske pošasti, pač pa zverino iz — gumija. Kmalu pa so se oglasili neki dijaki, ki so se na ves glas režali in povedali, da so naredili le šala. Spustili so to velikansko kačo iz gumija v morje in čakali, kako bo to učinkovalo na ljudi, ko jo ugledajo. In res ni slabo učinkovalo, saj sa domalega vso japonsko javnost spravili če ne ravno v strah, pa so ji vsaj vzbudili nenavadno zanimanje za to namišljeno prikazen.
Tekme petih trotov
Odkar imamo najmodernejša motorna vozila, je vprašanje njihove hitrosti na dnevnem redu. Razne hitrosti pa človek kaj rad primorja drugo z drugo. Primerja jih na pr. tudi s hitrostjo, 6 katero letajo ptiči, razne žuželke ali druge živali. Na ta način pa sa danes že tudi ugotovili s takšno primerjavo, kakšna je prav za prav hitrost te ali one živali. V Irvingtonu v ameriški državici New Jersey-u so zadnjič priredili zanimivo tekmo, pri
kateri so tekmovali v hitrosti čcbelski troti. Proga je potekala od določenega mesta pa nazaj do čebelnjaka ter je bila dolga nekako 800 metrov. Na tekmovanje so spustili pet trotov isto.časno. Vsakega so tudi zaznamovali s posebnim znakom, da so ga pri poletu lahko zasledovali. Najhitrejši trot je priletel nazaj v panj že nekoliko po preteku ene minute, dočim je najpočasnejši potreboval ,za isto po.t približno dve minuti. Za te tekme so porabili trote zato, ker bi se čebele delavke med potjo prav gotovo kje usedle, kakor da ne bi imele toliko smisla za tekmovanje kot trati, ki zato tako hite, da bi čimprej prišli do nezasluženega medu.
Uganka za zdravnike
V Kopenhagenu so pred nekaj dnevi pokopali 90 letnega Fraiuka Andersena. Ljudje o njem govore kot o pravem čudu in celo zdravniki ne morejo razumeti, kaiko to, da je bil ta mož še pri svoji tdtiko visoki starosti tako zelo pri močeh.
Še pri svojih 70 letih se je Andersen v drugo poročil. V tej visoiki starosti se mu je rodilo iz drugega zaikoma pet otrok, od katerih mu je zadnji umrl, ko je bil Frank Andersen star 79 let. V njegovem prvem zakonu se mu je rodilo kar 10 otrok, od katerih jih pet še živi. Njegov najstarejši sin je danes star 65 let. Do svojega 80. leta nekako sc je Andersen še vedno vozil z motornim kolesom in pred nekaj leti je še potoval po deželi kot trgovski poinitk. Celo v svoji precejšnji starosti se je večkrat udeležil tudi raznih dirk s svojim motornim vozilom.
On: »Ali te morda mo;ti, če kadim?«
Ona: »Ne.«
On: »Mar misliš, da bi sc lahko zastori okadili?«
Ona: Seveda bi se. O, kako 6i dober in uvideven.«
On: »Pa jih doli vzemi.«
Praznik trgatve v Luganu v Italiji.
»Slovenski dom< Uhaja vsak delavnik ob 12. Mesefna narofnina 12 din. ta inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nlira 6/111 Telefon 4(101 dn 40(15. tlorava: Kopitarjeva ulica 6u
/a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ce?. Izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Jože Kosiček.