Citatelfem v pouk in zabavo. Ilhradeni aijammtt w ja bolki. V gradu Chantilly pri Parizu, iki je Hl svojčas last rodbine Conde, je sedaj državni muzej. Muzej hrani med drugimi znamenitostmi ter dragocenostmi .veliki dijamant družine Conde. Pri tatvini Conde dijamanta sta igrala glavno vlogo dva moža, ki nikakor nista bila kaka že preizkušena ter premetena lopova. Bila sta sestriča. Eden se je pisal Kauffer, drugi Souter. Prtvega je spremljala nesreča pri vseh njegovih podvzetjih, drugi je bil po poklicu šofer in preprican, da se v tej službi ne povspe do bogznaj česa. Lepega dne sta se sestriča srečala v Parizu na ulici, ikjer sta se začela razgovarjati, na kak način bi se z lahkoto ter naglo dokopala do denarja. Pogovor je nanesel tudi na grad Chantilly in Kauffer je bil <koj za načrt, da bi izmaknila iz muzeja znani dijamant. V temni oktoberski noči sta načrt tudi izvedla. Sreča jima je bila tolikanj ugodna, da ju ni zasačil pri tatvini nobeden od muzejskih paznilkov. Odnesla sta samo dragoceni kamen, vse drugo sta .pustila na miru. Saj bi ju bil izkupiček za dijamant zadostno preskrbel za celo življenje. Iz muzejskega gradu sta se vrnila v Pariz, kjer sta v neki ikrčmi slavila naIklonjenost usode pri tako veliki tatvini. Koj drugi dan za tem se je raznesla po Parizu vest, da je zginil iz nruzeja znameniti Conde-dijamant, in sicer taiko, da ni preostala za uzmovičem nikaka sled. Vse je bilo prepričano, da je vodstvo mnzeja v zvezi s tatvino, ker bi bilo sicer izklju.eno izginutje tolike dragocenosti. Oba tatova sta tudi računala, da ne smeta z ukradenim žlahtnim ikamnom takoj na trg. V neznatnem hotelu sta si najela sobo, dijamant sta skrila v jabolfco in to sta položila na peč, da jo je lahko vsakdo videl, ki je stopil v sobo. Povsod »o stikali za storilcem. Vse mogoče proslule francoske lopove so zaprli in jim skušali dokazati tudi to tatvino. Vse zaman! Nikomur se niti sanjalo ni, da bi se bila lotila take tatvine dva čisto navadna potepuha! Znamenitemu francoskemu detektivu Benvistu je bila poverjena naloga izsleditve krivca. Benvistu sta vzbuclila oba moža, stanujoča v hotelu, pozornos.t. Napravil je v njuni sobi hišno preiskavo, videl jabolko na peči, a o kaikem dijamantu ni bilo ne duha in ne sluha! Od tatvine v muzeju so minuli celi fedni. Lepega dne je opazila že nagnito jabolko na peči 191etna sobarica. Da bi sad popolnoma ne segnil, ga je vzela s peči in ugriznila vanj. Pri ugrizu je zadela z zobmi na nekaj trdega, raziklala je sad, katerega sta pustila oba stanovalca brezbrižno na peči, ter je odkrila &krivnost, ki jc ležala liki mora nad celim Parizom. Nenadno najdbo [je zaupala vratarju, ki je poklical po- licijo. Tatova so zaprli ter obsodili na dosmrtno prisilno delo, dijamantno dragocenost so vrnili državnemu muzeju, 110 mllilonshi zs§ilM V Indiji, nedaleč od mesta Sirsa v Hissa-pogorju, je zadelo 40 roparjev na zakladnico, katero izpraznuje sedaj in spravlja na varnost posamezne dragocenosti indijska starinoslovska komisija. Tolovajska banda je pribežala iz Pandšaba mimo mesta Sirsa v Hissa gorovje, ki je polno podzemeljskih votlin ter razpoiklin in nudi dovolj skrivališč. Danes govori vse po Indiji o Hissahribovju, katerega stražita policija in vojaštvo. Še pred kratkem se ni zmenila živa duša za imenovano gorovje. Eden od tolovajev 40 članske družbe si je hotel poiskati ugodno ležišče in je plezal kvišku po steni v votlini. V jami je zadel na iz skale izklesan kip, iki predstavlja eno od indijskih božanstev. Ko se je dotaknil kipa, da bi se povspel še višje, se je pomaknil ikip v notranjost skale. Kip se je zasukal na znotraj in tolovaj« je bil odprt vhod v hodnik, ki je peljal nekam naprej. Najditelj skrivnega hodnika Je poklical tovariše. Celotna banda pa je bila pri pogledu na zagonetno odkritje strahopetna in nobeden se ni upal, da bi prodiral naprej po hodniku. Roparji so z žrebom določili onega, 'ki bi se podal prvi na pot. Izžrebani je zvil iz kosov svoje obleke bakljo ter jo omočil s ikozjo mastjo. Z gorečo plamenico se je odpravil dalje v — negotovost. Po 100 korakih se je razširil prvotno ozki hodnik in je fcončal v široki oboklini. V prostorni dvorani je bilo polno omar ter košar, iz katerih so ga vabili biseri ter zlato. Pri pogledu na toliko bogastvo, pravzaprav nagromadeno na enem kupu, je bil tolovaj toliko zmešan ter presenečen, da je zagrabil bogato ter z zlatom obloženo obleko in je zbežal zopet nazaj v dnevno svetlobo. Zunaj je poročal tovarišem, ikaj je našel ter videl. Vsi bi ga bili proglasili za blaznega, da jim ni pregnala obsodbe na ponorelo plat z zlatom in dijamanti posuta obleka. Roparji so si med seboj prisegli, da ne bo nikdar se podal samo eden v odkrito podzemeljsko zakladnico in da ne bodo izdali nikomur skrivnosti. Šlo je predvsem za to, da bi odvrnili od najdenih zakladov pozornost oblasti v Sirsi. Iloteli so si osigurati s pomočjo zlate obleke posest hriba, v katerem se je skiuvala zakladna votlina. Eden od družbe se je podal v Sir&o, 'kjer je zvedel, da pripada hrib nekemu mi_nai*ju v Ferozepuru v pokrajini PandšabNajbolj brihten ropar je odpotoval v Ferozepur, kjer bi naj kupil z izkupičkom za dragoceno obleko zakladni hrib. Mlinar je imel že mnogo opravka ^S lopovi Ln je postal pozoren ter radoveden, iker mu je ponudil tujec za ničvredno skalovje tako visOko odkupnino. Ni prekinil pogajanj z roparjem, pač pa je poslal svoje ljudi v Sirso, kjer naj pozvedo, kaiko in kaj je s hri-» bo-m. Odposlanci so se kmalu vrnili. Našli so bando, ikatere član je bil kupec, v pijanem stanju v eni od številnih votlii. Iz pogovorov roparjev so zvedeli, da gre za zakladnico, ki počiva nekje v notranjosti pogorja. Mlinar se je odpravil sam v Sirso, odkoder je vzel seboj policijsko spremstvo. Zadeli so na roparje v votlini, a niso hoteli izdati v treznem stanju ničesar. Pri natančnejši preiskavi podzemeljskega prostora je naletel eden od policistov domačinov na že omenjeni kip, iki mu je pokazal vhod v z dragocenimi skrivnostmi napolnjeno dvo» rano. Danes preiskuje eno najbogatejših najdb državna komisija, ki še pa ni končala svojega dela in še ni obelodanila poročila koliko in kaj je bilo v celih ikupih shranjenega v v skalo usekanem skrivališču. 25 fef Ą ccsici smrli. V bolnici amerikanske kaznilnice leži na prehladu osiveli mož. Pred nekaj dnevi so ga prinesli iz celice smrti, v kateri je čakal na smrt obsojeni na svojo zajdnjo uro. Obsojeni se piše Arhibald Herron in je star 75 let. O njegovi preteklosti obširno razpravlja amerikansko časopisje. Nekoč se je preživljal ikot podkovalni kovač in je bil znan pijanec v okolici vasi Metuchen. Junija 1908 je ustrelil uradnilia in radi tega zločina je bil obsojen na smrt. V državni kaznilnici v New Jersey bi ga naj bili usmrtili s pomočjo električnega stola. Prvič je zavlekel izvršitev smrtne obsodbe njegov zagovornik radi nekega pogreška v razsodbi. Decembra 1908 so določili usmrtitev na 30. marca prihodnjega leta. Kratko pred omenjenim dnevom je zapovedal sod-nik, iki je izrekel smrtno obsodbo, naj preiščejo cbsojenčevo zdravstveno stanje. Zdravniki so opazovali Herrona celih pet let. Ves ta čas je prebil mož v celici za na smrt obsojene. Slednjič so na njegovo smrtno obsodbo pozabili. Lepega dne je umrl sodnik, ki ga je sodil in od tedaj je ponehalo vsako navodilo, ikaj se naj zgodi s Ilerronom. Celih 25 let je živel obsojeni ikot popolen samotar, ki ni smel biti v nobenish stikih z drugimi kaznjenci. Jedel, spal i:: životaril je povsem osamljen med štirimi stenami. Šele pred kratkem sc je toliko prehladil, da so ga morali spraviti v bolnico. Tamkaj je prišel zopet v dotiko z zunanjim svetom. Njegov samotarski način življenja ga je toliko oplašil, da ne upa z nikomur govoriti in hušne pred vsakim, Jki ga nagovori, pod posteljo.