Leto 1901
515
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXIII. — Izdan in razposlan dne 26. oktobra 1901.
Vsebina: Št. 164. Razglas o natan£nejšem popisu (s podobami vred) tipa vodomernika XXXIV in tipov elektroštevca XIII, XIV, XIV a in XVI.
164.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 4. oktobra 1901. 1.
o natančnejšem popisu (s podobami vred) tipa vodomernika XXXIV in tipov elektroštevca XIII, XIV, XIV a in XVI.
V nastopnem se naznanjajo popisi (s podobami vred) tipa vodomernika XXXIV in tipov elektroštevca XIII, XIV, XIV a) in XVI, ki jih je na podstavi ukazov trgovinskega ministrstva z dne 4. julija 1900.1. (drž. zak. št. 175 in 176) o meroskusno-uradni preskušnji in poveritvi mernikov o porabi vode in elektroštevcev sestavila c. kr. komisija za pravilni meroskus.
Call s. r.
Popis
(s podobami vred)
tipa vodomernika XXXIV in tipov elektroštevca XIII, XIV, XIV a in XVI.
Tip vodomernika XXXIY.
Ta vodomernik (prim. podobi 1 in 2), ki se gledč sestave krilatega kolesa in slanice za krilato kolo le neznatno razlikuje od tipa vodomernika XXXIII (prim. drž. zak. št. 175 iz 1. 1900.), pa je v nasprotju k temu tipu vodomernika narejen tako, da
teče suho, ima tridelen okrov, ki je sestavljen iz pokrova D z gledalnim steklom N, iz kapice K, obsegajoče štelo, in iz glavnega telesa G, na katerem je privita kapica; zgostilni obroč g provzroča, da se voda ne prepušča.
Vrtenje krilatega kolesa prenaša v vodi tekoči tečaj L na vreteno m, ki je speljano skozi srednje dno b tako, da ne prepušča vode, in od tod na štelo, tekoče v zraku.
V	podobah tipov XXXIII in XXXIV so skladajoči se deli oznamenjeni z istimi črkami.
Naprava plombe je razvidna iz podob 1 in 2.
Tip elektroštevca XIII.
Ta clektroštevec (prim. podobe 1 do 9) meri energijo, uporabljeno v trovodnem sestavu, po katerem teče enakomerni tok, iz izpremembe nihalne razlike dveh nihal, katerih eno električni tok pospešuje, drugo pa zadržuje.
Na deski, ki je z vijaki pritrjena v lesenem okrovu, sta nameščeni dve vretenci St, S*, po ko-jih navojih, obstoječih iz debele žice, teče koristni tok. Ti vretenci vodita k štirim na porcelanu pritrjenim kljupam £j, K„, K»,	ki so, zavarovane
s pokrovom, ki se dâ snemati, nameščene pod delom urinega okrova, obsegajočim zapisovalo.
V	lesenem okrovu števca je nad cifrenico od znotraj vstavljeno gledalno steklo.
Dve stranski kij up i nu ki sta, kakor se vidi iz podobe 1, zvezani z glavnima kljupama K,, /tj,,
(SloronlMh.)
113
stav zvezi z vretencema stranskega sklepa Nit N.,, ki sta nameščeni na gornjem delu deske, sta iz tanke žice in imata velik odpor, in sicer vodi ena žica od kljupe nf, h kljupi m4, s katero je zvezano vretence iVj, čigar drugi konec je zvezan s kljupo ns, od katere se odcepljata dva voda, namreč eden vod k elektromagnetu E navijalnega stroja, drugi vod pa h kljupi Ig (glej podobo 6) komutatorja U, ki se popiše pozneje.
Druga kljupa vodi h kljupi %, od koder se odceplja ena žicali kljupi «7, ki je z vilicami d v vodni zvezi, in ena' žica k vretencu N2 ; drugi konec vretenca N., je zvezan s kljupo lb poprej omenjenega komutatorja U (glej podobo 6), čigar ostajajoči dve kljupi lei l~ sta s kratkimi žicami združeni s klju-pama /,, /4 (glej podobo 4), ki sta pritrjeni na ozadnjem kozlu tečaja vsake nihalne osi osamljeno od nje.
Na kozlih tečaja obeh nihalnih osi še razen tega se nahajajoči kljupi L. ls sta zvezani na eni strani med seboj, na drugi strani po vodih, ki gredo ob nihalnih drogih, z vretencema s,, s.., ki zastopata mesto nihalnih leč in sta s svojima drugima koncema zvezani s kljupama l,, Z4 tudi po tenkih žicah, ki gredo ob nihalnih drogih.
Osi obeh vretenc s,, s., sta usporedni k osema vretenc glavnega toka 8t, S-,.]
Gonilna moč za obe urni kolesji, kojih razlika teka naj, kakor je omenjeno, meri porabljeno energijo, prihaja od vlačilne vzmeti F, ki je nameščena v izdolbini sidra A in ki se napne s samotvorno delujočo navijalno pripravo ter je s svojim zunanjim koncem pritrjena na sidru A, s svojini notranjim koncem pa na tečajevi pušici L za čepek osi c, ki sega v dolbino sidra A in počiva na stojalu.
Poprej omenjena samotvorno delujoča navijalna priprava sestoji iz elektromagneta E, ki sloni na postavni plošči iz medi, katera je privita na temeljno desko.
Med izvitima polarnima čevljema PP tega elektromagneta se giblje sidro A. ki je lahko gibno postavljeno na osi c.
To sidro ima spredaj zaporno kolo at, v katero sega zaporna kljuka kt, ki je privita na drugem zapornem kolesu a.., postavljenem na osi c.
V nazadnje imenovano'’ zaporno kolo sega na stojalu pritrjen zaporni stožec k.,, ki brani, da se zaporno kolo at ob navijanju ne vrti.
Navoj elektromagneta E je, kakor je bilo že poprej omenjeno, na eni strani zvezan s kljupo na,
na drugi strani s kljupo «6 in s tem po jekleni vzmeti f> s stikalnim klinčkom g, ki se nahaja med rogljema vrtečih se vilic d, ki nosi o klinček z vzmetjo /j, ki ima za vilice d labilno ravnotežno lego za pogoj, čez katero se vede ob vrtenju sidra A. Rogelj e, vilic d nosi ploščico iz platina in je nad vilicami d, nad kljupama «7, nb v vodni zvezi z zunanjim prevodnikom trovodne mreže; drugi rogelj c2 pa je od vilic d osamljen. Ako kazalno kolesje poteče, leži rogelj e, ob klinčku g. sklene tok z elektromagnetom E. ki vleče nase njegovo sidro A in napenja vlačilno vzmet F.
Z vrtenjem sidra se privede klinček g nazaj, ki vzame vilice d seboj, ki se, ko so prekoračile svojo po vzmeti /j pogojeno labilno ravnotežno lego, vležejo na stikalni klinček g z rogljem e.,, pritrjenim osamljeno na njih, in pretrgajo tok v elektromagnetu E.
Za prenos gonilne moči navoja služi vzmet fr\ (glej podobo 5) iz trde jeklene žice, ki veže os c z osjo c4, nosečo križno vreteno.
Prav kar imenovana os e4 (glej podobo 4) nosi na križnem vretenu lahko gibno planetno kolo vu ki sega v kronski kolesi v v in ju vzame seboj, kadar se vrti os c4.
Dokler se ti kronski kolesi vrtita z isto brzino, stoji planetno kolo vt mirno ; ko pa postaneta brzini različni, začne planetno kolo drčati na počasneje se vrtečem kronskem kolesu, tako da sta obe kronski kolesi podvrženi istočasno vedno isti gonilni moči, ne da bi bili moteni v raznovrstnosti svojih brzin.
Vsako teh kronskih koles pa je z vtikalom v zvezi ženim stopnjatim kolesom pt, p2 ; v zobe teh stopnjatih koles segajo palete qt, q2 po enega nihala Bt, B-., ki nosita na zunanja prevodnika trovodne mreže, kakor je poprej omenjeno pritaknjeni vretenci s,, st namesto nihalnih leč.
Stopnjato kolo p2 sega neposredno, stopnjato kolo pt pa, da doseže nasprotno vrtilno smer, s pristavljenim kolesom r, vsako v eno kronsko kolo wiv drugega diferencialnega kolesja, Čigar križno vreteno nosi planetno kolo wt in ki, kakor je znano, naznanja razliko teka obeh kolesij. Da bi pa ta razlika teka kazala natančno mero za porabljeno množino energije, bi morala v neobremenjenem stanju ta razlika biti enaka ničli. To bi zahtevalo izpre-membo nihalove dolžine, uravnavo, ki bi sc na eni strani težko izvršila, na|drugi strani pa za dalje časa ne zanesljivo.
Daše temu izogne, je pri števcu tega tipa prirejeno pretikalo, ki naj opravlja dvojno opravilo,
namreč obračanje toka v vretencih st, s2, in hkratu obračanje vrtilne smeri štela.
Na skupnem pogonskem vretenu ck za obe urni kolesji je kolo, čigar zobje segajo v drugo kolo R (glej podobo 3), ki se da okoli osi Cj lahko vrteti. Na pestu tega kolesa R se nahaja rama m, na kateri je pritrjena majhna vlačilna vzmet f4, koje drugi konec sloni na osi ct, koje vrtenje se ovira s klinčkom g2, ki je za vzvodom h...
Na ta način se vsled vrtenja kolesa R, katero provzroča pogonsko vreteno, napne vzmet f4. Ko se popolnoma zavrti, vzdigne klinček gt, ki sloni na pestu kolesa R, vzvod hu ki ima z vzvodom h2 vrtilno os skupno. Zaradi te okolnosti se torej z vzvodom/<, vzdigne tudi vzvod ht, klinček g2 postane prost, tako da se os c,, sledeča potegu vzmeti /4, popolnoma zavrti tako dolgo, da na osi c, pritrjeni klinček g3 udari na ramo m, ki je na pestu kolesa R.
Kolo R, ki še dalje vrti, pelja vzvoda hi in li2 v njihovo prvotno lego nazaj, vzmet /4 se znova napne.
Na osi c, je še eno zobato kolo r2 in to na koncu, obrnjenem od kolesa R; to zobato kolo sega v kolo r3 z dvojnim številom zob ; os tega kolesa r,, nosi na eni strani komutator U za obrnitev toka v vretencih slt s2, na drugi strani pa ekscenter x, ki pretika kazalo.
Komulalor je sestavljen iz dveh kovinskih lamel, proti katerima drsajo, kakor je videti iz podob 5 in 6, 4 vzmeti fs, na katerih sloné kljupe 75, /6 Ia, ki so tako, kakor je poprej opisano, zvezane z vretenci e1, s2, JV,, JV,.
Ekscenter x obsega viličast konec vzvoda h3, ki se da vrteti okoli osi c2 in ki s klinčkom g3, nameščenim na drugem koncu, premika na osi c3 tulec o, ki nosi dve stožkoviti kolesi in t2, kadar se ekscenter prestavlja, tako da segata kolesi tt in t2 po vsaki pretikalni dobi menjaje v kolo kazalnega kolesja.
Poprej omenjena os c3 nosi kolo t, ki sega v zobato kolo tj., (glej podobo 3), na čigar vretencu leži zobato kolo yt, ki sega v zobato kolo y, čigar os je zvezana s križnim vretenom planetnega kolesa tv,.
Ta os in torej tudi kolo t se vrtita sedaj v tem, sedaj v nasprotnem zmislu, kakor se pospeši desno ali levo nihalo.
Tudi kazalo bi se torej vrtelo sedaj naprej, sedaj nazaj, ako bi se z obratom vrtilne smeri kolesa t, hkratu ne izpremenila tudi smer kazala tako, da se stožičasto kolo t,, oziroma t2) ki je doslej se-
galo v t, nadomesti z drugim stožičastim kolesom L, j oziroma t,. Kazalo zapisuje potemtakem v istini porabljeno energijo.
Podoba 8 kaže namestitev plombe na levi stranski steni števca, podoba 9 v uvodu popisano pretikanje vretenc in pa stik z mrežo.
Napovedi števca so skoro neodvisne od obratne napetosti in temperature.
Tip elektroštevca XIV.
Elektroštevci tipa XII (prim. drž. zak. št. 176 iz 1. 1900.) se izdelujejo tudi v modifikaciji, v kateri se lahko porabljajo za to, da se določa poraba energije v trovodnih napravah z enakomernim tokom.
To zahteva izpremenjeno pretikanje, ki se vidi iz pripadajoče podobe; v tej podobi pomenja V predstikalni odpornik, C komutator, d vretence, pro-vzročujoče zapis tudi ob majhni obremenitvi, Z), in D., glavni vretenci iz debele žice, po katerih teče koristni tok.
Li, Ln, Mi, Mo so kljupe, pokrite s kapicami in sè strani oddajalcev elektrike zavarovane s plombami.
Tip elektroštevca XIV a.
Ta elektrošlevec kaže napram števcem tipa XII (prim. drž. zak. št. 176 iz 1. 1900.) le nebistvene izpremembe, ki so pogojene pretežno vsled kom-pendijoznejše oblike okrova, ki se lahko vidi iz podobe 1.
Navojna plošča vretenc glavnega toka Du D, je navpična, prav tako plošča pogonskega vretenca d, ki je pritrjeno na temeljni plošči okrova.
Nadalje je polž, ki prenaša vrtenje osi armature A na štelo, postavljen na gornjem delu te osi, kakor kažeta podobi 1 in 2, in predstikalni odpornik, ki je bil pri tipu XX navit na okviru, je nameščen na lesenih vretencih V.
Stične kljupe niso nameščene na obeh straneh števca, temveč v dolenjem delu okrova in so pokrile s kapicami, katere lahko oddajalec elektrike s plombami zavaruje, da kdo neupravičeno ne poseže med nje.
Da se zabrani, da se števec pod edinim vplivom pogonskega vretenca d vsled pretresa ne začne vrteti, je na osi armature pritrjen klinček iz mehkega železa tako, da pride med zaviralne
magnete in se ob vsakeVn vrtežu jako blizu njih mimo pomika; zaviralna plošča S je narejena iz valovite bakrene pločevine.
Podoba 3 kaže pretikanje, ako se števec zveže s trovodno mrežo.
Ako se porablja v dvovodnih mrežah, je zvezati kijupi M, in M., z vodi, ki peljajo h generatorju, svetilne vode pa je skleniti z Lt in L3. (Podoba 1 kaže namestitev plombe.) Prav tako kakor pri tipu XII so tudi napovedi tega števnega tipa le malo odvisne od napetosti in temperature.
Tip elektroštevca XYI.
Eleklroštevci tega tipa služijo za določanje porabljene energije v dvovodnih napravah in se razlikujejo od števcev tipa XIII zgolj z izpremenjenim
načinom stikanja in manjšim odporom v vretencu stranskega sklepa.
Stikanje je spoznati iz pripadajoče podobe, v kateri pomenita Sj, S3 vretenci, po katerih teče koristni tok, s,. s3 pa s tanko žico oviti vretenci, ki služita za nihalne leče, in kjer so K,. K,, K3 K% sklepne kljupe, N predstikalnooporno vretence stranskega sklepa in E elektromagnet, pripravljen za delovanje navijalnega kolesja.
Prav tako kakor pri števcih tipa XIII so tudi napovedi teh števcev skoro neodvisne od temperature in napetosti.
Na Dunaju, 31. dne julija 1901. 1.
G. kr. komisija za pravilni meroskus:
Tinter s. r.
Vodomerski tip XXXIV.
(Podala v preskušnjo tipa firma Karl Andrae, Stuttgart.)
Pod. 1.
D
Pod. ±
Tip elektroštevca XIII.
(Podala v preskušajo tipa firma občna avstrijska družba za elektriko, Dunaj.)
Pod. 1.
Pod. 2.
Pod. 3.
L ÇTW.JT31.
n a
Pod. 7.
Pod. 8.
Pod. 9.
(Sloveniflch.)
Tip elektroštevca XIV.
(Podala v preskušnjo tipa firma delniška družba za elektriko poprej Schuckert & Co., Nürnberg.)
Tip elektroštevca XIV a.
(Podala v preskušnjo tipa firma avstrijska Schuckertova delavnica, Du naj.)
Pod. 1.	Pod. 2.
30 j
Pod. 3.
C
Tip elektroštevca XYI.
(Podala v preskušnjo tipa firma H. Aron, Berlin.)
N/WWpi