KATOLISK CERKVEN UST.
„Danicau izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 60 kr.. za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. 30 kr Vtiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica dan poprej
Tečaj XL.
V Ljubljani, 30. grudna 1887.
List 52.
v

■ •»• * * • *

i . 4 .
A A X A A A A A .
i Si Hi Si rti Si Si Si Hi Si Si Si Si Si Hi Si Hi Hi Si|Si|Si Si Si H; H* Si Hi H-
♦ ♦ ♦
k.i ;
: *
... -'f j
♦ ♦ :
fc .. z
I < « •«
T *
-« A -« <
' ♦. -
♦ ♦ : >♦. -
i
>.i ;
»♦■» -
♦ :
-
♦ . :
-
•»• -
• ♦ :
z •
. ♦ :
»♦» -
4 « : . ♦. -
Zlatomašnik sveti oče Leon XIII.
.'K
... ... ... p,, r.1 ...	r.« ..< ... ... r.. .♦« r..	.M ...
r*. >.< .«'	......	>.'	... .♦«
««♦ ♦
f-T
T T T T ▼ .T..T- T. .V.'

Kitica
za prečast i ti j i vi <lan 31. grudna 1887 preslav-liemu namestniku Kristusovemu.
Zazori dan Silvestrov rajske slave, Le«>n. naš Oče! Tvoj prelepi dan: Augeljske truine. pridite z višave! Ter z nami združite se v zbor glasan; Oznani pesem: Knez mirti in sprave, Milostni starček, ljubljen, spoštovan Altarju bliža se. in Dar daruje; Široki svet. nebo se ga raduje.
Nešteta truma k sveti tej daritvi Iz pokrajin vse zemlje skupaj gre; Katoliški svet. razveseljen v molitvi, U raj s Teboj, o sveti Oče! zre, S^rce užiga v vroči zahvalitvi: Vesel ..Tedeumu vsih razlega se. Edinemu Bogu. da Te zveselil, Ter Cerkvi. Tebi. slave dan dodelil.
Evropa z deli zemlje vse — stoternih, M* »ž božji! Ti poklanja, glej! darov; Uzhod. zahod ti sere pošilja vernih, Od Tebe da prejmejo blagoslov. f'astitat Ti v dan milost neizmernih; E'linost kaže lepa se sinov: Tvoj zlati dan je vernim dan radosti, Uzorni dan, predrut nebes sladkosti.
L^po pozdravljen bodi. Mašnik zlati! Edino-giasno v širni svet doni: Ohrani Bog Te. čuvaj Božja Mati. Nebes Kraljica. Cerkvi mnogo dni; U hudih dneh Nje slavo oživljati, Ti Tvoja roka z vencem Jo krasi, Radost, terpljenje. ča<t ki Božjo javlja — Iu glej! s Teboj vse venca Jo, pozdravlja.
Naš verni rod navdušen. Oče. za-Te, A'k majhen je. {»a blazega duha. Iu Tebi zvest: — v spomin pa maše zlate Serčno Ti prošnjo na oltar poda: ,.Ti ljubiš vse Slovane, naše brate — Edinost vere sprosi od Boga Mogočnemu Slovanskemu narodu, U ovčnjak pripelji ga nazaj — k Gospodu !u —
Sen no tedaj v namen ta prošen bodi, Leon, naš Oče. zlatomašni dan! O naj Gospod morja Te varno vodi Vla«luj Colnič. — z nebes razsvitljevan; — Enkrat pa, to žele Ti vsi narodi. Naj sprejme Jezus v rajski Te pristan; Cvetoči venec prej mi od Marije,
prej mi od Marij* In večne slave dan naj Ti zašije! —
Radoslav.
Papež Leon XIII zlatomašnik.
(Za slavnost 1. prosenca 1888.)
(Nap e v: No v o m a ,š n i k h od' pozdravljen!)
Zvou nas danes glasno kliče. V cerkev vabi vae ljudi; Nam zvouovi daues priče So vesele slavnosti: Sveti Oče daus daruje Zlato mašo. dar prečist, Vnet Bogu jo izročuje Vsemu svetu na korist.
Naj gorečniša zahvala Kviško do neba puhti, Ker mu milost Božja dala Toljko je število dui. Srečo cerkve poglavarja Čuti verna množica. Ki slavit' ne zanemarja, Papeža preslavnega.
Morje naše je življenje, Večsrat hud vihar buči: Satan, svet in poželjenje Mnogo nam skušnjav stori; Sveti Oče pa v zavetje, Nas popotnike pelja, Tam je varnost, tam otetje, — Duše hvalijo Boga.
Jezus cerkve vojskovavne Je nevidni vojvoda; Vodi jo do zmage slavne Zoper greh, svet, satana: Papež pa jo vidno vodi,
V	bojnem hrupu jo derži, Ko junak na čelu hodi, Da stezice ne zgreši.
Papež Leon, sveti Oče, Čolnu Petrov'mu kermar, Vlada ga 'z ljubezni vroče, Da ne strese ga vihar. Ki hudo razsaja ; v sili Zvesto vodi ga na kraj, Kjer se bomo veselili Sladke sreče vekomaj.
Dolgo Bog nam še ohrani Leona trinajstega: Vsi prosimo tukaj zbraui Mi za blagor papeža ! On daje nam zdrave paše, On za vse ovce skerbi. Skerbno vodi duše naše
V	raj neskončne radosti.
Starčka sreče veselimo Iz serca se, ljubljeni! Jezusa lepo prosimo: Vsi, naj nekdaj združeui Bomo ž njim na vekov veke, Mi ovce in naš Pastir; Naj vs6 zmagamo zapreke, Vživamo ž njim večni mir!
N. S.
V spomin zlate maše svetega Očeta Leona XIII.
— (Za 1. prosinca 1888.)
Veselja dau Za-te, kristjan, Glej. danes zažari; Pozdravljaj ga. Proslavljaj ga. Serce naj zanj gori!
Dans v Rimu tam Svet' Oče sam Obhaja lep spomin; Obhaja god, Ko ga Gospod Si zbral je zmed pervin.
Minulo let
Je petdeset.
Ko v mašnika izbran,
Leon vesel
Je mašo pel
Novo — dauašn)i dan.
Iu danes tam Gre v Božji hram. Kot papež pred oltar; Kot »tarček siv, Ves ljubeznjiv. Daruje sveti dar.
S častjo obdan
Današnji dan
Tje stopi v Božji hram ;
Pred Božji tron
Tje gre Leon,
Da sprosi srečo nam.
Časti Boga Iu hvali ga On. Cerkve poglavar; Niegov obraz, Miru izraz, Obseva sreče žar!
Kerščanski svet, Je ves pregret Za Cerkve slavni dom; Tje v Rim hiti. Da veseli
>e z zlatomašnikom.
Glej množico, Ki v stolnico
Kerščanstva dans tje vre; Veselo vsak. Plemič, težak, V obraz Leonu zre!
Žegnuje spet.
Vesoljui svet,
Vsim blagoslov deli;
In sreče vir,
Pa dušni mir
Leon uam vsim želi! —
Spominiaj rad Se mtogokrat. Kristjan, na sreče dan, Ki v Rimu tam Je v radost nam Bil danes praznovan!
Ivan Zamik.
Summo Pontifici Leoni XIII pro die I. Januvarii
1888.
Papežu Leonu XIII za 31. dan mesca grudna 1887.
Ad Sacram Tuam Personam — Pia Chronoatica deponam, — Die sancto hoc Deo sacra offeram, — Ac preces votaque mea deferam: „Ut vincas Leo de tribu Juda!-
Svete Cerkve modri, o Vladar! Sprejmi želje te za vgodeu dar, Ki vesel jih dans Bogu žertvujem, Serčne prošnje Njemu vse darujem: „Da premagaš, Lev iz roda Judal"
J. S—n.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (K jubileju Leona XIII.) Odbor za zlato mašo Leona XIII pripravlja za 1. dan januvarija častitljivo slovesnost v redutni dvorani z vojaško godbo, petjem in govori. Povabljene so mnoge osebstva, tudi iz visokih dostojanstev. Govorili bodo: prelat dr. A. Čebašek, kot pervosednikov namestnik, profesor Povše, in poslednjič premilostni g. in knez škof. Začetek je o '/§6 zvečer. —
Omenjeni odbor je sv. Očetu v imenu naše dežele vravnaval prekrasno adresj, ktero je sostavil prelat in kanonik dr. A. Čebašek, prelepo pisavo in obliko vredil gospod Stegnar. Svilnate platnice na prednji strani so ozalisane s slonokostnimi podobami, in sicer v sredi sv. Očeta, v koteh pa so gerbi: papežev, škofov, kranjski, in ljubljanskega mesta. Pisanje samo je muogoterno okinčano z barvuimi čerkami. Sploh se mora poznati, da je mojstersko delo.
Slava ljubljanskemu magistratu! V seji 23. t. m. je po nasvetu preč. g. Toma Zupana enoglasno sklenil, uaj se g. mestnemu župauu naroči, da naj po primernem potu Nj. Svetosti papežu Leonu XIII v imenu ljubi j. mestu čestita k Njihovi zlati inaši in prosi sv. blagoslova za ljubljausko :ne*t<».
Iz Ljubljane. (Slavna u >r<t f'rnnci.<L-ut-'." n<i/ttnva v Rimu.) Znano je. (la nov« laŠKa vlaia je o<>. frančiškanom pograbila starodavni samostan Aracoeli. ki je bil ob enem sedež geuerala frančiškanskega reda Zidali so si čč. oo. frančiškani oovo stanovanje iu cerkev sv Antona, blizo Laterana. To uovo svetišče je bilo posvečeno drugo adventno uedeljo po kardinalu vjkariju Parocchi-ju med azistenco tajuika v Propagandi, mrs. Jakobini-ja in 7 škofov iz reda frančiškanskega. Cerkev je v sredini obširnega samostana; tukaj ima red mednarodni kolegij, ki je sedež naj vikšega predstojnika vsega reda. Nova cerkev je v versti nai lepših rimskih cerkva. Zraven velikega je še 10 oltarjev v cerkvi z dragimi podobami iu Kipi od profesorja Seitz-a iu D« -Rohden-a. pa nekterih umetnikov iz reda frančiškanskega. Stranske galerije slone na granitnih stefrih. V spodnji cerkvi bodo napravljeni še nadaljui oltarji. Red namerja najbolj zmožnih mladih redovnikov i/, vsih dežel v Rim poklicati, ua se bodo po dosegi aka iemi-ških dostojanstev pripravljali za učeuike, nekaj pa. da se bodo na ondotuih cerkveuih napravah učili tujih jezikov ter postali zmožni za misijone v rujih deželah. Leon XIII žele, da bi se frančiškani posenuo p pri|eli nauka orientalskih jezikov, ker imajo namen temu redu izročiti še daljnih misijonskih oKrajiu. — To utegne marsiKtere blagoupne mladenče spodbadati. da bodo toliko serčneje pristopali v frančiškanski red
Bodi poslednjič pristavljeuo. da tudi naša dežela se je z nekteiimi darovi vdeležila prelepe nove uaprave sv. Antona v Rimu. Kteri naših rojakov bodo potovali v Rim mesca aprila ali kadar si bodi, naj ne pozabijo obiskati „novega rimskega sv. Antona.-
Iz Iga. — Božič ali Sveti dan je praznik, ki ga je katoliška Cerkev postavila v spomin premilostnega rojstva Gospodovega. Po ustnem izročilu je bil Jezus o polnoči 25. decembra rojen, zato se ta noč imenuje sveta noč, ker jo je Gospod Jezus Kristus posvetil s svojim rojstvom. Celih 4000 let so čakali pravičui stare zaveze na Odreseuika, zato imamo štiri tedne a<lventnega časa, naj bi se tudi v uas budile serčne želje po Jezusu v sv. obhajilu. Da bi pa božičui praznik prav lepo iu z zbranim duhom obhajali. Jezusu spokorno. pobožno in očišeno serce darovali, zato sv. Cerkev želi. naj bi bil adventni čas vsem vernim kristjanom sveti čas pripravljanja.
Posebno spodbudno se v naši fari opravljajo zor-nice, in poslednjič novena ali devetdnevuica k prazniku rojstva Jezusovega, ktero smo pričeli 16. t. m. Ker se te devetdnevne pobožnosti in sploh pripravljanja na Božič 8 hvalevredno vnemo tudi možje vdeležujejo, pričakujemo, da bo Marija sprosila grešnikom spreobernjenje, pravičnim stanovitnost, ter odvernila od nas hudo vročinsko bolezen — tifus, legar, kteri se posebno po vasi Stu-
denški oglaša. Prevideuih s svetimi zakrameoti je bilo meseca novembra in decembra več ko sto bolnikov, umerlo jih je za to boleznijo primeroma le malo, akoravno imamo v fari letos že 128 merličev. Prav veseli smo tudi ukaza našega knezoškofijstva zarad devetdnev-nice za zlatomašnika. kneza miru, sv. Očeta papeža Leona XIII. Opravljali jo bodemo z vso pobožnostjo iu vnemo, da sprosimo zmago sv. Cerkvi in spreobernjenje nevernih sovražnikov. V predvečer zlate maše sv. Očeta bodo naši farani. kakor slišimo, zažgali velikanski kres verh velikana Krima, kteri bode pričeval slovenskim pokrajinam, da naša serca toplo bijejo iu serčno ljubijo velikega plemenitega papeža Leona XIII, kterega večni Oče ohrani še mnoga mnoga leta! Prav hvaležni smo na Ižanskem tudi prevzvišeuim in premilostnim gg. škofom za njih izverstni pastirski list, s kterim bodo preprečili nečastno, pohujšljivo in gnjusno pisavo pro-stomišljaških slovenskih časnikov. O, da bi bil enak list izšel vsaj pred 10 ali 15 leti; koliko manj ljulike bilo bi med našim vernim narodom, koliko manj mišice se zanj skuhalo! Pa če je izšel tudi pozno, vendar še ne vse prepozno, da zadostuje, kolikor je mogoče, razžaljenemu katoliškemu duhu našega vzvišeno vernega naroda. Torej tisučera hvala prevzvišenim gospodom škofom, ki so stopili na glavo kači, ki se je priplazila med verni narod slovenski!
Vipava, 24. decembra 1887. Duevi od 13. do 21. decembra t. 1 bili so za faro Vipavsko v resnici zveli-čanski dnevi. Obhajal se je namreč tukaj sv. misijon. 13. t. m. opoldne prišli so čč. gg. misijonarji, Nežmah, Heidrih in Pogorelec, ter so pričeli ob 2 popoldne sv. misijon. kakor navadno, z otroci. Drugo jutro po zorni sv. maši pričel se je prav za prav sv. misijon s pokli-canjem sv. Duha in vvodno pridigo.
Ne bom na dolgo in široko popisaval, kako da se je veršil sv. misijon, ker je to itak znano; le toliko naj omenim, da je bila prostorna cerkev pri pridigah prenapolnjena in semtertje še premajhna. Ne samo domači farmani hodili so prav pridno poslušat izverstne govore, ampak hodili so pobožni verniki iz vse Vipavske doline skupaj, in tudi premnogi iz Goriškega.
Pri tej priliki se je zopet pokazalo, kako vzvišeno katoliško da je slovensko ljudstvo, bodi si kjerkoli, iu da se zastonj trudijo brezverci, katerih se je tudi med slovenskim narodom več ali manj izcimilo po tujem kopitu, da bi narodu izrovali najdražji svetinjo iz serca, sv. vero.
Kako globoko da je vkoreninjeua sveta vera v njih sercih, pokazali so Vipavci sosebno pri sklepu sv. misijona. sv. Tomaža dan zvečer. Sveti misijon sklenil se je, kasor običajno, s procesijo. Toda kakšna je bila ta procesija V Smem reči, da je bila tako velikanska in ginijiva. da take Vipavski terg videl še ni. Pobožnega ljudstva privrelo ie iz vseh krajev nad 3 tisoč ljudi. Po blagoslovljeuji misijonskega Križa iu kratkem nagovoru pričela se je procesija. Najpoprej so šli možje in mladenči, nato šolska mladina z gg. učitelji, za temi dolga versta deklic, po nekaj v beli obleki z gorečimi svečami. Nato nosilo je 10 krepkih mladenčev misijonski Križ, katerim so sledili pevci, častita duhovščina, katere je bilo 8 parov, in naposled ženske. Procesija pomikala se je iz farne cerkve po Tergu proti grajščiui in potem zopet nazaj k cerkvi, kjer se je sv. Križ postavil na očitnem kraji zunaj cerkve. Nato bila je v cerkvi še sklepna pridiga, in z zahvalno pesmijo končala se je lepa slovesnost. Ljudstvo razšlo se je polno hvaležnosti do veleč. g. dekana, kateri so preskerbeli sv. misijon, in do prečastitih gg. misijonarjev, ki so se toliko trudili, bodisi v spovednici, bodisi na prižnici.
Bodite prepričani, častiti gospodje misijonarji, da seme zveličanskih naukov, katero ste skozi osem dni sejali v serca vernih Vipavcev, padlo je na dobro zemljo in bode posnalo, ter tako, upamo, z Božjo pomočjo obrodilo obilnega sadu. Bog Vam toraj, častiti gospodje, obilno poverni Vaš trud; v molitvah se Vas hočemo spominjati, ter posebno to Boga prositi, da bi se kaj kmalo zopet videli v lepi Vipavski dolini.
S Koroškega smo ob enem zvedeli dve prav žalostni novici. Preč. g dekan v Žibnicah Lambert Ferčnik je 24. t. m. umeri. Msr. Andrej Einspieler je pa nevarno zbolel. Bog daj pervemu večni mir, drugemu pa skoraj zopet ljubo zdravje!
Andrej Skopec. „Nord-Amerika", izhajajoči katolišni tednik v Pensilvaniji v Zjedinjenih Deržavah Severne Amerike, piše 19. novembra t. 1. o našem f rojaku amerikanskem misijonarju A ndrej u Skopcu sledeče, kar bode gotovo zauimalo naše čitatelje.
Rodil se je Andrej Skopec 19. novembra 1802 na Kranjskem (v Polh. grade u). Latinske in bogoslovne šole zveršil je v domovini, postal mašnik 21. avg. 1830 ter pel novo mašo 8. sept. v Polhovem gradcu. Predno je prišel misiionarit v to deželo, bival je kaplan celih 12 let v domovini v vinogradu Gospodovem, (nazadnje kot kurat pri Sv. Katarini v Lomu nad Taržičem). Želja, pridobiti svojemu Gospodu in Učeniku, kolikor mogoče duš, gnala ga je v novi svet razširjat kraljestvo Božje.
Zato se poda leta 1845 v Ameriko. V Novem Jorku stopil je na suho 21. sept. imenovanega leta. Slavni Pittsburški škof O' Connor sprejme ga v svojo škofijo ter ga pošlje med pervimi misijonarji v zgornje Kraje Oljske pokrajine. Najprej je prišel kot misijonar v Kittany, kjer je imel oskerbovati ves okraj med Kitta-nyem in Warr nom. Dne 22. avg. 1840 prišel je v Fryburg v Clarian-County, ter je misijonaril tu in v sosednjih krajih 24 let. Bil je stari, častitljivi mašnik krepke postave; serce mu je bilo vse vneto za zveličanje duš. Zato se ni zbal največih teženj, ko je bilo treba zgubljeno ovčico spravljati na pot resnice. Okraj njegovega apostoljskega delovanja bil je tako velik in raznesen, da je bil skoraj neprestano na potovanji. Zdaj se po Ameriki lahko in prijetno potuje, takrat bilo je drugač. Ssoraj vsa svoja pota moral je opravljati 8 pomočjo kouja in si po stermih in divjih krajih marsikrat sproti pot delati.
Ko so pozneje škofijo Pittsburško razcepili iu je okraj CIariou Countv pripadel škofiji Erijski, ostal je oče Skopec na svojem bivšem mestu mašnik novo vsta-novljene škofije. V Frvburgu in mnogih sosednjih misijonskih krajih pozidal je cerkve. Bil je neustrašen, jak in ves vnet za svoj poklic. Tudi po uoči v najsiluejšem mrazu bil je vsikdar pripravljen iti k še tako oddaljenemu bolniku s tolažbam ss. zakramentov. Na taki poti se je oče Skopec o neki priliki sredi zime ponesrečil, kar ga je mučilo potem vse naslednje žive dni. Pozneje so misijonski okraj Frvburški razširili in častitljivi mašnik je čem dalje tim težje zmagoval; podal se je v Hermitage, kjer je ostal do smerti. Dasi jako prileten, hotel je vender v vinogradu Gospodovem le še delati. Tako je svoj tek kot misijonar zvesto dostal, stanoviten do konca. V jutro 24. oktoba ga je ljubi Bog poklical k sebi v boljše življeuje. Naj počiva v miru! —
Iz Rima, 19. dec. (Pes hode v Rim k zlati sv. maši, sv. Očeta Leona XIII.) Ljuba Danica! srečno sem dospel po sedemdnevnem potovanji v večno mesto Rim. Potovanja in posameznih dogodkov, zanimljivosti in poseb-
nosti ne mislim sedaj opisovati, ker je v popisu proš-lega leta 1886 opisano; pozneje bodem pa tudi sedanje potovanje bolj obširno in natančneje objavil; kajti še bolje zanimivo in znamenito bode.
V Rimu sem, hvala Bogu! In že sedmi pot. — Število sedem je v starem in novem zakonu znamenito. — Pervi dan. 13. decembra 1887, ko sem bil pri sv. maši v veleslavni baziliki sv. Petra, v Vatikanu, maševal je misijonski škof frančiškanskega reda iz Kine, dva mlada Kineza v narodni kineški obleki sta ga spremljevala in mu stregla. Milostljivi škof je oblečeu v sive barve obleki, 8 sivim pssom opasan; je pa obleka napravljena po navadnem kroju, kakor ga škofje nosijo. Prav častitljiv mož je. nosi brado samo do ust doli, na straneh lica je obrit. Kineza sta oblečena v sinje suknene krila, v černe široke jopiče, segajoče pod kolena, z jako širo-cimi rokavi; na nogah ima kinežke šolne, spredaj malo kviško privihane, na glavi černe okrogle čapke, kapice, izpod njih visi dolga kita vlas po herbtu. Milostljivi škof maševal je na oltarju pod apostoljskim sedežem sv. Petra, v prezbiteriju velike ladije. O, s koliko po-božnostjo bila sta mlada Kineza pri sv. maši, svetel izgled nam mlačnim evropejcem. — Nikamor se nista ozerla, le na oltar bile so jima oči obernjene. Preserčno sta molila iu hrepeneče pristopila k Božji mizi; škof ju je obhajal med sv. mašo, o mašnikovem obhajilu. Solze veselja sem točil vidivši Kineze iz paganstva, ajdovstva, k pravi sv. kerščansko-katoliški veri spreo-bernjene, pa še tako verlo pobožne in iskreno verne.
O, Rim! ti središče, glava in serce vsega kerščan-sko-katoliškoga sveta! V tebe se sedaj še posebno in mnogoštevilno zbirajo vsi narodi iz vseh pokrajin zemlje. Sedaj se tu vidijo narodi iz Evrope: Angleži, Španjoli, Germani, nekaj Slavenov, Gerkov, Amerikanci, Azijanci in Afrikanci, akoprav ni sedaj posameznih pokrajin, skupnega romanja tukaj. Škofje, duhovščina in menihi jutrovega obreda so sedaj tu, iz Armenije, Kaldejskega, Gerškega in druzih vzhodnjih pokrajin; ti poslednji so skupni romarji. Posameznih romarjev iz vseh narodov vse mergolf.
Sedaj bila je tridnevna slovesnost v velekrasni cerkvi Jezusovi »del Gesu," ker bili so od sv. Očeta Leona XIII zveličani razglašeni angleški raarterniki iz družbe jezuitov. 15, 17. in 18. dec. je pa tridnevna slovesnost v velelepi cerkvi sv. Avguština, kjer je za zveličanega razglašen Janez Stone, maternik na Augle-škem, iz reda puščavnikov sv. Avguština. Veličastna, že sama na sebi čudovito lepa cerkva sv. Avguština je umetno; ukusno, častitljivo oblečena v dragocene svilne rudeče in zlate tkanine, oprave, preproge in zastore. Voščenih sveč čez tri tisuč gori na 50 visečih svetil-njakih, na lestencih (svečniki ua stenah) in na dragocenih stoječih svečnikih na oltarjih. Nad glavnim oltarjem je krasna slika zvel. marternika v sredinii velikanske, svitlo se bliskajoče zvezde 8 krasnimi žarki. Lepote, veličastva in umetnije ni mogoče opisati, ne misliti, kedor sam ne vidi. Vsaki dan tridnevnice opravlja slovesno sv. mašo jeden izmed kardinalov: ob 4 popoldne slovesne cerkvene večernice služi jeden izmed tukajšnih škofov. Veličastno petje na koru se pa prične že eno uro pred večernicami. V naših krajih nikdo niti pojma (zapopadka) nima. kaj se pravi cerkvena slovesnost in služba Božja v Rimu, in petje možkega pevskega zbora v cerkvi.
(Konec nasl.)
Iz Adrijanopola piše prednica Angela Poje naslednje:
Kje bom vzela besede, da Vam Prečastiti! dostojno se zahvalim za toliko nenadni misijonski dar? Da, ljubi
Bog naj Vam tu in tam v večnosti tisuč- in tisučkrat poplača! V priserčno zahvalo smo tudi dvakrat darovale sv. Obhajilo za Vas (dobrotnike), in molimo prav priduo za Vas in za vse naše preblage dobrotnike. — Sto goldinarjev sem obderžala za našo misijonsko šolo. Božji previdnosti sami je bilo zuano. v kaki denarni zadregi sem ravno zdaj bila, zato mi je pa tudi tako naglo poslala pomoč. — O kako greuke so vender deuarne skerbi! Kako zelo mi vznemirjajo iu raztresajo večkrat duha! Naša misijonska šola se zderžuje večinoma po izprošeni miloščini, in od dobe srečkanja (loterije) nismo dobile ničesar od uikodar razuu darov od Vaa. Od loterijske prejemščine sem na dolgu plačala tisuč goldinarjev in za 600 goldinarjev sem kupila od naših sosedov kos verta, iu tako mi je ubogo malo še ostalo. — Letos imamo le 4 dekleta, da plačujejo, druzih 26 bulgarskih sirotic pa pri uas ostane, dokler se popolnoma ne izučijo ter se za učiteljice izobrazijo. Želja je namreč sv. Očeta, da odgojujmo katoliške učiteljice, da bodo potem te pričele misijou ua deželi pri dekliški mladini. Izmed bulgarskih sirot bo to leto (če Bog da) njih pet za učiteljice poterjenih. iu dve oii teh ste že sklenile stopiti v naš red; obe ste prav pobožni iu nadarjeni dekleti. Bog daj, da bi jih veliko izmed teh otrok dobilo milost poklica za uaš red! O molite veliko v ta blagi namen; kajti prav močno potrebujemo pripomoči ter obiluo dobrih delavk v vinogradu Gospodovem, — molite pa tudi posebno za-ine preubogo. — Posebni dobrotljivosti priporočujem sebe in našo misijonsko šolo tudi v prihodnje, uajhvuležuiša
Angela Poj?r prednica.
Voščilo Slovencem za novo leto 1888.")
„Mir navdihaj vse družine, Sije n»j ljubezni žar; Vsa pregreha naj izgine — Čednost boii vtem nam inar.*4
I. Z.
Stara je že navada, da k novemu letu si med seboj srečo voščimo. Naj bo toraj tudi meni dovoljeno, da po rDanicia za novo leto čestitam vsem preljubim Slovencem. Voščim pa vam. predragi rojaki, pred vsem: Milost bcžjo. mir posamezuemu in vsim družinam, blagor vsi deželi! Mir pa je le tam, k|er je zadovoljuost —. ta pa biva v čitem in vernem sercu. Brez tega ui miru, ni sreče! Želim toraj, da kot vaši očetie živite tudi vi. predragi rojaki, po nauku Gospodovem. Ta vas bode osrečil. Saj Gospod sain pravi: „Iščite najpred božjega kraljestva, in vse drugo vam bo priveržeuo!* Nauk Gospodov priporoča pa nam pred vsem — ljubezeu. Voščim vam toraj nadalje, preljubi Slovenci, da bi vas objemala v novem letu prava kerščauska ljubez. ljubezen, katero nam sv. apostelj Pavel tako lepo popisuje. —
Želim vam dalje, da bi se v uovem letu dokaj družb treznosti osnovalo po deželi, iu da bi se Slovenci v prav obilem številu vanje zapisovali. Ako to storite, rojaki, blagor vam! Zaterl bo se »šuops*4, ki uuičuje naše, sicer krepko ljudstvo. Zatorej, žgauju vojsko v uovem letu! „Bodimo trezni, ker uaš sovražuik hodi okoli, kakor rjoveč lev in išče, koga bi požerl !"
Želim Slovencem v novem letu mnogo, mnogo sv. misijonov, ki celijo grešnikom dušne rane in jim zopet
*) Došlo nain je dvoje kratko, pa serčno voščilo; eno naj bo za danes, drugo za drugi pot. Vr.
mir z Bogom dodele. Grom očisti zrak škodljivih vzdu-hov, sv. misijon pa duše reši grešnih spon.
Serčuo želim, da bi Slovenci ne podpirali spisov, ki so sv. Cerkvi sovražni, pač pa, da bi se tudi v novem letu v prav obilnem številu zapisovali v bratovščino Jezusovega presv. iu Marijinega Serca. Naše ljube Gospe itd., pa tudi v aružbo sv. Mohora. Večina njenih knjig ie zlata vredna Omenjam naj samo knjigo: „Osmero blag rov,- ki smo jo prejeli od te družbe za leto 1887. Ta vam je knjiga, polna zlatih naukov. Kdor se po njih ravna, srečen bo za čas in za večnost. Bodimo modri, ue zametujmo lepegi nauka, ki nam ga podaja ta kujiga! —
To je, kar voščim predragim rojakom za novo leto. Še moogo imam ua sercu, kar bi vam rad zdaj za novo ieto povedal. Pa naj bo za zdaj to dovolj. Saj, ako se spolni, kar vam tu želim, rojaki dragi, srečen bo posamezen; srečne cele družine — srečen ves narod!
Daj Bog, da bi se vresničila moja serčoa voščila! Prizadevaj pa si vsak po svoji moči, da se spolnijo.
„Novo leto. dans nastalo.
Vsem naj bode sreče vir;
Vsacemu tako bo dalo
Milost božjo, dušni mir!
Upe prave, ne razvade,
Serčno voščim skoz in skoz;
Svetne upe. svetne nade
Bo odpeljal ča*a voz!"
Prijatelj narodi.
Razgled po svetu.
Zagreb. Zagrebški mestni odbor je v 20. svoji seji enoglasno priterdil. da naj tudi glavno mesto Zagreb čestita sv. Očetu Leonu XIII za slavno njegovo zlato mašo. — Tako so storile v«e vlade in veliki mestni zastopi, ki znaju kaj lepe šege. Sram je nas Slovane, da se je ruskega cara dvor v berlog skril pred to slovesnostjo. dasiravno je bil pri carovem kronanji tudi Sv. Stol zastopau. To bobovo slavo si je nakopalo tudi teržaško mesto, ne bodi mu oponošeno!
Dunaj, 27. dec. K zlati maši v Rim so se podali med drugimi: Kardinal knez nadškof Gangelbauer, njegov tajnik msr. Seidel, bernski škof Bauer. gr. Anton Pergen, gr. Falkeubavn idr. — Ob koncu prosinca, kakor se uadjajo, bode Dunajčan. slavni služabnik Božji Klemen Marija Holbauer slovesno prištet med blažene; o tej priliki pojd-i v Rim znatno število Avstrijancev. zlasti Duuajčanov.
Rim. (Vatikanska razstavi.) Veliki so prostori, ki so namenjeni za razstavo v Vatikanu na dvoru, ki se imenuje „Giardino della Piagna.- Za posebuo drage reči iz drazih kamnov, prekrasuih kovin itd., pa za darila visokih vladarskih hiš je poseben prostor, ki se imenuje „Braccio nuovo.- Le ta prostor bo pod posebnim nadzorstvom in drage reči bodo skerbno pod kliučem, ker gotovo bodo tudi kaki sleparji in tatovi iskali vzmuzniti se med gledavce ter škoda bi se utegnila silovita zgoditi, ako bi se oe pazilo na dragotine.
Na kolodvoru za blago se pošiljanja tako kopičijo, da med prihodom vagonov in razkladanjem zabojev vselej preteče narmanj osem do deset dni. Vradniki za razkladanje in odpravo so zelo prijazni in postrežljivi. Italijani so bili s svojim blagom pervi na razstavnih
prostorih, kar jim je bilo lahko, ker so bližej in ker nimajo z mitnicami nič opraviti. Za njimi so se jeli verstiti prispevki iz Azije, Evrope, Afrike, Amerike in Avstralije. Iz vsacega kraja, vsacega kota na zemlji — djal bi — kjer koli se nahajajo Katoličani, se vidijo izdelki, kakoršni so lastni krajem iu ljudem, ki so kaj darovali. Glavna množica so cerkveui paramenti in in oprave in ravno take reči so naj koristniše. rabile se bojo namreč lahko za misijone. Silo razne so reči. Nekdo, ki je ob kratkem vse pregledal, pravi, da razstava bode katoliška demonštrancija, kakoršne ni še bilo.
Iz večega dela nemških škofij so v Rimu zastopniki, kteri izdatno podpirajo gospode rimskih odborov pri razstavljanji. Po vsih oddelkih se dela z veliko pridnostjo, ter se upa, da o Božiču ali saj ob novem letu ima vravnanje biti doveršeno.
Prav kaj posebnega je v oddelkih za Kino, Japonsko in Egipt. Vidijo se čudovito umetni predmeti zraven zgodovinskih znamenitosti. Ogledovalec pravi: Z neka-cimi čudnimi občutki sem izlekel iz nožnice do lasurezne oj8trosti nabrušeno Japonsko sabljo, na kteri so bile še kervne sledi od mučenstva mnogih japonskih kristjanov. ki so umerli junaške smerti za katoliško vero.w
S posebno zanimivostjo se je mudil tudi pri omarah, v kterih so prekrasno vezene obleke imenitnih vradnih oseb pri izpostavljenih verskih japonskih podobah v on-dotnem kusu. Vsaka druga omara kaže zopet množ znamenitih in mičnih reči.
O delitvi prostorov, pravi gledavec, so rekli papež kardinalu Schiaffinu, kako je njihova želja, naj se vsim narodom odloči po toliko prostora, da morejo svoja darila zložno razpostaviti, da pa vender delavske vrad-nije te želje niso čisto natanko spolnile; Avstrija n. pr. ima premalo prostora.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
V s p 1 o š n j i namen so za mesec prosinec (januarij) priporočeni v molitev:
a) Glavni namen: Petrov novčic, ali darovi za sv. Očeta. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. očeta Leona XIII.)
Navadno oče živi otroke, ne pa otroci njega. Vendar duhovni očetje od sebi izročeuih sinov po pravici zahtevajo časni živež, ker sami zbog svojega dušnega dela zanj ne morejo skerbeti.
Spoznavši to resnico so naši kerščanski predniki v svoji živi veri z bogatimi vstanovami skerbeli za svoje duhovne očete. Prav posebno so se skušali knezi in ljudstva v radodarnosti do skupnega očeta vseh kristjanov, do papeža, tako. da daljnim rodovom ni bilo treba ničesar več storiti, ničesar več dati. Da, bilo je še celo ravno nasprotno. Pastirji posebno apostoljski prestol, so svoje verne muogokrat obdarovali; podpirali so svoje ovčice ue le v dušnih zadevah, ampak često tudi v telesnih potrebah. Tako tedai so mogli papež in škofje z aposteljnom govoriti: „Tako se moramo slabih usmiliti, spominjajoč se Jezusovih besedi: »Veliko prijetniše je dajati, kot jemati.- To se je sedaj vse predrugačilo; delo pobožnih očetov so brezbožni vnuki večinoma razdjali, njih darove so oropali: sv. Oče posebno so reven vjetnik v stolnici svoje lastne dežele. „Kervavi jim serce/ kakor sami pravijo, da ne morejo vstreči prošnjam in zahtevam, ki jih dobivajo
od vseh strani za rast Božjega kraljestva. Spomnimo se le troškov za oskerbovanje po vsi zemlji razprosterte Cerkve, različnih poslanstev in poročanj, potrebnih učnih naprav v Rimu, središči katoliškega sveta, apo-stoljskih misijonov v naj oddaljenejših deželah i. t. d. i. t. d.
„Petrovnovčič (darovi za papež a) je zato dandanes uaj imenitneje delo kerščanske ljubezni. Brez njega uima sv. Stol uikake prostosti, nikake časti, nikacega zagotovila, da bi mogel svoj Božji posel opravljati."
Te besede našega sv. očeta Leona XIII moramo toliko večkrat ponavljati ter si jih toliko globokeje vtisniti. kolikor glasneje sovražniki sv. Stola samo nasprotno terdijo ter pri vsaki priliki v navadni hinavščini zagotavljajo, da je papež popolnoma varen in prost. Ne manjkalo bi mu. pravijo, ne časti ne moči, niti kagega druzega sredstva k popolnemu spoluovauju svoje službe, ko bi se le hotel spraviti, ko bi le sprejel varstvo laške vlade ter se posluževal njene podpore. Da noben pameten ne bo sprejel varstva svojega roparja, da nihče ne more tega, kar po pravici zahteva, v dar vzeti ter se v miru spraviti — saj bi s tem priterdil v nebo vpijoči krivici — to vedo ti ljudje tako dobro kakor mi, in s takimi besedami ne bodo niti nas niti sebe pre-varili. Dokler ostane brezbožni rop. učinjen od 1860 — 1870, dotlej ostane tudi krivica; toliko časa ostane pa tudi za nas otroke sv. Cerkve dolžnost ljubezni, da svojega oropanega in stiskanega očeta po moči varujemo in podpiramo.
Mi moramo papežu njegovo neznosno stanje po-lajševati s tem. da pomagamo in jih tolažimo, kolikor moremo. Izrazi ljubezni, ki jih bode dobil Leon XIII v ime svoje petdesetletnice, so gotovo bogato tolažilo njihovemu očetovskemu sercu. Darovi ljubezni od vseh strani jim darovani, so jim velika pomoč v njihovi stiski. Toda naše navdušenje ne sme ponehati, kar se kaj lahko zgodi, če smo znatno delo opravili; temveč moramo se v tej višini obderžati, do ktere se je splošnja ljubezen vzdignila pri tej priliki. Nikar ne nehajmo dajati!
Naj bogatejši blagoslov 4. zapovedi smemo upati zbog tega dela kerščanske ljubezni: blagoslov sv. Očeta; blagoslov njihovim sovražnikom, da pridejo do spoznanja in se spreobernejo v obžalovanju in pokori; blagoslov posebno darovalcem samim. „To delo, pravi Leon XIII, ne namerava samo blagostanja sv. Cerkve in apostolj skega stola, ampak tudi blagostauje vsacega posebej, ki s tako radodarnostjo daruje del svojega premoženja; ta radodarnost bo gotovo nanj pozvala zaslade Božje dobrote in Božjega usmiljenja." Naša rešitev in povišanje sv. Cerkve ui popolna zmaga apostoljskega Stola, to bode sad molitve in darov pobožnih vernikov — Petrovega novčiča.
Molimo toraj in dajajmo, in molimo ta mesec posebno za milost dajanja, da serca vseh čutijo resnico iz Jezusovega Serca izvirajoče besede:
Da je veliko prijetniše dajati kot jemati:
b) Posebni nameui:
1.	Novo leto. Obrezovanje (iospudovo. Sveti oče Leon XIII, zlatomašnik v Vatikanu. Ta in vsaki dan v mesecu vsa uaznanjene, pa še ne zaznamovane ali nenadne zadeve.
2.	S. Abelj. Oskerbovanje bolnikov v keršč duhu. S silnim pomanjkanjem boreče se osebe in družine. Odstranjenje že 141etnega sovraštva.
3.	S. Genove/a. Pospeševatelji češčenja božjega Serca Jezusovega in molitvenega apostoljstva. Važne zadeve neke duhovne hiše.
4.	S. Tit. Poveroitev ločencev k kerščanski edinosti. Dalmacija. Katoliška vzgoja otrok. Hude skerbi neke matere.
5.	S. Tdesfor. Dolžno postopa u je proti očitno razsajajoči brezbožnosti. Pomaojkauje duhovnov na Ba-denskem in Koroškem.
(3. Ss. 3 Kralji. Venčani otroci kat. cerkve. Razširjale Serca-Jezusove bratovščine. Preganjani. Nesrečni
7.	S. Valentin. Naši škofje Spoduje-Bavarska in Tirolska. Božjastni in na duhu Oolui. Mnogim strastim vdan družin«ki oče
8.	S. Erkard. nDuhovni iu obhajanci."1 Gornje Rensko porečje. Neka župnija. Bolniki na očeh. Prote-stanšk oče.
9.	Ss. Julijan in Bazilisa. Posvečevanje zakona. Zabranjenje nesrečuih zvez. Družinski mir. Več pregrešnih hišnih obetov.
10.	S. Peter Urseol. Prava cenitev evangeljskih svetov, posebno med višjimi stanovi. Zelo veliko zadev zarad poklica.
II. Bratovske zadeve N. lj. G-ospč presv. Jezusov. Serca.
V moiiteT priporočeni:
Na milostljive prij>rošnje N. lj G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagoraiu Fortuuata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotne odverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja iu vse pošastne pregrehe iu velike nesreče
Zahvale.
Huda bolezen, ki me je leta 1870 v posteljo položila, pustila mi je mnogo hudih nasledkov, da sem vedno bolehala; posebno v zimskem času imam dosti terpeti. Štirikrat sem bila že Hmertno bolua. Ali Marija, zdravje bolnikov, ozdravila iu poživljala me je čudežno. Posebno usmiljeno in čudovito se mi je skazala v pre-tečeni strašni bolezui. Bila sem holua 18 mescev; imela sem strašne bolečine, najpervo v roki, potem v nogi; mi ni dišala nobena jed iu ne pijača zaspala nisem drugač, da sem vzela naj močnejše zdravil*, in to koma; par trenutkov. Sama si nisem mogla čisto nič pomagati in ne se premakniti. Ves trud mojega silno skerbuega zdravuika bil je zastonj. Moral me je večkrat operirati; bolečiue bile so neizrečene. Zdravnik mi je j»ozueje pravil, da se je že bal blizo priti, misleč, da mu bodem v rokah umerla. Smerti me je otel. za kar mu bodi serčna hvala; sprevidel pa je. da tu je treba še hudega izrezovanja iu operacije, in pošlje me tedaj v bolnišnico.
Zatekla sem se. vsa trepetjje, v hudih bolečinah polna zaupanja k presvetemu Jezusovemu Sercu, k Mariji. zdravju bolnikov; k sv. Jožefu, sv. Autouu, opravljala devetdnevnice, obljubila razglašenje. če dobim pomoč — in reči moram, da ne zastonj. Hvala Bogu! ozdravela sem po 08emn*jstmesečnih hudih bolečinah toliko, da skoraj cisto brez palice hodim.
To vsim očitno naznanjam vsa hvaležua presv. Jezusovemu Sercu, Mariji io omenjenim svetnikom za pomoč ter vsim priporočam, da naj v veliko bridkostih k njim se zaupno zateko.	F. />—r.
Spomin
za zlato mašo papeža Lecna XIII, 1. prosinca 1888.
Rojstvo sv. Očeta 2. sušča 1810.
Nova maša 1. prosinca 1836.
Postali nadškof 19. svečana 1843.
Izvoljeni kardinal 19. grudna 1853.
Izvoljeni kamornik sv. Rimske cerkve 21. kimovca
1887.
Izvoljeni papež 20. svečana 1878.
Molitev.
O Bog, vsegamogočni delivec vsake milosti in sleherne tolažbe, sprejmi milostno naše preponižne prošnje, ktere k tebi pošiljamo za sedaj vladajočega vzvišenega papeža Leona XIII o blaženem jubileju njegovega mašništva, kterega to leto v veselje vsega katoličanstva obhaja. O Bog! ohrani nam tega Svojega namestnika, našega ljubega očeta in pastirja, zdravega in srečnega na zemlji, tolaži ga v vsih bridkostih, brani ga v vsih nevarnostih, poveličuj ga pri vsih narodih, tako, da ta mašniški jubilej slavno zmago pripravi Cerkvi in apostolskemu Stolu, obrodi mir in uteho katoliškemu svetu, ter papež, kakor je oče vsih vernikov, taiste v polni prostosti po poti resnice in pravice k dosegi večnega življenja pripelje.
f. Molimo za našega naj višjega pastirja Leona.
O. Ohrani ga Gospod, poživljaj in osrečuj ga na zemlji in ne daj ea v roke njegovih sovražnikov.
Z višjim privoljenjem o Bolonji 1. vinotoka 18S7.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. V uršulinskem samostanu je 28. t. m. ob */94 zjutraj, pr^de^s^z^kra^aenti. umerla čast. M. Marija Julija n a^L a vt a i$w?ši učiteljica itd. Rojena je bila 23. sept. 1813 vMarti uverhu, jjSfllški f*ri, preoblečena 13. dec. 1830, obljubo storila 19. okt. 1837.
„Slava Leonit XIII!" V proslavljanje petdesetletnice sv. Očeta predstavljalo se bode v Marijanišči na novega leta dan ob poli petih poklanjanje raznih narodov. redov i. t. d. pred sv. Očetom. Vmes so umetno vpleteni razni spevi. — Opozorujemo na to predstavo, ker se bode kazal pomen papeštva za celi svet in velikost ter znamenitost Leona XIII. /a one, ki utegnejo priti tudi v delavnik, ponovila se bode igra v torek, 3. jan. prih. 1.
Perva božična predstava v Marijanišči za dobrotnike in prjatelje hišiue je bila v torek. Počastili so jo tudi mil. g. kn. škof s svojo pričujočnostjo. Otroci so
se prav dobro obnašali. — Božično drevo je bilo bogato. Vsak otrok je kaj dobil, ter je bilo veliko veselja. Bog poverni vsem dobrotnikom! Druga pred8tava, kakor je že naznanjeno, bode v četertek, 29. t. m., 8 čisto slovenskim vsporedom.
Več spisov prihodnjič, med drugimi tudi o prebla-gem rankem J. Volčiču. Vr.
V Radečah so prelepo sprejeli novega župnika č. gospoda Janeza ZagfTiTjana; da se popis ne bo tergal. prinese ga Danica v 1. štev. novega leta.
Rim. Sv. Oče so 24. grudna sprejeli gerško-kato-liške škofe avtro-ogerske, med njimi Fogorašktega, Ve-likovaradinskega iu Lugoškega.
Ivanom, Janezom, Johanom.
Solnčna sreča Vam za god, Blagi Janezi, povsod!
Dobrotni darovi.
Za ubožne dijake: Č. g. kapi. Andr. Kalan 3 gld. za veselo novo leto. — Zastopnik „Slavije" blagorod. g. Ivan Hribar kot „novoletno darilo" 10 gld. — Dragi sosed 2 gld. — Preč. g. dekan J. Rus 2 gld. — „Kot vošilo za novo leto" prijatelj z višjih krajev 2 gld. našim šolskim mladenčem, da bi bili modri, pošteni in bogoljubni. — Iz Cerkelj na Gorenjskem preblaga rojaka b gld.; — za novo leto ravno prav! — »Notranjski" 1 gld.
Za sv. Detinstvo: Iz Žaljne po č. g. župniku 8 gld. 48 kr. — Č. g. J. Tavčar, župnik v Lešah, 5 gld.
Za sv. Očeta: Č. g. kat. Aut. Keržič 3 gld. (za zl. mašo). — Častna skupščina III. reda sv. Frančiška v Škefji Loki 10(3 gld. (za zlato mašo). — Iz Nevelj 1 gld. 30 sr. s pristavkom: Naši šolarčki sv. Očetu za zlato mašo. »Sinite parvulos venise ad me..."
Za Bosno: Preč. g. stoljni dek. dr. Henr. Pavkar 5 gld. (k monštranci za cerkev na Savskimostu).
(Drugi dar. prili)
Slavni ljubljanski magistrat je enoglasno sklonil. da bode drugim v p os ne.rno ma-gistratno poslopje v soboto-večer dal razsvetliti na čast zlate maše sv. Očeta Leona XIII. Kakor je bila o 25ietnici papeštva Pija IX v našem mestu silo ginljiva razsvitljava, tako ni dvomiti, da tudi sadaj hode.
Z g. Danica želi s pomočjo Božjo iu s podporo vernih Sloveucev pričeti svoj 41. tečaj. In ker daues manjka prostora za več besedi, — torej ob kratkem prosimo blage Slovence, da bi se prav obilno naročevali, in pa brez odloga. Ker smo nekoliko omenili že zadnjič, zato le še pristavimo najbolj isareno zahvalo verlim prijateljem in naročnikom, pa prošnjo za uadaljuo sodelo in podporo, kakor so priporočili tudi vzvišeni gospodje škofje goriške okrajine v zadnjem pastirskem listu.
Zdaj pa živo čestitamo njim, kteri so naši:
Da bi zdravi in veseli Novo leto doživeli, In da ta osmič j a doba Ne odpre nikomur groba!
Naročnina znaša :
Za celo leto po pošti 4 gld <>0 kr.
„ pol „ „ „ 2 „ 40 „ V tiskarni primeroma 4, — 2, — 1 gld.
Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Za spremenjenje napisa med letom 15 kr.
Naročnina naj se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani".	Vredništvo in založništvo.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožei Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.