POROČILO O STANJU OBRAMBNIH PRIPRAV IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA V LETU 1979 Poročilo obravnava le najpomembnejše značilnosti priprav za obrambo in samozaščito, ker zaradi omejenega obsega poročila ni mogoče prikazati vseh najrazličnejših oblik in vsebine, aktivnosti in rezultatov, ki so jih na področju obrambno-varnostnega sistema dosegli delovni Ijudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih in interesnih skupnostih, družbeno-političnih in družbenih organizacijah ter v organih Skupščine ob-čine. V poročilu vsebovane ocene, stajišča in ugotovitve so obliko-vane na podlagi letnih poročil, katere je dostavilo 96 % vseh orga-nizacij in skupnosti na območju občine in na podlagi strokovno nadzornih pregledov ter zapisnikov sej odborov — komitejev za splošno Ijudsko obrambo in DS vseh temeljnih subjektov občine. Na podlagi navedenih podatkov ugotavljamo, da se je stanje in stopnja pripravljenosti občine kot celote za izvajanje ukrepov in nalog v primeru neposredne vojne nevarnosti, mobilizacije vseh sil in sredstev ter prehoda v vojno stanje in delovanje v vojnih raz-merah v primerjavi z letom 1978 izboljšalo ter da obrambne pri-prave in DS postajajo vse bolj sestavni del redne dejavnosti vseh družbenih subjektov občine. .'-¦¦" ¦"¦¦'¦L' ¦¦¦¦¦ "^ n. " ¦¦¦¦¦' "¦ ::';'"¦ Skupščina občine je v preteklem letu sprejela smernice za na-daljnji razvoj LO in DS v občini, obravnavala Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o zakloniščih mesta Ljubljane ter obravnavala stanje obrambnih priprav in DS v občini. IS je v okviru svoje pri-stojnosti obravnaval večino programskih nalog sveta za LO, varnost in DS, posebno pa se je angažiral na področju vključevanja uprav-nih organov v priprave za obrambo, financiranje LO, organiziranja ter pripravljanja CZ in NZ. Analiza dela sveta za LO, varnost in DS kaže, da je bilo delo vsebinsko bogato in uspešno. Svet je svojo dejavnost usmeril predvsem v usklajevanje normativne ureditve področja LO in DS, v uveljavljanje novega sistema financiranja, dograjevanja obrambno-varnostnih priprav, krepitve mobilizacijske pripravljenosti oboroženih sil, civilne in narodne zaščite ter drugih dejavnikov splošne Ijudske obrambe. V uresničevanju stališč in usmeritev VIII. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ, so bile sprejete in uveljavljene kvalitetne spremembe v organiziranosti družbe za obrambo in zaščito. V občini ter v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih in in-teresnih skupnostih so ustanovljeni komiteji za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki prevzemajo pomembne funkcije na tem področju. Prck njih se zagotavlja vodenje splošne Ijudske obrambe in druzbene samozaščite kot enotne obrambno-samozaščitne funkcije v miru in vojni, kakor tudi ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih morebitnih izrednih razmerah, v kate-rih bi bila ogrožena položaj in varnost delovnih Ijudi in občanov, ali svoboda in neodvisnost dežele in njena socialistična samouprav-na družbena ureditev. V letu 1979 je že delovalo 221 komitejev za splošno Ijudsko obrambo in DS, katerih struktnra je izredno dobra tako v pogledu zastopanosti žensk, mladine in č.dn:'; ZK. III. V preteklem letu so bili sprejeti v federaciji in republiki novi dokumenti za obrambo, na temetju katerih jesledilo noveliranje in dograjevanje obstoječih obrambnih načrtov v občini, KS ter te-meljnih in drugih organizacijah združenega dela. Bistvena novost pri noveliranju načrtov je v tem, da je sprejeta nova metodologija za izdelavo načrtov delovanja gospodarskih in družbenih dejavnosti v vojni, ter da se vse potrebe koristnikov splošnega Ijudskega odpo-ra zagotavlja prek medsebojnega sporazumevanja in dogovarjanja. Organi družbeno-političnih organizacij so v preteklem letu po-svetili največ pozornosti podružbljanju obrambne funkcije, vpra-šanju financiranja, vključevanju mladine in žensk v sestavine sploš-ne Ijudske obrambe in drugi kadrovski problematiki, vprašanjem lastne organiziranosti na tem pdoročju, zlasti pa krajevnih organi-zacij. Povsod tam, kjer so bile DPO aktivne, odprte in vsestransko aktivne pri iskanju oblik in vsebine delovanja znotraj samoupravnih organov in družbenih struktur, so obrambne priprave hitreje na-predovale. Preprečiti je treba pojave zapiranja dejavnosti v okviru organov za LO in DS, ker narekuje permanentno usposabljanje svojih članov in vodstev ter močnejše uveljavljanje različnih oblik delovanja znotraj temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. Hkrati z razvojem in krepitvijo samoupravnega sistema ter druž-benih odnosov so DPO razvijale samoupravne odnose tudi na po-dročju LO in DS ter zagotavljale pogoje za to, da so delovni Ijudje in občani prevzeli svojo vlogo v obrambni in samozaščitni de-javnosti, kar je pokazala akcija NNNP-79. V obrambne priprave smo v preteklem letu sistematično in orga-nizirano vključevali ter povezovali dejavnost družbenih organizacij in interesnih združenj občanov, ki po značaju svojega dela, v pri-meru potrebe lahko delujejo v zaščitnih akcijah. Organizacije RK, taborniške organizacije, občinska gasilska zveza, klub radioamater-jev, planinske organizacije, strelske organizacije in plodno sodelo-vanje z vojašnico Boris Kidrič, zagotavlja trdno osnovo za nadaljnjo krepitev LO in DS. V vseh 23 KS delujejo komiteji za splošno LO in DS, v katerih je kadrovski sestav primeren. Poleg komitejev delujejo v okviru svetov KS komisije za področje gospodarstva, družbenih dejavnosti in informativno propagandne dejavnosti s svojimi programi dela in opredelitvijo najnujnejših nalog tako v izrednih kot v vojnih razme-rah. V KS so občani dobro obveščeni odoktrini splošnega Ijudske-ga odpora ter splošni organiziranosti na tem področju. Vse bolj se KS odpirajo navzven, tako da občani konkretneje poznajo organi-ziranost in pripravljenost vseh subjektov za obrambo. Različno je stanje glede sodelovanja in reševanja vprašanj ter nalog s področja LO in DS med KS in organizacijami ZD. Še vedno niso razčiščene in dovolj jasno opredeljene medsebojne odvisnosti, razmerje in dolžnosti med KS in drugimi subjekti splošne LO. Kažese potreba, da je KS pobudnik organiziranja vseh krajevnih struktur (šol, VVZ in OZD) za primer izrednih in vojnih razmer. Na območju občine deluje 278 temeljnih in drugih organizacij ZD, ki imajo v večini ustanovljene komiteje za splošno LO in DS. Aktivnost komitejev je izredno dobra, saj v večini primerov že v celoti prevzemajo vlogo odborov. Ugotavlja pa se, da je še vedno premajhna povezanost TOZO s KS. Ugotavlja se, da imajo vse večji vpliv pri urejanju zadev LO in DS TOZD in ne več samo strokovne službe OZD in SOZD. Normativna urejenost v temeljnih in drugih OZO je v večini primerov v skladu z zakonom. Obrambne priprave in DS so regulirane v samoupravnih sporazumih, statutih, pravil-nikih o zaščiti tajnosti, pravilnikih o LO in DS in poslovnikih o delu odborov — komitejev. Vse večje vključevanje družbenopoli-tičnih organizacij v obrambne priprave se kaže v procesu samo-upravnega odločanja o zadevah LO in DS, prav tako pa tudi na področju idejno-političnega usposabljanja delavcev v informiranju ter vsklajevanje interesov in potreb LO in DS. Zaradi poglobljenega in intenzivnega dela na r>brambnih pripravah na vseh ravneh (na-črtovanje vojne proizvodnje, delovne sile prometa, financ in ostalo) pa je potrebno, da se sodelovanje s krajevnimi in drugimi skup-nostmi še poglobi, ker medsebojno vsklajevanje, dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje med vsemi načitovalci ni doseglo željenih rezultatov. Temeljne usmeritve in cilji priprav za obrambo na področju družbenih dejavnosti so načeloma iste, kot veljajo za področje gospodarskih dejavnosti. Na podlagi splošne vojno-politične ocene občine ter republiških načrtov organiziranja in delovanja s po-dročja družbenih dejavnosti, so izdelane posebne ocene tako v komiteju za družbene dejavnosti kot tudi v SIS. Obrambni načrti so izdelani v vseh SIS, VVZ, in šolah vseh stopenj. Šole posvečajo veliko skrb obrambni vzgoji mladine, ki jo uresničujejo preko naj- različnejših šolskih aktivnosti. V letu 1979 je bilo ob 30-letnici vzgoje mladine za splošni Ijudski odpor organizirano občinsko tekmovanje. Na regijskem in republiškem tekmovanju je OŠ Va-lentin Vodnik dosegla 1. mesto, medtem ko je na zveznem tekmo-vanju na Tjentištu dosegla 2. mesto. Leto 1979 je bilo predzadnje leto izvajanja 5-letnega programa pouka in urjenja z enotami TO KS, OZD in prištabnih ter special-nih enot. Pri sestavi programa in urjenja je bilo upoštevano povelje republiškega komandanta TO za pouk in urjenje ter povelja koman-dantov ostalih nadrejenih štabov. Temeljni del programa pouka in urjenja z vsemi enotami TO je predstavljala obramba naseljenega mesta in objekta, čemur so dale poudarek v letu 1979 vse oboro-žene sile SFRJ. Poleg tega je program pouka in urjenja vseboval uro MPV in varnostne vzgoje, srečanje s predstavniki DPS, KS in OZD, pogovor z njimi ter uporaba znanja, pridobljenega v času redne vzgoje preteklih let. V razvoju organiziranosti in številčni krepitvi CZ na območju občine Ljubljana-Šiška, vzeto kot celota, lahko trdimo, da je bil v letu 1979 dosežen viden napredek, ki odgovarja predvideni letni rasti te strukture splošne LO v tekočem srednjeročnem obdobju. Odstotek vključenih občanov v enote in štabe CZ se je od 11 % v letu 1978 povzpel na 12% v letu 1979, pri čemer so bile enote organizacijsko in številčno okrepljene zlasti v KS, stanovanjskih naseljih in manjših OZD. Pri organizaciji in kadrovanju v štabe in enote je bil storjen znaten napredek pri vključevanju mladih, hkrati je bilo s pripravo in izvedbo akcije NNIMP izvedeno dopolnilno usposabljanje prebivalstva, s tem pa dosežena krepitev splošne pri-pravljenosti za samozaščito, kot najbolj množične sestavine CZ. Stabov za CZ, ki po zakonu skrbe za organizirano vodenje reše-valnih akcij in akcij za odpravljanje vojnih in drugih posledic na-ravnih nesreč, je v občini 59, v katere je vključenih 532 obvezni-kov CZ. V občini je skupno vključeno v štabe in enote CZ 9771 odveznikov CZ ali 12 % od skupnega števila prebivalcev. Na področju DS smo se v letu 1979 aktivno vključevali v proces podružbljanja LO in DS kot sestavina socialističnega samouprav-nega razvoja in kot vsakodnevna dejavnost vseh družbenih subjek-tov. Doseženi so zadovoljivi rezultati, saj sistem in organiziranost družbene samozaščite in varnosti vedno bolj uspešno in učinkovito delujeta. Tako smo za uresničevanje določenih skupnih interesov in področju DS in varnosti pristopili k organiziranju NZ v TOZD ter KS in s tem vključili v NZ večje število delovnih Ijudi in obča-nov. Tako je bilo organizirano 150 seminarjev o NZ, katerih se je udeležilo več od 3650 načelnikov, pomočnikov in vodij skupin NZ. Do konca leta pa je o dolžnostih, pravicah in nalogah NZ na seminarjih v OZD in KS seznanjeno še okoli 8500 ostalih pripadni-kov NZ. Za vse načelnike, pomočnike in vodje skupin NZ so bili opravljeni preizkusi znanja o pooblastilih in postopkih pri delu NZ in ravnanju ter uporabi orožja, kakor tudi strelske vaje. Uveljavljanje družbene samozaščite, kot sistema najširše družbe- ne preventive, je v organizacijskem smislu uresničeno. Vidni so večji vsebinski rezultati samozaščitnega ravnanja. V vseh temeljnih organizacijah združenega dela in KS delujejo komiteji za LO in DS, vedno pogosteje pa se za zavarovanje družbenega premoženja upo- , rablja narodno zaščito, tako da so bile naloge s področja DS v > preteklem letu v celoti uresničene. Skladno z razvojem koncepcijesplošnega Ijudskega odpora sose v obrambne aktivnosti vključili številni delovni Ijudje in občani. Pospešen in poglobljen proces podružbljanja obrambnih priprav pa zahteva povečano stopnjo tajnosti in zaščito konkretnih rešitev in :, postopkov, ki izhajajo iz obrambno-varnostnih načrtov. Pri izva-janju obrambnih priprav v teh pogojih pa so se pojavile pri ne-katerih organih diieme glede kriterijev o širini javnosti oziroma o potrebi tajnosti obrambnih priprav. Pri nekaterih organih je še vedno prisotno zmotno mnenje, da se tajnost in zaščita obrambnih priprav zagotovi samo, če se te priprave obravnava v ožjem krogu profesionalnih delavcev. Takšna gledanja so zastarela in škodljiva, saj vodijo k temu, da z obrambnimi pripravami niso seznanjeni tisti, ki morajo naloge v miru pripravljati in jih v vojni izvajati. V procesu podružbljanja obrambnih priprav je vprašanje tajnosti in zaščite podatkov zapleteno vprašanje, ki ga zagotavljamo preko sistema družbene samozaščite ter z izvajanjem sistemskih zakon-skih predpisov s tega področja. • ; : ¦-.¦- -.;:'.. iv. • . ¦ .•¦¦¦".." >--i''.-..• Zaključna ocena in predlog sklepov: Če je bilo za uresničevanje obrambnih in samozaščitnih priprav v doSedanjem obdobju značilno, da so vsebino in obliko organi- ziranja na tem področju v večji meri doloiale in usmerjale družbe-nopolitične skupnoiti, potem danes lahko ugotovimo, da postajajo obrambne priprave in DS resnično čedalje bolj stvar neposrednih nosilcev, to je delovnih Ijudi in občanov in vseh družbenih subjek-tov, kar pomeni podružbljanje obrambne in samozaščitne funkcije. Doseženi rezultati na področju organiziranja in pripravljanja za delovanje v neposredni vojni nevarnosti in vojni ter v izrednih raz-merah so v največji meri rezultat organiziranega pristopa in aktivnosti vseh družbenih subjektov v občini, hkrati pa so podlaga in obveza, da z uspešno graditvijo sistema splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite nadaljujemo. Svet za LO, varnost in DS predlaga, da skupščina občine na podlagi poročila sprejme naslednjesklepe: 1. Sprejme se poročilo sveta za LO, varnost in DS o stanju obrambnih priprav in družbene samozaščite v občini za leto 1979 2. Skupščina občine ugotavlja, da je svet za LO, varnost in DS uspešno vodil in skupaj z IS ter upravnimi organi in družbeno-političnimi organizacijami uresničeval politiko splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, ki je temeljila na veljavnih predpisih, srednjeročnem razvoju občine v obdobju 1976-80 in programu.družbeno gospodarskega razvoja občine za leto 1979. 3. Svetu za LO, varnost in DS Skupščine občine se nalaga, da še nadalje skrbi za uresničevanje načel splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite in vodi enotno politiko pri dograjevanju obrambnih priprav, tako v občini kot v mestu. ¦ PREDSEDNIK sveta za LO, varnost in DS ¦ . Franc Dejak