Štev. 100.
V Trstu« v
Letnik I.
Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne.
L'redniitvo: UHca S*. Franflika AsiSkega St. 20. L nadstr. — Vsi dcpbi se poilljajo uredništvi hsia. Nefranklrani pismi »C M
sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Edino*!*. — Tlak iskarne .Edinosti', pisane zadruge a crr;r!m porottvcn v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsUkega St 2®. Telefon uredništva in uprave itev. 11-57.
Karotnioa znaša: Za cdo leto...... - K 24|—
e> pol leta.................
za bi mesece.	........... r^
Za nedeljsko Izdajo za celo leto	- • - aiB
ca pol leta
VEČERNA
Posamezne številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po IOvIb
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po z20 v,a
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K S*—
vsaka nadaljna vrsta.............
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno le
upravi .Edinosti*. — Plača In toil se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek sc nahajata v utld Sv. FranClIka Asllkegt iL 201 — Poštnohrantlnlčnl račun St 841.651
imjh&l
DUNAJ, 29. (CmJ Nm skea so si pribor« NmcI do ¥ ozemlju Bzure in Rawke. Zn posest iewm m M vrti in ved**. IM m. i vajo Rusi ob obeh rekafc ostati za okral fto v čim prehajajo na drugih krajih že v proti-ofonzlvo.
Novi ruski nnpnd proti ozetnljn taow-
lods— Opoczno, izvržen to pot z nočnimi silami spada v kategorijo predstojećih ruskih protinapadov.
Posebno živahno delovanje Rusov je konstatirati tudi dalje južno med Opocznim in Checinom (jugozapadno od Klele).
Tudi v Galiciji skušajo Rusi z ofenzivno tendenco prodreti v smeri na Krakov in sicer preko dolnjega Dunajca in Biale.
Njih napad proti armadi generala Bo-roevića v smeri Jaslo—Sanok varuje o-peracijsko svobodo njihovih sil, ki operirajo preko reke Dunajec. — »Tagespost«).
Predsednik razprava je naznanil žencu, da ima proti obsodbi pravni lek
revizije.
Branitelj je naznanit, da si obtoženec pridržuje izjava ali vloži revizijo.
rvddi neradi,
RIM. 29.(Cenz.) Petrograjski korespon-dent lista »Giornale d' Italia« je imel razgovor z neko visoko rusko osebo, ki je izjavila: Nemci poskušajo na vsak način omejiti bojno fronto v Vzhodni Prusiji in na Poljskem, na zapadu pa vzdržati stoječo bitko. Številne železniške linije, ki jih imajo za hrbtom, izrabljajo naravnost izborno in pošiljajo rezerve sedaj sem, sedaj tja 5» presenečenjem sovražnika skušajo dobiti dobre pozicije in prisiliti tudi Ruse k premikanju čet, da ne bi nikjer za-mogla nastati numerična premoč, ki bi omogočila Rusom, da kje prodro fronto. Toda Rusi so dobili sedaj močna ojače-nja in bodo izvršili sedaj lahko zelo močen pritisk na sovražne linije, da ločijo »Nemce od Avstrijcev«.
tanki Htm pri Iraka.
PETROGRAD, 29. (Cenz.) Vojna poročila znanega ruskega vojnega poročevalca Nemirovića Dančenka, izhajajo pod naslovom »Cesarska bitka pri Lowiczu«, ker se tamkaj odloči bodočnost dveh cesarstev.
IrMerftskt h kmterUskc
m.
MOSKVA, 29. (Kor.) „Ruskoje Slovo* poroča iz oBdjoznih krogov, da je ruska vlada naprosila Francijo in Anglijo, naj pošljete v Srbijo kavalerijskih in artiljerijskih uniform.
iMriiki kuli n FrodU
BAZEL, 29. (Kor.) Kakor poročajo „Ba-aeler Nachrichten* iz Bostona, odpeljejo 30.000 konj, Id jih je nakupite Francija v Z j edin jenih državah, v francoska pristanišča grške ladje.
TutOfl li Huseis Kemd ML
CARIGRAD, 29. (Kor.) Neko uradno poročilo pravi, da je bila izdana proti Hu-sein Kemalu, sinu bivšega kedive Izmail paše, fetva, ker je skušal kršiti suvereni-teto Turčije nad egipčansko provinco, ki je integrujoči sestavni del turškega cesarstva in ker je s svojim zakletim postopanjem povzročil, da je Anglija podjarmila to provinco.
V komunikeju se še poroča, da je bilo sklenjeno. da se odvzame Husein Kemalu dostojanstvo in prekličejo vsa odlikovanja in da se ga postavi pred vojno sodišče IV. armadnega zbora, ki mu je podrejen Egipt. Tozadevno povelje poveljniku tega armadnega zbora, so bila že izdana.
Nn smrt obsojen angleški vojni ujetnik.
BEROL1N 29. (Kor.) Wolffov urad poroča: Angleški vojni ujetnik, tramvajski sprevodnik Viljem Londsdale, ki ga je 2. t. m. sodišče inspekcije mobilne Garde zaradi napada na predstojnika v službi pred zbranim moštvom in v vojni obsodilo na deset let ječe, je bil danes vsled vzklica zastopnika obtožbe po višjem vojnem sodišču gardnega zbora obsojen v smrt
DUNAJ, 90. (K.) „Wiener Zeltung" Objavlja : Nadvojvoda Fran Salvator je kot pro-tektor-namestnflc Rdečega križa v monarhiji v delokrogu, prenešenem mu od Njegovega Veličanstva, z višjim sklepom od 19. decembra 1914 blagovolil podeliti častni križ IL razreda Rdečega križa:
Poročniku izven si. Arturju Frifegu v Puli, deželnemu konservatorju za Primorje dr. Antonu Guirsa v Trstu, mornariškemu komisarju I. razreda Karlu Kattingerju v Puli, poročniku linijske ladje Emerihu grofu Thun-Hohenstein v Puli, stotniku Robertu Turba bram bovške ga pešpotka v Puli štev. 5 in okrajnemu sodniku in predstojniku sodišča Ivanu Ventrella v Gradiški.
Triitti tnunvoiski družbi slnlni nI nubil irinN Mlzirstm.
DUNAJ 30. (K.) „Wiener Zeitung" objavlja: V smislu § 1. naredbe skupnega ministrstva od 22. oktobra 1914 je z naredbo železniškega ministrstva od 18 decembra 1914. tržaška tramvajska družba (Societt Triestina Tramway) v Trstu postavljena pod posebno državno nadzorstvo in je imenovan nadzorovalnim komisarjem drž. železniški svetnik avstrijskih državnih Železn c cesarski svetnik dr. Robert Santer pL Riedenegg.
BERO LIN 30. (Kor.) Wolffova pisarna. V naredbi, izdani povodom novega leta, izreka cesarica Avgusta Viktorija željo, naj se dopošiljanje čestitek na nje osebo to pot opusti, naj se vztraja v nemški zvestobi ter dalje deluje na delu milosrčnosti v blagoslov dragi domovini do častnega miru, do katerega naj bi nas Bog skoro do vel.
DUNAJ 30. (Kor.) .Wlencr Zeltung- objavlja : Njegovo veličanstvo je z najvišjim ročnim pismom od 19. decembra 1914. povodom smrti nadvofvodinje Adelgunde razpus Bo nje dvor in je nje vrhnega dvornega upravnim Pavla grofa Forni In dvorno damo Gabrijelo groflnjo Dejrm v mfloati odvezalo od službe ter odredflo, naj «e jima sporoči najpopolneje najvlije pripoznanje.
ŽMtrc.
DUNAJ, 29. (Kot.) Povpraševanje po krušnem žitu vzdržljivo, endar ni zaznamovati boljše kupčije. Glede ječmena tudi danes ni bilo nobenega prometa. Glede letošnje koruze je bilo precej kupčij-ske volje, a ni bilo niti ponudb niti povpraševanja po nji. Vreme deževno.
BUDIMPEŠTA, 29. (Kor.) Olede pšenice in rži nobene kupčije. Ječmen 14.—, oves 12.—koruza brez kupčije. Vreme deževno.
ont lei so Mli kot edini sinovi oproščeni vojaške službe. Ti spadajo k državni brambi od 21. do 43. leta. Izvežbanje ne-služečih državnobrambnikov se je vršilo v zadnjih letih. Vsako leto je bilo po velikih jesenskih manevrih aktivne armade vpoklicani več stotisoč ljudi, ki so se štiri tedne vadili predvsem zlasti y streljanju, njem.
Drugi poziv državne brambe obsega one, ki niso popolnoma sposobni za vojaško službo^ a se jih lahko vporablja za notranjo garnizijsko službo. To moštvo je najbrže ostalo še neizvežbano in zato je skoro izključeno, da bi bil vpoklican ta poziv.
. Uniformiranje ruske državne brambe ni enotno. Po dosedanjih konstatacijah dobe novo vpoklicani najbrže stare temnomo-dre uniforme in rusko kapo s križcem, za nekristjane s Ščitom na vrhu.
UMU MNDzmi mM materija-
P g ^ g ^ g ^ g?) Fjg.Fjg.Eja
Mpjiiimnžhn.QliiUIM
(s. £)'fc'dCi dfc. dfc. dfcd
VpokHc rud« trn vejskt
Pred kratkim se je poročalo iz Petro-grada. da je Rusija vpoklicala svojo »črno vojsko*. Gre pa tu pravzaprav le za »opolčenje«, kar označujejo vojaški strokovnjaki kot »državna bramba«. Nevtralno časopisje je tolmačilo vest v tem smislu, da namerava Rusija poseči sedaj po svojem naravnost neizčrpnem člpveškem materijalu. Nejasno je pri vesti le vprašanje, ali gre za vpoklic 1. ali 2.poziva državne brambe.
Prvi poziv ruske državne brambe obsega vse brambne obvezance po poteku 18 let znašajoče službene dobe v aktivni službi in rezervi, torej približno od 39. do 43. leta. Med te spadajo tudi oni, ki so bili svoječasno potrjeni, a radi nadštevil-nosti niso bili vpoklican k vojakom in pa
napoveduje »Hrvat« v božičnem članku. V tej veri ga utrjajo dogodki v tej vojni. Izvaja namreč: Ukljub vsemu temu, da je duh materijalizma in surove sile danes tako živ med narodi, ter si daja duška v tolikih antikulturnih delih na bojišču, in vkljub temu, da slabo In brezvestno časopisje še povečava njegove učinke, se o-paža vendar, da duh idealizma, čustvo splošne človeške solidarnosti, zavest bratstva med narodi še niso izumrli, ampak da so v stanu z elementarno stto prodreti ua površino ter ob povoljnih razmerah in ob sodelovanju boljih umov v vseh narodih prinesti narodom zaželjenega trajnega miru in porasti blagostanja in prosvete. — Opravičene nade v tako boljo bodočnost nam dajejo nekatere karakteristične epizode z bojišča. Kadar n. pr. hrvatski vojak v opustošenih domovih Srbije deli joka-jočim srbskim otrokom kruha, in ga pri tem tudi njega samega oblivajo solze; aji če nemške matere in sestre v Strassbur-gu po bolnišnicah z isto ljubeznijo in toploto negujejo francoske ranjence, kakor svoje sinove in brate, dočim francosko vojno sodišče obsoja na smrt nekega svojega vojaka, ker je nečoveško postopal s truplom padlega nasprotnika; aH če ranjen ruski kozak na ravanih Galicije v lice poljublja, s solzami umiva in sv. križem križa umirajočega madjarskega huzarja: potem so to sami dokazi, da idealizem še ni zamrl v ljudeh, da je čustvo splošne človeške solidarnosti med vojaki še dovolj živo ter da bodo vojujoči narodi, došli na bojišči drug z drugim v bližjo do-tiko in spoznavši se med seboj, danes jutri po vojni povsem drugače sodili drug o drugem, nego so sodili do danes.
Nadejati se je potem, da med civiliziranimi evropskimi narodi zavlada perijoda trajnega miru, v kateri bodo narodi — ne kakor do sedaj: v medsebojnem oboroževanju — tekmovali v prosveti, sreči in blagostanju. To bo pomenjalo zmago idealizma nad materijalizmom, krščanstva nad modernim poganstvom, kulture nad nekulturo in barbarstvom. Potem zavlada v resnici nad svetom krščansko načelo: mir na zemlji ljudem blage volje!
0 [mcmKur viImvimiii povbU*
piše znani nemški publicist Max Nordau: Jako razširjena je vera — ki so jo često izražali vojaški strokovni pisatelji in zgo-dovinoptsci — da je aristokratični monarhiji veliko laglje poroditi velikega vojskovodjo, oego pa demokratični republiki, kajti visokopiemenitaška ali princevska oseba ali pa celo veličanstvo samo poseduje že od roistva navado ukazovanja in pa iz te izhajajočo samosvestnost in avtoriteto, U ne pozna bojazljivih ozirov na javno raaenje, na katerim se čudi nezavisno hi vzvfšenot da na nje sklepe ne more vplivati tisto loreole za popularnostjo, mnd tem ho more v demokraciji
vojskovodja vedno škUiti na maso, vedno računati s spreminjajočimi se glasovi ljudskega razpoloženja, se vedno vpraševati, kako bodo njega dejanja in nehanja delovala na množico, katere usoda je v njihovih rokah.
Slučaj z Joffreom pa priča, da je ta ge-neralizujoča domneva kriva. ; General Joffre izhaja iz meščanskega srednjega stanu. Rojstvo njegovo ga ne povzdiguje niti nad najskromnejega rojaka njegovega. Ugled mu prihaja le iz službe in veličine svoje osebnosti. Po činu je divizijski general kakor so njegovi vojskini in zborni poveljniki, torej je le »prvi med enakimi«. Kajti po smrti zadnjih dveh maršalov cesarstva, Mac Mahona in Cau-roberta, ni na Francoskem višje vojaške stopnje od divizijskega generala z belim nojevim peresom na klobuku in tremi zvezdami na rokavu (zborni poveljnik). Se le sedaj — za slučaj potrebnih nagrad in povišanj po vojni — sta s posebnim zakonom zopet uvedena naslov in plača maršala. Ali tudi tisti, ki so po činu enaki Joffreu, se radi pokore njegovemu vrhovnemu povelju, se mu brez oporekanja podrejajo, ker jih nadkriljuje, se občutijo kot podrejence, a njega smatrajo kot višjega z nedotakljivo avtoriteto, kakoršnje so se mogli le čutiti maršali in generali Napoleonovi, ti ljudje najsilneje volje iz zgodovinskih časov. V notranji neodvisnosti je največja moč Joffrea. Oprt je samo in izključno le na-se. Njegova oseba sloni na sami sebi in ne išče nikake vnanje opore. Čuti se odgovornega pred svojo lastno sodbo in ne pri volj uje ničesar drugemu mnenju. Popularnost mu je prišla, ne da bi je bil iskal. Nikdar si ni prizadeval zanjo. On zaničuje moderne umetnosti reklame. Nepoznano mu je vsako teatralično vedenje. Gnusi se mu pred tem, da bi samega sebe insceniral. Preveč je matematik in geometer, da bi govoril prazne besede: Misli, govori in dela tako priprosto, da vedno spominja na theore-me (učno pravilo).
Znano mu je, da ga imenujejo obotav-Ijalca ter da ne rabi vsakdo naslova »kunktator« v pohvalo. Ali vse to ga nič ne moti. Joffre sledi svojim lastnim mislim ter ne odjenjuje drugim na Hu|>o od nje niti za las! In vojaki ga- razumejo ali pa vsaj mislijo, da ga. Fazumejo. On daja nekoliko brezbarvni obrambi prednost pred neprimerno sijnjnejhn napadom, ker prva zahteva veliko manje žrtev. On naravnost skohuparl s krvjo svojih čet. Njegova vera je, da s potrpežljivim vztrajanjem utrudi in izerpi nemško vojsko ter prepušča tej poslednji zopet in zopet junaško naskakovanje. Njegova vojska je pripravljena za vsak napor, hvaležna pa mu je zato, da se mu zdi škoda svojih ljudi za teatraliko bojišča. O njegovi voj-skovodski nadarjenosti se bo moglo soditi še le tedaj, ko bo ta vojna kot zaključena celota pred očmi zgodovinarja. Doslej ni ovadil še nobene izredne originalnosti. Vsi filozofi vojne, od Friderika Velikega, Napoleona, Jominija, Clausewitza, do Moltkeja, Goltza in mlajših učencev Moltkeja, so učili kot prvo zapoved za voditelja, da svojo lastno voljo vsili sovražniku. Strategija generala Joffra se ne pokori tej zapovedi. Niti enkrat še ni poizkusil, da bi uveljavil svojo voljo proti volji vodstva nemške vojske. Vsi njegovi napori so bili doslej naperjeni v to, da prepreča, da nemško vodstvo ne izvaja svoje volje. Na kratko povedano: njegova strategija doslej ni bila pozitivna, ampak negativna. Iz začetka vojne je poizkusit, da bi izvel svoj načrt Vdrl je v zgornjo Alzacijo. Ta načrt je ponesrečil popolnoma. Njegova vojska se je morala umakniti iz Alzacije preko meje ob težkih izgubah. Ostal je hladne krvi; je s trdno odločnostjo, ki ni poznala obotavljanja, odstavljal generale, ki se niso izkazali; je imenoval na njih mesta druge, ki jih sedaj na Francoskem imenujejo s ponosom — Foch, MichaL Serrail, Mand'huy, Mau-noury, Dubail — in je zopet popravil položaj. Nekateri izvedenci opravičujejo
njegove pogreške iz avgusta s tem, da je moral tedaj delovati z jako nepopolnim orodjem, z nezadostno številno, malo iz-vežbano, pomanjkljivo oboroženo in manje dobro vodjeno vojsko ter da so se od tedaj vsi ti pogoji zelo izboljšali. Na vsak način pa ni v nezgodi nikdar izgubil glave in je po porazu ostajal istotako miren kakor pozneje, ko je računal na povratek vojne sreče. Na sploh in skupno predstavlja general Joffre nov tip v francoski vojni zgodovini — ki ni briljanten, pač pa soliden.
Slovensko siedollšie«Trstu
Na Novega leta dan, ob 7 in pol zvečer se uprizori burka s petjem v 3 dejanjih (6 slikah)
„BREZ DENARJA".
(Spisala L. Krena in K. Lindaa) Uglasbil L. Kuha z Režijo vodi g. Dane5-G radiš OSEBE:
Marica pl. Tihodolska ...... gč. Kavčičeva
Karel Cekin, njen strio . . . , , g. MihajloTič
Serafina, njegov* hči......gč. Marufeva
Bruno, baron Weggis ...... g Gabršček
Dr. Slak, notar.........g. Kovift
•vgu-t, strežaj.........g. Gruden
Laza kuharica pri Cekinu . • • . gč. K'-vačičev«
Martin Megla.......,,.g. llniovifi
Grapar, vaški učitelj......g. Terčič
Trebušnik...........
Miha Sk k.umivulec izložben, oken g. GRADIŠ Mnijetica GlavaČeva, perica . . . gč. LEPCSEVA Jaka Glavač, njen oče ...... g. Kra\j
Mfred Pr smodin........g. Čel k
Vet njak, člani kluba samcev ... g Ifre&Sak
Dolgun...................g Vetko
B<>ž dar pl Gornik .•••••..g. Terčič
Jesihovka ...........gC Učeno a
Ogrizovka.................gč. Ob'ako v*
Potreba......... .... g. F.schor
Valent n Zadnik, trgovecz modnim
blagom.................g. RCMPELJ
Gospa Zadnikova...... gč. Oinkova
Kuaolf yL Gornik, polkovnik v pok. g. GabnSček
Gostje, pevci, komiji 1. t d.
m * 9
Z ozirom na to, da je predstava v nedeljo v vsakem oziru sijajno uspela, se nadeja odbor „Dramatičnega društva", da naše sla no občinstvo tudi pri repriz* napolni gledališko .dvorano. Cene so Iste kakor zadnjič. Vstopnice so v predprodaji pri g. Bičkovi, vratarici Narodnega doma.
Sličice iz vojne.
Težavna operacija na srcu. Iz Gradca se poroča: V rezervni bolnišnici monta-nistične visoke Šole v Ljubnu je bila izvršena redka operacija. Zdravnik dr. Steinlechner je nekemu ranjenemu četo-vodji, ki je bil zadet v srce, potem ko mu je odprl prsni koš, dvignil srce in odstranil krogljo, Id je ležala v srčni mošnji. O-peracija se je popolnoma posrečila. Pri bolniku se je pojavilo pozneje vnetje pljuč, ki pa je istotako poteklo gladko. Ceto-vodja je sedaj že toliko okreval, da se zamore že brez pomoči izprehajati.
Maročanskl vojni minister v naši armadi. To zveni nekoliko neverjetno, pa je do pičice resnično. Nj. eksclenca maročan-ski vojni minister (seveda a. D.) se bori res na naši strani in sicer — kot četovodja v vrstah 54. pešpolka. Piše se pa za Ćer-nega in je po rodu pošten Čeh. Pred leti je zanesla usoda g"sp. ' ernega v afriške dežtle in po mnogih avanturah si je podjetni Vseznal priboril odlično mesto na dvom maročanskega sultana. Ker je bil doslužcn avstrijski podčastn k, je razpolagal s pro-funduiml taktičnimi in strategičnimi zna-"nostml ter se je v bojih med afriškimi plemeni skoro uveljavil kot uspešen vojskovodja maročanske armade — tako, da ga je sultan imenoval za vojnega ministra. Užival je to slavo par let. Predlanskim pa je padel v nemilost, ki se v Afriki, kakor znano, običajno izraža na jako konkreten način. Demisijoniral je zato na interesanten, pa tudi odločen način: popihal jo je poneči iz blaženega Maroka in po novih avanturah je prispel nazaj na Češko — maročanskl vojni minister a. D. in avstrijski četovodja v rezervi. Kot takega ga je pozval klic k orožju v vrste starega regimenta. — Černy se je v ostalem na severnem bojišču hrabro bojeval ter je bil, kakor poroča „Čas", nedavno pred Ivangorodom precej težko ranjen. Danes je Že rekonvalescent in Nj. ekscelenca poprime skoro zopet za puško in b^onet; .
Stran II.
.VEČERNA EDINOST- št. 100.
V Trstu, dne 30. decembra 1914.
Pk&o s fr? icuskesa bo^ća. »Daily Ttlc	priol čuie pismo nekega fran-
cus-icga konjeniškega častnika, ki ga je pK.I. ko je ležal težko ranjen, svoii soprogi. mlaj: Američanki. Dasiravno nosi pismo skoz iti skoz značaj in lastnost Franci za. ie isto vendar dovolj ganljivo in ga zato tukaj priobčujemo. Glasi se:
Holeu mene ležita dva druga moža. a mislim, da ie tudi za ta dva malo upanja. Cden je častnik nekega škotskega polka, drugi pa pruski ulanec. Zadeta sta bila' oba pozneje kot jaz in ko sem se zopet zavedel, sta bila oba sklonjena nad mano ter mi skušala nuditi prvo pomoč. Anglež mi je vlival iz svoje steklenice vodo v grlo. medtem ko se je Nemec trudil, uteši-ti moje rane z nekim antiseptičnim sredstvom. Skot je imel razdrobljeno nogo. Nemcu pa je prodrlo nekaj šrapnelskih drobcev v ledja. Ne glede na lastne bolečine sta mi skušala pomagati in ko sem prišel popolnoma k zavesti, mi je Nemec napravil nekaj injekcij z morfijem in rav-notako eno tndi samemu sebi. Injekcijski aparat je dobil od svojega sanitetnega oddelka in tudi navodilo, kako ga je rabiti. Po injekciji mi je zelo odleglo in pogovarjali smo se o našem življenju pred vojno. Govorili smo vsi trije nemško in pogovarjali smo se o soprogah, ki smo jih pustili doma. Nemec in Anglež sta bila Šele eno leto poročena. Čudil sem se in mislim, da sta se čudila tudi ona dva, zakaj neki se bojujemo med seboj. Obrnil sem se proti Angležu, ki je zmučen trdno zaspal. Kljub izmučenim in trpečim potezam na obrazu in umazani obleki je izgledal kot simbol prostosti. Spomnil sem se nato francoske trikolore in na vse to, kar si storila Francoska za svobodo in pogledal sem potem k Nemcu, ki je nehal govoriti. Vzel je bil molitvenik iz telečnjaka in skušal moliti za ranjence na bojnem polju . . .
Molčeči ujetnik. Neki vojni dopisnik lista »Pesti Naplo« piše s severnega bojišča: Na kolodvoru je bilo okoli 300 ruskih ujetnikov, ki so se zbrali okoli črne kave. Samo eden ujetnik se ni pridružil ostalim. Sedel je na ograji in skrival obraz v roke. Oblečen je bil v uniformo prostovoljskega častnika. Po licu in laseh je bil podoben Oorkemu. Neki nemški vojak je delil ujetnikom smotke; ujeti častnik ni hotel sprejeti ničesar, niti jedi niti pijače niti smotek. Neki časnikar je stopil k njemu in ga vprašal:
—	Ali želite morda pisati pisma domov?
Ujetnik ni odgovoril nič.
—	Ali ne želite ničesar? Ujetnik Je vstal m odkimal t glavo:
—	Nein, danke, — je odgovoril nemški in šel naprej. Časnikar pa ni odnehal in je nadaljeval:
—	Ali smem vprašati, zakaj ne želite
ničesar?
Molk. Rus se je zamislil in se zagledal daleč tja v gore. Potem je odgovoril v čisti nemščini:
—	Ker se sramujem, da sem ujet. Oprostite gospod, boli me.
Pogledal je nato ostale ujetnike s sovražnim glasom in rekel:
—	Te-le sovražim, preziram! Nato ie prekrižal roke na hrbtu in začel
hoditi gorindol.
Časnikarji so vprašali nato nekega njegovega tovariša, kdo je ta molčeči ujetnik, in ta jim je pripovedoval:
—	Aleksij Akevičm je bil dijak v Moskvi vodja socialističnega gibanja, glasovit govornik. Dvakrat ie sedel v zaporu. Ko je izbruhnila vojna, je prestopil k nacionalistom in se prostovoljno javil za vojno. Odlikoval se je v bofih m bil je povišan. Ko so padli Častniki njegove stotnije, |e on prevzel poveljništvo. Zbral Je okoli sebe begunce in ranjene in je pol dneva držal pozicijo, v katero nas je nagnal sovražnik. Videli smo, da se ne moremo vzdržati več, in smo se odločili, da se vdamo. On sam je bil proti temu in nas je poživljal, da umrerna V tem smo pa že sklenili, da se vdamo, na kar nam ]e odgovoril, da bo streljal tudi tedaj, če izobesimo belo zastavo. Tedaj smo ga zvezali in razorožili, da se ne ustreli sam. Maščeval se bo še zato nad nami.«
Jaz sem po tem poročilu poiskal Alek-seja. Gledal sem ga postrani. Obraz Je imel čisto izpremenjen in solze so mu tekle po njem. Pristopil sem k njemu in re kel: Gospod Aleksej. vi ste prvi Rus, do katerega čutim iskren prijateljski čut. Bog z vami.« Odšel sem tiho, globoko ginjen. Nisem ga videl nikoli več.
Tobak na bojišču. »Sele v divjem koncertu, v katerem igrajo prvo vijolino puške. topovi pa boben, spoznaš, kako grozna navada je kajenje I ln res Je dosti vojakov že dalo svoje življenje za svalčico, ali. ker so jo samo hoteli nažgati...« Je pripovedoval neki ranjen vojak, ki le pri-
šel s severnega bojišča in je z nekim posebnim užitkom potegoval vase dim sval-jice. »O, niarsikaterikrat je bila zelo hu da za tobak,« — je bridko vzdihnil, »in kdor ga je iinel še kaj v svojem žepu, gn je varoval kakor zlato in ga ni dal, brate, in ga ni dal, če bi ga bil tudi na kolenih prosil zanj. In če sta bila dva tudi najboljša tovariša, da bi si bila v miru celo delila med seboj ljubico, za tobak bi se bila pa stepla . . Potegnil je potem parkrai globoko in melanholično pripovedoval dalje: »Nekaj groznega je, če moraš biti par dni in par noči v bitki, pa da nimaš niti mrvice tobaka, niti končka svalčice. Ce 1 i bil vsaj koinisni tobak, da bi naredil iz j njega svalčico. Kos časopisa in sploh vsak košček papirja je imel za nas velikansko vrednost. Kakor volkovi smo vselej vsi padli po njem, če smo ga slučajno našli na tleh. V tak papir smo zavijali komisni tobak in take cigarete so nam dišale bolje nego havanke. In če te je tovariš prosil, zaklinjai in rotil, da bi mu dal košček časopisa, bi ga mu ne dal, ker je imel zanj nenadomestljivo vrednost. Prihodnjič bi sam ne imel nič in vsak ima vendar sam sebe najrajši. Za užigalca nam je predla prav tako zelo trda. Kdor je imel par u-žigalic v Škatljici, se je mogel smatrati za bogataša med ostalimi proletarci bojne črte. Zaradi štedenja se je ogenj pri vsakem polku in pri vsakm večjem oddelku vzdrževal stalno noč in dan. Ali s svalčico ali pipo, navadno pa z obema. To je bila nekaka moška družba Vestalk. Naši zakopi niso bili daleč od ruskih. Videli smo popolnoma dobro, da je tudi Rusom šlo trdo za kajenje, kakor nam. Kdor ni moral, ni rad pomaljal glave iz zakopa. Toda tupatam je skočil kak Rus iz zakopa, se sključil in skočil v sosedni zakop. Komaj je izginil tamkaj, so že letele krog-Uje nanj. Tako pa je bilo samo izpočetka. Pozneje smo tudi mi od zakopa do zakopa letali po »ogenj«, pa niso niti oni na nas več streljali, kakor tudi mi ne nanje. Večkrat se je dogajalo, da je tak neutolažljivi kadilec inoral teči od zakopa do zakopa, preden se mu je posrečilo dobiti ogenj.« — »Ali bi ne šlo tudi, da bi se dala cigareta prižgati tudi ob puškini cevi, ob strelu?« — sem vprašal ironično. — »Ne boj se, tudi to so poizkušali nekateri, toda škoda je bilo cigarete. Ostalo je ni skoraj nič in tudi še tisti konček ni gorel. Mogel si si edino le osmoditi prste.. «
Razne politične vesti.
Razprava proti dr.Ju Angjelinoviču. —
Dne 18. t. m. se je vršila pred sodiščem v Šibeniku razprava proti dr.ju Grgi Angjelinoviču radi govora, ki ga je imel na Vidovdanski slavnosti na Kosovu pri Kninu dne 28. junija t. L Kazen za ta zločin je od 10, do 20 let. Kot priče obtožbe so bili zaslišani: dr. Gloming, c. kr. okrajni komisar v Kninu, sedaj upravitelj občine Kninske; dr. Hofman, c. kr. nam. konce-pist v Kninu in orožniška stražmojstra Dragušica in Krosić. Otboženec je bil spoznan krivim prestopka, ker je z neresničnim pripovedovanjem skušal razdražitina mržnjo proti državni oblasti ter zavesti druge na kažnjiva dela. Sodišče ga Je obsodilo na 4 mesece zapora, ki ga Je pa že odsedel v preiskovalnem zaporu. Državni pravdnik Je vložil pritožbo ničnosti ter je predlagal, naj se obsojenec pridrži v zaporu, ker obstoji bojazen, da bi pobegnil. Senat Je sicer odbil ta predlog državnega pravdnika, ali na zahtevo tega poslednjega so izročili dr.Ja Angjelinoviča politični oblasti.
Škoda v Galiciji ln Bukovini. Pisatelj Evgtn Benzion Je izdal brošuro o Galiciji in Bukovini, v kateri ugotavlja, da imate be deželi zaradi vpada ruskih čet v svojem poljedelstvu škode uajmanj 900 milijonov kron. Največji del pridelkov je vzela vojska, nekaj pa jih Je bilo sploh uničenih. Zelo Je tudi prizadeta živinoreja. V
Galiciji je bilo po zadnjem štetju okoli 14 milijonov perutnine, poltretji milijon ovac in prašičev, okrog treh milijonov glav goveje živine in en milijon konj, v skupni ceni 1200 milijonov kron. Od vsega tega so sedaj le še neznatni ostanki. Vsa dežela se bo morala za dolgo dobo odreči vsakega, dosedaj tako cvetočega izvoza živine, mesa, kož, perja in Jajec, in jej bo primanjkovalo i najpotrebnejše živine in naravnega gnoja. Velika je tudi škoda na sadnem in gozdnem drevju, ki je ne bo mogoče popraviti desetletja. Končno je bilo poškodovane tudi stotisoče hektarjev najrodovilnejše zemlje z neštevilnimi poljskimi utrdbami in betonskimi zakopi, z uničenjem drenaže, kakor udi po brezštevilnih skupnih grobovih, ki morajo ostati popolnoma nedotaknjeni. Po-eg tega so težko prizadeta tudi stanovanjska in gospodarska poslopja v vsej deželi, tako, Ja po cenitvi zavarovalnic dosedanja škoda znaša okrog 1200 milijonov kron. Veliko je trpela tudi veleindustrija, ki se je v zadnjih letih začela razvijati v Galiciji, posebno pa petrolejska, premogoma in solna industrija. Kar se tiče cest in poti, sc bodo morale po vojni skoraj vse zgrajene iznova. V vsej Galiciji in Bukovini ni danes razun neznatnih ostankov nikakršnih cest in tudi ne mostov. Po vojni bo treba zgraditi iznova najmanje 20.000 kilometrov cest. Kako bo s 5000 kilometri železnic in 50.000 kilometri brzojavne žice, se danes ne da še pregledati. Dosti ne bo. Po vojni bo treba najmanj cele milijarde, da boste obe deželi l reikrbljeni s prometnimi sredstvi vseh vrst in najpotrebnejšimi poslopji, za politične, naučne in justične namene. V celoti bi bilo treba računati, ako bi vojna trajala eno leto, da bi imeli Galicija in Bukovina Škoda od 4000 do 6000 milijonov kron, pri čemer pa niso vračanane ogromne izgube na mezdah n dohodkih delavskih slojev in izgube sio-ilsočev izseljencev, ki so se izselili iz svoje domovine ter so sedaj razkropljeni po vsej monarhiji. Iz te razprave poljskega pisatelja je razvidno, kake žrtve mora Žrtvovati vsaka dežela, ki Je postala pozorišče vojne, m kako moremo le biti hvaležni, da Je vojni vihar dosedaj še prizanašal našim krajem, kar upamo, da se zgodi tudi v bodoče.
Madjarski poziv do nevtralnih vlasti. Magyarorszag", glavno glasilo madjarske neodvisne stranke, prinaša v svoji božični številki interesanten in simptomatičen članek, vsebujoč apostrofio na nevtralne države. Piše namreč med drugim: Kako dolgo bo trajala vojna? To vprašanje Je vsem v ustih in ni ga nikogar, ki bi mogel dati odgovor na to vprašanje. Ali mi menimo, da ne bo mogla več dolgo trajati, in to ne niti tedaj, če bi ta vojna trajala do iznemoglosti. Kajti države so stopile v to vojno s tolikim naporom začetne sile, da si je težko misliti potenciranje in vzdržanje tega napora. Nesreča Je v tem, da vsaki voju-jočih strank ne dopušča neka lažnjiva sramežljivost, da bt prva izpregovorila besedo: mir. Vsaka se boji, da bi izraz želje po miru — ki jo goje v srcu gotovo vsi — druga stranka tolmačila kot slabost. Sredi takih okolnosti pada na nevtrafue vlasti dolžnost, da vzamejo v roko veliko in blagoslovljeno delo poravnanja. One se nahajajo v situvaciji, da morejo to; razun tega pa je tudi njihova dolžnost, da opozore zavedene človeštvo na svete in vzvišene zapovedi človeškega bratstva. One morajo delovati v smeri, da se mržnja zameni z duhom ljubezni in sporazuma. Pridobiti si morejo nevenljivo slavo, ako človeški rod — mesto da se uničuje medsebojno - ujedinijo k skupnemu, večnemu in velikemu delu kulture. Nevtralne države morejo kapaciti-rati oblastneže sveta, vlade in tudi narode, da Je na svetu ni zapreke, ki bi se ne dala vzravnati, ker Je zemeljska krogija dovolj velika, da najde na njej prostora vsak narod sveta. In: ali treba sa to Itake posebne prilike, kake „odločitve- aH preobrata na bojišču, ko Je tu najiepia ha najvzvi-ienega prflika: s\ eti praznik Božiča, ta
dragocena skupna last krščanstva.....
„In tu smo — nadaljuje članek v madjar-skem listu — ari Madjari, U smo tudi proti svoji volji pritegnjeni v ta nevarni vrtinec. Mi nimamo nikakih imperialističnih Intencij, ne letimo osvajati, ne iščemo trfflč — mi hočemo samo živeti, svobodno la neodvisno, do česar imamo pravico. V tem velikem svetovnem potresu Je naš najvišji interes, da naša domovina izide fe nJega svobodna In nepri-krajšana. Za to se borimo z nezlomljivo
močjo in za to žrtvujemu toliko, kolikor je še težko žrtvoval narod v historiji, V tem pogledu nismo zaostali za nobenim narodom sveta, ln če nam končno vendar donese garancije neodvisnega in svobodnega narodnega življenja — bomo zadovoljni*.
v* m r.}
RlU

Z6ES3BSF
Domače vesti.
Silvestrov večer »Tržaškega Sokola« Program, ki smo ga priobčili v današnjem jutranjem listu za jutršnji Silvestrov večer, priča, da poda, kolikor je pač možno ob sedanjih težavnih razmreah. Zato tudi noče biti na veliki boben in vabiti s superlativi, ki bi kontrastirali z — resnico. Zelja Sokola je, da prireditev, četudi skromna in brez pritegnitve velikega aparata, bodi — solidarna! In uverjen je, da zadovolji občinstvo, tem bolj, ker nas je sedanja šola časovnih dogodkov naučila skromnosti, omejevanja in zadovoljevanja z manjim. Toda ta šola nas je izpreme-nila tudi na drugo stran: kolikor smo morali postati skromneji v svojih potrebah in zahtevah do življenja, toliko smo ob sedanji svetovni tragediji postali čustven e j i. Tudi na letošnjem Silvestrovein večeru naj čustvo v srcu nadomešča, kolikor bo manje vnanjih in hrupnih efektov. Vabimo občinstvo, da si iz bratskih src zaželimo srečnejših časov: sebi, vsakemu poedincu, svojcem in svojemu narodu ----!
UME
zaloga staublnskeša materijala. Torama cementnih plošč In cevi.
TRST, Camno S. Gioccmo 11 in V. Cenconfla 1
(Zadaj cerkve Sv. Iafc«ka)
V zalogi vedno novo despelo blago.
IIIMMMHIIII
=e: S VOJl K S VOJIJU / ==
i Ferdinand Mol! I
5 M ulica Molin a rento (Rocol) 251
S priporoča cenj. občinstvu svojo —
I trgovino lestuln:: ln i g Kolonljalneja: Naga |
S kmkot tudi ŽGANJARNO. 3
Blago vedno sveže. - Postrežba na dom.---Cene zmerne in solidne.
la mm
J
Dnevnik „EdinosT o Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal L F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAK1«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip KnafliČ. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal L Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na Škola Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski!. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Ojalski. Prevel F. OreL Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest fc. j8. stoletja. Napisal I. E. Tomič Poslovenil Štefan KlavŠ. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Che-valier de Mais'in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.

IVAH SIH01UC TKt
4«
s TRGOVINA USNJA .
vpela vrst, trnih in barva-nih ter nadpl&tov a iade-lovalnico zgornjih čevljev. Velika - izbera potreMGin ca čevljarje in sedlaijo. Specijaliteta: podpal-
MlnUt „PALMA" 111
■srsr pnmoSirrTovarua
dvokolet .TRIBUNA" Gortea, Triaika ul. 23 prej pivovarn« Ooriup). Zaloga dvokolet, ilvalnili In kmetijskih etrojovjfra-mofonov, orkestmn. Itd.
F. BATJEL
Gorica, Stolna ul. 3—I
Plačuje 6€ na obroke. Ceniki franko.
POZOR 2 Velika zaloga
najboljih šiv. strojev „PFAFF" !n drugih vrst strojev in dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo Siv. strojev po ceni.
GORICA ulica Munfclplo St. 1
ProfidilRtoi ur U dragocenosti
G. BUCHER
(ex drug Drag. VtkJeU)
Trst	0,150 a 35-
Bogati izber zlatanine, srebraine, dragocenosti in ftepnih ter- Kupnje in menja staro zl*Lu in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naroćbe in popravka vsakovrstne srebraine, zlatanine, kakor tndi žepne ure.
CHOilTIA
Zavarovalna zadruga Zagrebu. Edina domača zavarovalnica, odgdgdoo
Ustanovljena tata 1884. — CENTRALA: Zagreb, v lastni hlil, vogal Marevske in PraradoviCevo ulico. — OUIVNO ZASTOPSTVO: LJob ina,
Novlsad, Osjok,
Sarajevo.
Podružnica Trstu, ul. Lavatoio 1, II.
Telefon sft. 24-94.
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja:
1.	Na življenje.
1.	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti.
2.	Zavarovanje dote.
3.	Zavarovanje 2ivljenske rente.
2.	Proti Škodi po poiaru.
1.	Zavarovanje zgradb, (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren.
2.	Zavarovanje premičnin, (pohištva, prodajaln iškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.
3.	Zaarovanie steklenih Sip.
Zadružno imetje v vseh delih znaša.........K 9,013^32*66
Letal dohodek premije s pristojbinami........K 1V4M£97'56
Izplačane Škode.................K 5,254.162-96
Sposobni posredovalci ln akviziteri! se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
NatanCneje Informacije daje
PodruZnlca „Croatlae", Trst, ul. Lavatoio 1, II.
Mstopstvo „Croatie" V Ljubljani (tvrdka Kmet in Slivar). se OorlSIco g. Franc Perico, Gorica, Trgovski dom
ta. ati
.«» um
POSOJILA HAJE
M vtati&bo 6VM
na tek. račon po <
eno kroao. -MlftlCE).
rovom.
DAJA DO-
restatrovana sadruga z omejenim
TRST, Piazsa <£el!a Caserma St. 2, c. nad. (v lastni palaCI) vhod po g?avnUi
Pofttn -hraniLn'.čni račun 16004.	TELEFON At. i»o2.
{M varnostno celico («*fe depMilt) aca shrriabo vrednot B*h lintin* dokumentov in rasnih drugih Tf«dnct, po^oNCMa varno proti vloma in poiaru. urejeno po xajno\cjubm načinu ter jo oddaja »trankam t ehjoir po ciakih crnaL.
L'raiue ure£
Slani« vlog nad 10 mttilonov biv>o.
t od 9 do 12 dopoldne la od S do i f-cpcldce. - UpKCuJc _v—fc delavni* ob uradnih urah.
!■• BI
na ni
frt vvi