t-eto 1894,
365
Državni zakonik
za
^^Ijevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLVII. — Izdan in razposlan dne 3. julija 1894.
(Obsega štev. 126.—133.)
126.
Zi|kon z dné 11. maja 1894.1.
hv^'s^knjizni oddružitvi zemljišč
za namene
v iavui keS-t al' poti’ nada|je za namene kake
sti pričete naprave za napeljavanje ali odvračanje kake vode.
S
%e^l°ra obeh zbornic državnega zbora
1/ 1
kega zempijy6 IJros* zemljiškoknjižna oddružitev ka J1 'a, katero se je uporabilo ali
vanj,a^ra7°’. Pre*0^0 a'* razširbo in zavzdrža aae Javne ceste ali javne poti, ali pa
Peljav° V ^aV”' koristi pričeto napravo za na kalno ji'e ^vračanje kake vode (nama ndno’aîaZmakalno- vo^ovof*no napravo, bra kov), y vrac*beno stavbo, zajezbo hudourni sipne VŠ1 tudi za to potrebne posebne na 0,	aPrave (postavim gonila in jezila),
kakega
ZernljiŠkoknji* stvarnimi pravicami obremenjenegi P'e(lpisanega n°®a telesa, tedaj je v prošnji polej natančnega oznamenila oddružneg;
(Slov«»i«h.)
§• 1.
kosa povedati tudi njegovo prejšnjo obdelavno vrsto in njegovo površino, ter je predložiti listine, ki služijo v dokazilo pridobitve oddružnega kosa, z dotič-nimi ležnimi črteži vrèd, in pa uradno potrdilo, da se je oddružni kos uporabil za zgoraj povedani namen.
Dajati to potrdilo, ki se izdaje kolka prosto, poklicano je gledé naprav poti pristojno politično okrajno, oziroma samovpravno oblastvo, glede naprav vodnih staveb pak po vodnopravnih zakonih v vodnopravnih stvaréh sploh pristojno politično okrajno oblastvo.
Prošnjo more predati lastnik zemljišča ali pa pridobitelj oddružnega zemljišča.
§• 2.
V zaslišbo oseb, za katere so stvarne pravice vpisane na zemljiškoknjižnem telesu (tabularne upnike), naj sodišče, ako se mu zdi, da je prošnji sicer ugoditi, namesto pozivnega postopanja, vravna-nega v zakonu z dné 6. februvarja 1869. 1. (Drž. zak. št. 18.), začne v nastopnih paragrafih predpisano postopanje.
§. 3.
Prošnjo za oddružitev je najprej zabeležiti pri zemljiškoknjižnem telesu, od katerega naj se oddru-
77
žitev izvrši. Ta zabeležek ima ta moč, da kesnejši vpisi knjižne pravice ne morejo oddružitve zaprečiti. Ob enem je zavkazati narok pri sodišču v sprejem kakih vgovorov tabularnih upnikov proti oddružitvi.
§• 4.
O naroku (§. 3.) obvesti sodišče prosilca, lastnika dotičnega zemljiškoknjižnega telesa in vse tabularne upnike z odlokom, v katerem naj jim dâ natančno na znanje predmet želene oddružitve. To obvestflo naj se "dâ s pristavkom, da je moči v prošnjo s prilogami vred pogledati pri sodišču, in da morajo tabularni upniki, ki mislijo, da vrednost oddružnega kosa presega znesek petdeset goldinarjev ali da se z oddružitvo pripravlja v nevarnost njih knjižna pravica, pri naroku vgovarjati proti namerjani oddružitvi, ker bi se sicer mislilo, da pri-voljujejo v oddružitev, potem da se sicer tabularnim upnikom ne jemlje pravica, svoj vgovor doposlati k naroku pismeno, in pa da je pri vgovarjanju povedati, ali se vgovarja zastran vrednostnega zneska oddružnega kosa, presegajočega petdeset goldinarjev, ali pa, ker se v nevarnost spravlja knjižna pravica.
Postavitev v poprejšnji stan se ne vrši proti izostanku od naroka, oziroma proti zamudi roka za vgovor.
S- 5.
Gledé navedenih vgovorov naj sodišče o vseh dotičnih razmerah pozveduje uradoma in zlasti naj si izprosi in rabi izpiske iz izdelka zemljarinskega katastra o površini in čistem donosu, potem zakupne in kupne pogodbe in enaka pomagala.
O važnejših korakih, ki se v tem oziru nameravajo, zlasti pak o takih, ki vtegnejo provzročiti kaj stroškov, naj sodišče obvesti prosilca.
Kot vrednost oddružnega kosa je vzeti v račun vsoto, povedano v pridobilnem pismu, vsakakor pak tisti znesek, ki se pokaže, če se v podstavo vzame davčni razmnožnik, predpisan zastran odmere pristojbin za ovedbo vrednosti zemljarini zavezanih nepremičnin.
§■ 6.
Vgovor tabularnega upnika ne ovira dovolila zaprošene oddružitve, če se je sodišče, skrbno pre-tehtavši posledek v §. 5. omenjenih ovedeb, prepričalo o tem, da vrednost oddružnega kosa ne presega zneska petdesetih goldinarjev in da iz oddružitve dotičnemu tabularnemu upniku očividno ne
preti nobena škoda z ozirom na vrednost ostale?* zemljiškoknjižnega telesa, katera se pokaže po vršeni oddružitvi in v poštev jemajoč njene posledic in pa z ozirom na stalež knjižnih bremen.
Sodišče razsoja z odlokom, ali in v koliko s° vgovori po zmislu spredaj stoječega odstavka vteic ljeni ali ne.
8- 7-
Vgovor, kateri se spozna za vtemeljenefP' ovira namerjano oddružitev. Ako se vgovor spo*1 ^ za nevtemeljenega, ne jemlje se nanj ozir, rešuj prošnjo za oddružitev (§ 11.).
§• 8.
Vgovor se more spraviti ob moč tudi s p lom dolga.
ilaČk
Upniki, ki so vgovarjali, morajo,
če je
tirjatev vpisana z glavnico, zneskoma določeno, P čilo vzprejeti tudi tedaj, če še ni dotekel čas nJ tirjatve; vendar se jim pridržuje osebna pravic* zadostila zavoljo škode, ki jih je morda zadela vS prezgodnega plačila.
§. 9.
Po §. 6. tega zakona izrečeno razsodilo je vt čiti prosilcu, lastniku dotičnega zemljiškoknjižni telesa in tabularnim upnikom, ki so vgovarjali-
§• 10.
Razsodila o vgovoru je po rekurzu moči izp° bijati v 14 dneh po vročbi.
Proti razsodilu druge stopinje ni dovoljen n‘ daljen pravni lek.
Rekurze, ki so po določilu odstavka nepripustni, naj sodišče vrne takoj.
spredaj stoječ* prve stopin.le
S- n.
li ^
Ko razsodilo zadobi pravno moč (§• 6-) ag«j|o sploh ni bilo vgovora, opravi naj sodišče r ^ prošnje za oddružitev po veljajočih predpis* pazčč na posledke uvodnega postopanja.
S- 12.
9, jn ^P°stopanjü po §. I., 5., 6., drugem odstavku, zapj te8a zakona potrebne vloge in njih priloge, 1 6 razsodila in izdatki se oproščujejo kolka.
S. 13.
ljHj0 ^‘a leKa zakona naj se zmisloma uporab-Škjjj 0?,1 ° Prošnjah, katerih predmet je več zemli-Ustan ! rU^tev’ 'n to z izpremembami in dopolnili, v jenimi v nastopnih paragrafih od 14. do 17.
g. 14.
dišče uradoma pozveduje in odločuje tudi tedaj, kadar v tem oziru ni bilo vgovora.
Kadar sodišče najde, da vrednost oddružnega kosa presega znesek petdesetih goldinarjev, tedaj dotično razsodilo prav tako kakor vgovor, ki je bil spoznan za vtemeljenega, ovira namerjano oddružitev tega oddružnega kosa (§. 7.). Tako razsodilo je vročiti prosilcu in pa lastniku dotičnega zemljiškoknjižnega telesa.
§• 18-
Kolikor se po ovedbah, ki jih je opravljati po §. 5., in pa po razglasilih in ovedbah vzmislu §. 16. in 17. naberö kaki stioški, bole naj ti prosilca.
^ zemljiških oddružitev,
napravi	"w“,J1SKm oddružitev, ki spadajo k isti
vodjjg	Potl (§■ 1. a), oziroma k isti napravi
občini ie^Vv?	*) ter se tičejo v isti katastralni
Dem zernPu oddružn’b kosov, more se pri pristoj-Prošnj0 ^kokniižnem sodišču prositi z eno samo k°sov J* !edai, kadar se pridobitev teh oddružnih erneljuje z različnimi listinami.
§• 19.
Izvršitev tega zakona se naročaMojimministrom za pravosodje, notranje stvari, poljedelstvo in finance.
Na Dunaju, dné 11. maja 1894.
g. 15.
Franc Jožef s. r.
kad*r n‘°Šnj0 za oddružitev (§. 13. in 14.) je tedaj, Parcel	oddružni kosi sestojé iz delov
1.	2a]raZen geometričnih narisov, potrebnih po lH.1T Z. dné. 23- ma-ia 1883. 1. (Drž. zak. Hetet °nvesd tl,di še nadaljen potrjen kolka prost
^etek l x	naoaijen potrjen kolka prost
0rtle,1ienp CZne®a erteža, kateri je bil ob razglasilu, v P°glefi m. 3 nastoPnem paragrafu,
‘ežš od* P?.ŽUpanstTU tiste občine,
1 °ddiužni kosi.
izložen v obči v katere mejah
Windisch-Graetz s. r. Falkenhayn s. r. Tlactjuehem s. r.	Schönhorn s. r.
Plener s. r.
127.
Zakon z dné 16. junija 1894. L,
g. 16.
’1'ah
vt=0vorovU,^nd u!miki naj se o naroku zas Je nabitj a ’ ’ ‘ *n f •) obvestijo z oklicem •V katerj ul Uradni tabli sodišča, poten 'n P° okni °ddr”^ni kosi, in pa v sosedni!
v kraju nava7aStih razßlasiti takö> kakor
T
I ^ ^ az8lasila naj se v slučaju, 01 . rie,tfik iež raviJO s pristavkom, da je r Pri žun^ ':l razen pri sodišču Osj,	ostvu tistih občin, v kateri ležč
Sov
11 tem, Posega
§• 17.
zn Vl?dn0St Posameznih oddružnih ko-esek Petdesetih goldinarjev, naj so-
o pristojbinskih olajšilih za posojila in podpore, da se obnové po trtni uši (Phylloxera vastatrix) vničeni vinogradi.
S pritrdtlom obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
g. 1.
Kadar v kaki občini, ker je trtna uš (Phylloxera vastatrix) nastopila pustošeč, posestniki vinogradov pridejo v začasno stisko ter se jim po okrajih, občinah, hranilnicah, zavodih ali drugih jurističnih osebah za obnovitev vničenih vinogradov dodelé posojila ali podpore, tedaj ima vlada oblast, dovoljevati pristojbinska olajšila takö, da se od dolgovnih in izbrisnih listin, ki jih je o tem povodu ijdati, kolikor po lestvici II. s pribitkom vred ne pripada
77*
manjša pristojbina, pobira samo trdna pristojbina 50 kr. od vsake pole, od drugih, na to se nanašajočih pravnih listin, vlog in knjižnih vpisov pak da se ne pobira nobena pristojbina.
§. 2.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojima ministroma za finance in poljedelstvo.
Na Dunaju, dné 16. junija 1894.
Franc Jožef s. r.
Windisch-Graetz s. r. Falkenha.vu s. r.
Plener s. r.
Lilienfeld, Hainfeld z voliščem Lilienfeld;
Tulln, Atzenbrugg, Klosterneuburg z voli^enl Tulln.
8. Bruck, Schwechat, Hainburg z volile01 Bruck;
Mödling, Purkersdorf, Hietzing z voli^elB Mödling.
§. 3.
Ta zakon stopi v moč z dnem razglasitve.
V Lainzu, dné 20. junija 1894.
Franc Jožef s. r.
188.
Zakon z dné 20. junija 1894. L,
s katerim se izpreminjajo določila dodatka k volilnemu redu za državni zbor gledé volilnih okrajev na Avstrijskem pod Anižo b) mesta, št. 15. in 16., potem d) selske občine, št. 1. in 8.
S pritrdllom obéh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
Določila dodatka k volilnemu redu za državni zbor, oziroma člena II. v zakonu z dné 12. novembra 1886. 1. (Drž. zak. št. 162.) gledé volilnih okrajev na Avstrijskem pod Anižo b) mesta, št. 15. in 16. se izpreminjajo tako, da naj se za naprej glasé:
15.	Dunaj, Simmering, Meidling, Hietzing, Rudolfsheim in Fünfhaus (okraj XL, XII., XIII., XIV. in XV.)
16.	Dunaj, Ottakring, Hernals, Währing in Döbling (okraj XVI., XVII., XVIII. in XIX.).
§■ 2.
Določila dodatka k volilnemu redu za državni zbor, oziroma člena III. v zakonu z dné 12. novembra 1886. 1. (Drž. zak. št. 162.) gledé volilnih okrajev na Avstrijskem pod Anižo d) selske občine, št. 1. in 8. se izpreminjajo takö, da naj se za naprej glasé:
f 1. St. Pölten. Herzogenburg, Kircbberg an der Pielach, Molk, Neulengbach z voliščem St. Pölten.
Windisch-Graetz s. r. Itacquehem s. >'•
189.
Zakon z dné 22. junija 1894.1*
o lokalnih železnicah, kat ere je zagotoviti v letu 189*'
S pritrdllom obéh zbornic državnega j ukazujem takö:
jo-
Vladi se daje oblast, zagotoviti s podelitvo ^ pustila po pogojih tega zakona izvršitev nastop11 železnic, namreč :
1.	Od osrednjega kolodvora, ki gaje napfa'
v Karlovih varih na doniških zemljiščih ineS<”_ občine Karlovi vari črez Staro in Novo Rol°< P g tem vzprijemši delni kos obstoječe proge drža železnice Ghodov—Nÿdek, črez Pernink in do državne meje v mér proti Johannge°re stadtu;
2.	od postaje Benešov na progi državne nice Dunaj — Praga v Vlašlm;
3.	od postaje Jindïichüv Hradec državne železnice Jiglava — Vesely v Novo
4.	od postaje Svitava državne železnične dru^ v Poličko;
5.	od postaje Čerčany na progi državne nice Dunaj—Praga v Modfane s krilom iz
v Dobrlš;
ici
6.	od postaje Rakovnik na državni Že‘eg Rakovnik—Protivln v Mladotice, v stik s P1 državne železnice Polzenj—Duchcov;
na Prf
Bystfic°'
Jesenic 0(^ sPr°daj navedene postaje Rakovnik črez Pot/ lf-° V ®^a,no v stik s progo državne železnice 'eni Duchcov ;
Proti ^ °d» sPret^aj navedene postaje B latno črez lvice (Zlutico) v Bochov;
' 0c* Protivic (Žlutice) črez Toužfm v Bečov;
°d postaje Bfezovâ — Brnënec družbe drŽavn« železni v Poličko;
Dun ' * n°d postaie Zeltweg proge državne železnice želpv,! ;	°ntabl° v Volšberk v stik s progo z državno
.	.	--- '	' VlOUV/lR. v OlUV o piu
1C0 Volšberk — Spodnji Dravberg;
'®en ^ °d ^PobnJega Dravberga v stik s spredaj nico °T? ^ro^0 c*r^avne železnice in z južno želez-VeieJe 6 en^e v zvezo z obstoječo železnico Celje —
dopustila poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti posojil, katera bo v dobavo novcev vzprijeti za zgoraj navedene lokalne železnice v spodaj navedenih naj-večinskih zneskih, in to takö, da bo, ako ne bi letni čisti donos spredaj imenovanih železnic dosegel zneskov, za katere veljâ poroštvo, državno upravstvo dopolnilo primanjkljaj.
čisti donos, katerega porokuje za zgoraj navedene železnice država, se vstrezno z zgoranjimi posojili, ki jih je gledé železnic, navedenih v členu 1., št. 1. do 4., vzprijeti pri češki deželni banki, glede železnic pak, navedenih v členu 1., št. 15. in 16., v obliki prednostnih posojil, ustanavlja za posamezne železnice z nastopnimi največinskiini zneski :
Najvefinski znesek v goldinarjih
DUn • ' ' 0<^ kakega mesta na progi južne železnice v	I St pr‘ Š*" Juriju (Grobeljnu) črez Slatino
a ec do deželne meje v mér proti Krapini.
lez J,\?d Podaje Neuberg
Guss« ^urzzuschlag — Neuberg S"erk v Marijino Celje.
na
progi državne že-črez Mürzsteg in
lb- Od
postaje Budčjovice moravske na avstrij-
*®vernozapadni železnici v Jemnico;
drža'
Iß. od
postaje Schwarzenau — Svetla na progi
ne z-eleznice Dunaj — Praga v Svetlo.
V ai
kaln; v i 6n? . ’ *menovane železnice je, izvzemši lo-(št. 3 y6 ozn'ci JindHchov Hradec—Novâ Bystîice je izvržiu* Neuber8—Marijino Celje (št. 14.), kateri lečinQ ; '■ 0Z^° raztečino, napraviti s pravilno raz-^arlovi11 irSlc.er v št. 1., 11. in 12. oznamenjene proge
!olšberk'"
vari —
Johanngeorgenstadt, Zeltweg
io. in löUru8e vrste, ostale v št. 2., 4. do 10., 13., Rodnost’ nave^ene Pr°ge pak kot lokalne železnice. Zakonitii, ' i*0 °blj®ba> ki so po vsak čas veljajočih Po uprav °'°ù'lih pHpustne za lokalne železnice
r^Unèg ^,rf^no J°b° je odmeriti največ z 90 leti,
jn Spodnji Dravberg—Velenje kot vélike
Ur*èe od d
neva, katerega se dopustilo dodeli.
Člen III.
rj
Potem 15 jez”ice, oznamenjene v členu I., št. 1. do 4., n 6. more podeliti država ob dodelilviju
avstr, vrednote
državnega
	, posojila	poroštva
Karlovi vari -Johann geor-genstadt(člen I., št. 1)	2,830.000	119.318
Benešov - Vlaštm (člen I., št. 2.)		900.000	37.946
Jindfiehûv Hradec-Novâ Bystfice (člen L,št. 3.)	1,000.000	42.162
Svitava-Polička (člen I., št. 4.)		650.000	27.406
Budëjovice - Jemnica (člen L, št. 15.) . .	570.000	24.181
Schwarzenau - Svetla (člen I., št. 16.) . .	900.000	38.180
Doba poroštva za čisti donos, katero potemtakem podeljuje država, ustanavlja se za železnice, oznamenjene v členu I., št. 1. do 4., s 76 leti, računčč od dneva, katerega se dopustilo da, za lokalni železnici pak, navedeni v členu I., št. 15. in 16., do preteka 75. leta dopustila.
Za obrestovanje spredaj omenjenega prednostnega posojila v zgoraj navedenih nominalnih zneskih 570.000 gl. in 900.000 gl. a. v. v notah največ, katero bo zalagati na dolg glavnice za gradnjo v času od dné, katerega se izdadö delne zadolžnice tega posojila, do časa, ko se prične obrat po dotični dopuščeni železnici, more država zagotoviti poroštvo s tem pogojem, da se po presodku vlade in dokazilih, katera ona preskušuje, zagotovi izhajanje s pro-računjeno glavnico za gradnjo in pa da se bo držal dopustili! vstrezni rok za gradnjo (člen XIV.).
Člen IV.
Zagotovilo v členu III. oznamenjenega poroštva je zvezano s pogojem, da bo kraljevina češka, oziroma nadvojvodina avstrijska pod Anižo vkupe z deležniki po polni nominalni vrednosti prevzela osnovnih delnie delniških družeb, ki se za te železnice napravijo, za tu spodaj stoječe nominalne zneske
najmanj, pri čemer pa za te osnovne delnice ni za časa gradnje (člen XIV.) plačevati interkalarnih obresti:
Karlovi vari-Johanngeorgenstadl . 900.000 gl.
Henešov-Vlašim................... 330.000	„
Jindïichüv Hradec-Novä BystFice . 203.000 „ Schwarzenau - Svetla............. 433.000	„
Za lokalni železnici Svitava-Polička in Budčjo-vice-Jemnice se zahtevajo prispévki deležnikov v znesku 202.000, oziroma 160.000 gl., katere bo dati takö, kakor je zgoraj povedano, razen tega pa se še tirja, da vojvodina moravska odmeni za prvo lokalno železnico prispevek 18.000 gl., za poslednjo pak prispevek 55.000 gl. n fonds perdu.
Člen V.
Za železnice, oznamenjene v členu !.. št. 11., 12. in 13., more država zagotoviti dodeljevanje letnih prispevkov v največinskem znesku 89.086 gl. za železnico Zeltweg—Volšberk, 50.906 gl. za lokalno železnico Spodnji Dravberg—Velenje in 12.727 gl. za železnico Št. Jurij (Grobeljno)—meja za to, da se letni čisti donos teh železnic dopolni na potrebščino za štiri od sto ne prestopajoče obre-stovanje in za razdolžno kvoto prednostnih zadolžnic, katere bo v dobavo novcev izdati ter odplačati v 75 letih, ali pa prednostnih delnic delniških družeb, ki se za te železnice napravijo v največinskem znesku 3,600.000 gl., 2,800.000 gl. in 920.000 gl., in to takö, da bo, ako ne bi letni čisti donosi železnic dosegli imenovane potrebščine za obrestovanje in raz-dolžbo, državno upravstvo dopolnilo primanjkljaj, toda samo do višine zgoraj povedanih največinskih zneskov.
Člen VI.
Zagotovilo v členu V. oznamenjenih prispevkov e. zvezano s pogojem,
1. da prevzamejo v osnovnih delnicah delniške družbe, ki se za vsako železnico naredi, po polni nominalni vrednosti gledé železnice Zeltweg—Volšberk dežela Koroška in pa deležniki vkupe nomi-
nalni znesek 400.000 gl., gledé železnice Spodnji Dravberg—Velenje deležniki sami nominalni znesek 200.000 gl., naposled za lokalno železnico Št. Jurij (Grobeljno) — meja dežela štajerska in pa deležniki vkupe nominalni znesek 600.000 gl., pri čemer pa za te osnovne delnice, ni za časa gradnje (člen XIV.) pačevati interkalarnih obresti, in
2.	da vojvodina štajerska prevzame nabavo ostale glavnice za gradnjo in pa izvršitev gradnje železnic na podstavi dogovora, ki ga je o tem vkre-niti z državnim upravstvom, pod poroštvom za izhajanje z glavnicami za gradnjo, katere potrjuje trgovinsko ministerstvo, in pa da se bo držal rok za gradnjo (člen XIV.).
Člen VII.
Pri izvršilu člena III. in V. naj se ukazila člena IV. v zakonu z dné 26. decembra 1893. I. (Drž. zak. št. 33. iz leta 1894.) o napravi železnice p° ipski dolini, uporabljajo s to izpremembo, da se smejo kolkovnlne za kupone vpostavljati v obratni račun kot strošek.
Prav tako je sméti upravne prispévke, katere je plačevati češki deželni banki, v višini i/g odstotka posojilnih zneskov, ki so vsak čas še nerazdolženi, in pa kaka povračila za davke in pristojbine, ki jih je dajati češki deželni banki, vpostavljati kot strošek v obratni račun v členu 1., št. 1. do 4. navedenih železnic.
Člen Vlil.
Gledé železnic, oznamenjenih v členu 1., št. 5. do 10., daje se vladi oblast, da ob dodelitvi dopU' stila prevzame osnovnih delnic delniških družeb, ki se napravijo za le železnice, v tistih zneskih, ki so potrebni, da se osnovne delnice, katere prevzamejo krajni deležniki, dopolnijo na 30 odstotkov napravne glavnice.
Največinski znesek osnovnih delnic, katereg9 potemtakem država prevzame za posamezne žele*' nice, ustanavlja se takö-le:
Čerčany—ModFany s krilom v DobHš
(člen I., št. 5.)................. 335.000 gl-
Rakovnik—Mladotice (člen	I., št.	6.)	.	194.000	»
Rakovnik—Blatno (člen I.,št. 7.)	.	.	87.000	»
Blatno—Žlutice—Bochov(členi.,št.8.) 43.000 » Žlutice —Bečov (člen I., št.	9.) .	.	.	84.000	»
BFezovâ—Polička (člen I.,	št. 10.)	.	200.000	»
P^lje se daje vladi oblast, da namesto v členu V. omenjenega zagotovljenega poroštva za železnice ‘ Pednji Dravberg—Velenje in Št. Jurij (Grobeljno) — 'oeja (Člen I., št. 12 in 13.) zagotovi vdeležbo države Pnnabavi glavnice po pogojih, ustanovljenih v členuVI., ako> da država po polni nominalni vrednosti Prevzame osnovnih delnic delniških družeb, ki se na-1 édita za zgoraj omenjeni železnici, v nominalnem znesku 1,200.000 gl., oziroma 300.000 gl.
Člen. IX.
Člen XI.
Vlada se pooblašča, da v založbo potrebščine za vplačevanje zgoraj omenjenih osnovnih delnic, kolikor se tičejo v členu VIII., prvem in drugem odstavku navedenih čeških lokalnih železnic, vzprejme pri deželni banki kraljevine češke posojila z odštetnim kurzom 98 odstotkov najmanj, katera bo s prištetim upravnim prispevkom letnega ‘/s znašajočega odstotka vsak čas še nerazdol-ženega glavničnega zneska obrestovati v polletnih anticipativnih obrokih s 4 odstotki na leto in povrniti v 50 letih.
Vdeležba državnega zaklada pri nabavi glav* 1Ce za ostale, v členu Vlil. (prvem in drugem odstavku) imenovane lokalne železnice je zvezana s Pogojem,
.	1. da se nabava ostale glavnice za gradnjo teh
kalnih železnic, kolikor se ta glavnica ne spravi Po vdeleženih občinah, okrajih in zasebnih deležni-“ s prevzetbo osnovnih delnic po polni nominalni prednosti, zagotovi s finančnim sodelovanjem kralje-e češke na podstavi češkega deželnega zakona
17.	decembra 1892.1. (Drž. zak. št. 8. iz leta govorečega o pospeševanju železništva niže
^	2. da se osnovnim delnicam, katere prevzame
ava in gledé katerih se glasovalna pravica po vmh ne smé omejiti na največinsko število J^ov ali nasproti posestnikom prodnostnih del-’ ki se morda izdadô, dodelé iste pravice kakor osnovnim delnicam, in
jj- 3- da se dividenda, katera pristoji prednost-0 'linicam, ki se morda izdadö, preden nastane ^ °vnim delnicam pravica do dividende, ne od-eija z več kakor s štirimi odstotki.
Člen X.
pr Vplačila na osnovne delnice, katere po členu VIII. tr 1 ZatIle država, naj se opravljajo po méri po-Ča ltle za gradnjo železnic, toda še le s tistim kat A’ kadar bo po mnenju vlade in po dokazilih, da e'a, 0na preskušuje, zmatrati tö že za zagotovljeno, in ^ )0do držali dopusttlniroki za gradnjo (člen XIV.), Se bo izhajalo s proračunjeno glavnico za njo.
jeniniDržava naj plačuje proti nekolkovanim pre’ Plačah P°*;rdilnicam, in skrbi naj se za to, da se oz„ ' Zlleski uporabijo samo za gradnjo in opremo "njenih železnic.
Za obresti spredaj oznamenjenih posojil se dodeljuje prostost od dohodarine, za občinske zadolžnice ali melijoracijske liste pak, katere izdâ na podstavi teh posojil deželna banka kraljevine češke, prostost od plačevanja kolkovnine za kupone in pa od dohodarine in drugačnih državnih davkov.
Člen XII.
Vladi se daje oblast, dopustilo za lokalno železnico z ozko raztečino iz Neuberga v Marijino Celje, oznatnenjeno v členu I., št. 14., podeliti štajerskemu deželnemu odboru takö, da bo to železnico, precej ko bo dodelana in v obrat izročena, morala pridobiti v last država in v odplačilo za to prevzeti, da jih sama plača, obligacij deželnih železnic v največinskem znesku 2,800.000 gl., katere za nabavo novcev izdâ vojvodina štajerska in katere so obrestne s 24 odstotki ter povratne v 75 letih.
Člen XIII.
Izvršitev določila v členu XII. je zvezana s pogojem,
1.	da deležniki pravnozavezno zagotove pri-spévke à fonds perdu v skupnem zesku 200.000 gl. k stroškom zgorenje železnice in
2.	da vojvodina štajerska ostalo glavnico za gradnjo 2,800.000 gl. največ nabavi po izdaji obligacij deželnih železnic, navedenih v členu XII., za-gotovivši letno prispevanje dežele z 8.485 gl. za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo delnega zneska 200.000 gl. teh obligacij in da izvršitev gradnje te železnice prevzame na podstavi dogovora, ki ga je o tem skleniti z državnim upravstvom, pod poroštvom, da se bo izhajalo z dovoljeno glavnico za gradnjo in da se bo držal rok za gradnjo (člen XIV.).
Člen XIV.
Gradnja v členu I., št. 1., 5., potem 11. do 14. oznamenjenih železnic se mora dokončati naj-dalje v dveh letih in pol, gradnja v členu 1., št. 2.,
3.	in 4., 6. do 10., potem 15. in 16. navedenih železničnih prog pak najdalje v poldrugem letu, računčč od dné podeljenega dopustila, in dokončane železnice se do tega časa morajo izročiti javnemu prometu.
Da izpolnijo to dolžnost, naj koncesijonarji dajo primerno zagotovilo državnemu upravstvu takö, kakor ono to določi. Ako se ne bi izpolnjevale gori omenjene dolžnosti, moči je izreči, da je položnina zapala.
Člen XV.
Gradnja in dostavke gledé železnic, oznamenjenih v členu I., št. 1. do 4., potem 15. in 16., naj se oddajejo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo je treba oddajati ločena od nabave novcev.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetkom osnovnih delnic, naj se določi po postavkih stroškovnika, ki ga državno upravstvo pregleda, eventuvalno po sodni cenitvi.
Sestava podrobnega projekta in proračuna stroškov, in pa oddaja gradnje in dostavek železnic, oznamenjenih v členu I., št. 5. do 14., naj se opravlja v porazumu z deželnima odboroma kraljevine češke in vojvodine štajerske kolikor moči pod ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Člen XVI.
Obrat po železnicah, oznamenjenih v členu I., naj, kolikor bi se gledé obratovanja železnic, navedenih v členu I., št. 5. do 13., ne sklenil kak drugačen dogovor z deželnim odborom češkim, oziroma štajerskim, vrši država na račun koncesionarjev ves čas, dokler traja dopustilo, in koncesi-jonarji bodo dolžni, upravstvu državnih železnic
povrniti stroške, kar jih bo to v resnici imelo vsled tega obratovanja in kateri se eventuvalno ustanové s poprečninskim zneskom.
Pri tem bodi gledé železnic, ki jih je po členu III. in V. zagotoviti na podstavi poroštvenega zagotovila, upravstvu državnih železnic, prevzemajočemu obratovanje teh železnic, do časa, dokler se državno poroštvo zahteva ali dokler se po državi dane poroštvene naprednine še ne vrnejo, pridržano, da po svojem prevdarku vreja obrat in ustanavlja tarife, oziraje se na vsak čas obstoječe prometne razmere.
V členu I., št. 14. oznamenjeno železnico naj državno upravstvo obratuje v svoji upravi in obrat so smé na kakega zasebnika ali kako družbo prenesti samö na podstavi zakona, ki se o tem izda.
Člen XVII.
Za pridobitev lokalne železnice Neuberg— Marijino Celje, omenjeno v členu XII., in pa za vpise, izdatke, pogodbe in druge listine, ki se vsled nje napravijo, dodeljuje se prostost od pristojbin in kolkov.
Člen XVIII.
Vladi se daje oblast, da pri sklepanju obratnih pogodeb gledé lokalnih železnic iz Plane v Tachov in iz Göpfritza v Gross-Siegharts, kateri sta predmet Najviših dopustilnic z dné 25. julija 1893. 1-(Drž. zak. št. 136.) in z dné 16. februvarja 1894.1. (Drž. zak. št. 62.), zagotovi odlog povračila obratnih stroškov, ki jih je eventuvalno preračunih poprek z odstotnim postavkom kosmatili dohodkov, v toliko, kolikor je potrebno, da se glavnična bremena za vzprejeta posojila založijo iz dohodkov lokalne železnice.
Pri tem naj si vlada izgovori, da je bodoče prebitke kosmatega donosa lokalnih železnic nad potrebščino za založbo dogovorjenega povračila obratnih stroškov in zgoraj omenjenih glavničnih bremen precej uporabiti v odplačilo odloženih zneskov s štiriodstotnimi obrestmi vred, a ne raču-nčč obresti od obresti, dokler se ti zneski popolnoma ne razdolžč.
Dohodki in stroški, ki se pokažejo vsled uporabe spredaj stoječih določil, je vsako leto ločeno izkazovati v državnem proračunu upravstva državnih železnic s popisom dotičnih razmer.
Člen XIX.
Ta zakon stopi v moč z dném razglasitve.
Izvršitev njegova se naroča Mojemu trgovinskemu in pa Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dné 22. junija 1894.
Franc Jožef s. r.
Windisch-Graetz s. r. Wurmbrand s. r. Plener s. r.
1 :to.
Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 22. junija 1894.1.
o nazivalu okrajnega sodišča v Hranici na Moravskem.
Ker je ministerslvo za notranje stvari v pogumu z vdeleženimi ministerstvi dovolilo, da se ime mesta in krajne občine „Weisskirchen“ v oko-'išu okrožnega sodišča novojičlnskega izpremeni v >me „Mährisch-Weisskirchen“, naj se odslej v Hranici (Weisskirchen) se nahajajoče okrajno so-^Hče naziva z imenom „Mährisch-Weisskirchen“.
Sehönborn s. r.
131.
Razpis finančnega ministerstva z dné 24. junija 1894. 1.
° meri zagotovila za pravo vplačevanje bonifika-c'jskega povračila ob izvozu cukra v obratni dobi 1894./95.
Na podstavi §. 3. v cukrarfnskem zakonu z dné 20. junija 1888. 1. (Drž. zak. št. 97.) usta-r,avlja se dogovorno s kraljevim ogrskim finančnim
ministerstvom za cukrodelno dobo 1. 1894./1895.
zagotovilo za pravo vplačevanje kakega bonifikacij-s '°ga povračila za vsako narejališče cukra tiste viste, ki je oznamenjena v §. 1., št. 1. cukrarin-f e8'1 zakona, s tistim, za 10 odstotkov zvišanim zneskom, katerega je to narejališče kot povračilo izvozne bonifikacije gledé na izvoz cukra moralo dati V cukr°delni dobi 1892./1893. leta.
(SlovenlaoK.)
Vendar je tako ovedeni zagotovilni znesek okrožiti tako, da se zneski pod 50 gl. zvišajo na 50 gl., zneski nad 50 gl. pa na 100 gl.
Za tista narejališča cukra, ki v cukrodelni dobi 1892./1893. leta še niso bila v obratu, ustanavlja se omenjeno zagotovilo s 22.000 gl. (dvaindvajset tisoč goldinarjev) avstrijske vrednote za vsako.
Plener s. r.
13*.
Razglas finančnega ministerstva z dné 26. junija 1894. 1.,
da se posli kraljevih malih carinskih uradov v Cirkvenici in Selcu prenašajo na tamkajšnja oddelka finančne straže.
Po poročilu kraljevega ogrskega finančnega ministerstva se kraljeva mala carinska urada 11. razreda v Cirkvenici in Selcu s koncem junija t. 1. opustita in njih opravila se naroéé oddelkoma finančne slraže v Cirkvenici in Selcu kot podružnicama malega carinskega urada II. razreda v Novem.
Imenovana oddelka finančne straže pričneta svoje uradovanje kot carinski podružnici z oblastimi malega carinskega urada II. razreda s 1. dném avgusta t. 1.
Plener s. r.
133.
Razglas finančnega ministerstva z dné 27. junija 1894. L,
da se c. k. malemu carinskemu uradu II. razreda v Ettenaui razširjajo oblasti.
Ozirajoč se na spisek carinskih, v avstrijsko-ogrskem carinskem okolišu postavljenih uradov, objavljen z ministerskim ukazom z dné 1. avgusta 1891. 1. (Drž. zak. št. 154.), dodeljuje se c. k. malemu carinskemu uradu II. razreda v Ettenaui na Gorenjem Avstrijskem oblast, ocarinjati bombaževo blago tarifne številke 128. vštevši do 131. do množine petih kilogramov.
Plener s. r.
78