delD # iSvlJenje letnik 31 ŽIRI, MAJ 1993 Rdeča nit uspeha — kadri д, dan lahko spremlja-jjg podatke o katastrofal-g_ položaju slovenskega stal Proizvodnja ^ pada, izgube se never-doh° Povečujejo. Do včeraj podjetja so pred steča-lo T X jih je že propad-Vf cas je v Sloveniji že ^ot 120.000 nezaposle- g_J^®ovori za tako slabo go-euh so podobni: iz- V . ^ jugoslovanskega in uvo° trga, povečan i , ^ v Slovenijo, neustrezen sti dolarja, previsoke obre-joK-P''®visoke plače itd. Ma-krit^A ^O'^o zasledili samo-ИСПО oceno, vemo pa, da krivo položaj podjetij soK slabo vodenje, nespo-kti kadrov, nizka produ-preveliki ali nepo-vzr ®^''°ški. To so glavni sle ' take razmere. Do-stf>^ ^*^0 namreč živeli v si-ski^%' ^ katerem ni nihče ui ®|.za smotrno poslova-slah °duktivnost je bila in dobro so živeli lenuhi s„^j^ogi, ki niso prav niče-nii x?P""Gsli k naši blagi-snK ■ ? drugi strani pa spo-nis pridni delavci nikoli ip i?., zasluženega, zato "0 teh iz leta v leto manj. zna'r ^ smo se naenkrat SDn ^ tržni ekonomiji in Pra^"^^^' kako smo pravza-„ slabo pripravljeni na te gP^®n^embe. Večina našega podarstva ni sposobno dpf^^'^0 prodajati svojih iz-g . na zahodnem trgu, d , ^^^o tudi ni pravih pro-raH- •' cene, pa so za-jjtpJ ^^^ke storilnosti in kva-u,,/'®' „neustrezne in nekon-izv Podjetja, ki sicer ij^^^JO, pa večinoma s svo-K_-/. (^Gnami ne morejo po-stroškov in ustvarjati dobiček. smo, da v Alpini Polozaj ni tak, kot na sploš- paše gospo-j ?^o. Kljub temu z dose-vor^'^ zdaleč nismo zado-Jni. Imamo še ogromno rezerv za izboljšanje naše učinkovitosti, čeprav smo v smeri prilagajanja novim pogojem naredili že ogromno. Lahko trdim, da smo v boljšem položaju predvsem zato, ker smo že pred leti začeli odkrivati vzroke za težave znotraj podjetj^ in jih uspešno reševali. Že tedaj smo ugotovili, da je zelo nesmiselno tarnati kdo izven nas je kriv za naše težave. Objektivna primerjalna analiza z nam podobnimi podjetji na Zahodu, ki so obenem tudi naši konkurenti, je pokazala, da je naša produktivnost bistveno slabša, da so materialni stroški proizvodnje preveliki, da imamo mnogo preveč režije, in ostalih režijskih stroškov. Na drugi strani pa, da bomo morali še marsikaj vložiti v razvoj in marketing. Lastna blagovna znamka in njen image je bolj pomemben, kot smo nekoč mislili. Podobno smo se lotili tudi drugih naših slabosti, saj druge izbire nismo imeli. Zavedali smo se, da moramo doseči kvaliteto, ki bo na ravni zahodne konkurence, sicer bomo propadli. Odločili smo se, da s svojim delom dostojno zaslužimo in tudi ustvarimo profit za vlaganje v nadaljnji razvoj firme. Samo tak način razmišljanja in seveda tudi konkretno delo na vseh področjih, nam je omogočilo, da danes ne razmišljamo več o preživetju, temveč o novih kvalitetah in ciljih za prihodnje. Kdo lahko trdi, da so naši rezultati posledica ugodnejših pogojev, kot jih imajo drugi? To so rezultati našega dela, rezultat dela vsakega od nas. Marsikaj lahko pokažemo: — izgubili smo 80% trga (neustrezne zime, izguba jugoslovanskega in vzhodnega trga). Vse to smo nadomestili z novimi trgi in programi z izvozom na Zahod. — v petih letih smo na novo zaposlili 500 delavcev in nikogar odpustili, — na področju razvoja dosegamo rezultate, ki nam jih zavidajo celo naši konkurenti na Zahodu, — naglo se vzpenjamo v višje cenovne razrede, ki prinašajo boljši iztržek, — bistveno smo znižali raven naše zadolženosti, — stalno izboljšujemo produktivnost, — obseg fizične proizvodnje in prodaje se povečuje, — na športnem programu prodajamo skoraj izključno pod lastno blagovno znamko, naglo pa se povečuje prodaja pod našo blagovno znamko tudi na modnem programu, — skrbimo za nove kadre in za izobraževanje obstoječih, — režijo smo zmanjšali za več kot 30 %, — bistveno smo znižali materialne stroške proizvodnje, kakor tudi režijske stroške. Še bi lahko pisal o uspehih, vendar je že to preveč. Naše misli morajo biti usmerjene v nove naloge in cilje. Teh je še vedno veliko, več kot smo jih že dosegli. O tem pa drugič. Bojan Starman Pravzaprav je osnovno vprašanje, ki nas tare: kako kaj prihraniti — na eni strani oz. kam vložiti vsak tolar (dolar), ki trenutno ni v proizvodu — na drugi strani. To je dvoje vprašanj, na katere moramo najti odgovor (odpreti padalo) preden bi propadli (treščili ob tla). Da, zares tako krut zna biti ta poslovni svet. Za izkušene poslovneže (padalce) ni še nič hudega, če padajo z veliko hitrostjo, važno je, da strah ne omrtviči misli in hitrih reakcij. Cista špekulacija je namreč računati na to, da se bo kar zgodil čudež in (ali) da se bomo rešili po naključju. Oboje se tudi dogaja, toda dober poslovnež na srečo računa le kot na dodatno možnost. Kako torej ravnati? Poznati je treba sebe, veliko vedeti o okolju, kjer se uveljavljamo in strokovno obvladati poslovno-proizvodni proces. Ko govorimo o sebi, razmišljamo o naših prednostih in slabostih. Ko razmišljamo o trgu (in partnerstvu) ne pozabimo na neizkoriščene možnosti; ko se lotimo trdega dela pa moramo biti dosledni in kakovostni. Morda nam bo delo tako v užitek in korist. N. P. DOCOynRIAfflO SE - DOGOVORIH ffflo se g Izkušnje na področju organizacije podprte z računalnikom Trenutno je z računalnikom proizvodnja podprta na naslednjih področjih: — spremljanje podatkov o končnih izdelkih: opisi, ceniki, izračun materialnih potreb, — razpis proizvodnje: kreiranje planov iz naročil prodaje, razpis spremne dokumentacije (spremni in krojni listki), hkrati je bila uvedena tudi črtna koda, — spremljanje proizvodnje: zajem podatkov o izdelanih planih po oddelkih s pomočjo črtne kode, zadnji del je trenutno v končni fazi testiranja, da pa bodo podatki na računalniku točni bo pa potrebno še nekaj stvari urediti. V oddaljenih obratih (Col in Gorenja vas) so uvedeni Jure Erznožnik, organizator v SOI osebni računalniki in izdelani programi za delo, ki ga opravljajo obračunovalke. Podatke ob koncu meseca prenašajo po telefonu v Alpi-no. S tem je v veliki meri olajšano delo obračunovalk. Večino dela lahko sedaj opravijo brez nepotrebne vožnje v Ziri (kot je bilo to prej). Vzporedno s tem se pripravljamo že tudi na računalniško izmenjavo podatkov, kjer bomo za začetek poizkusili s prenosom naročil iz Alpine v Peko. Izkušnje ob tem pa so med drugim naslednje: Delo na področju opisov in cenikov, izračun materialnih potreb je že utečeno. Še največja težava je veliko število popravkov opisov, kar neposredno povzroča tudi številne popravke materialnih potreb. Problem je bil že večkrat izpostavljen, vendar kakšne učinkovite rešitve tu še nismo našli. Razpis in spremljanje proizvodnje: razpis spremne dokumentacije z računalnikom je zelo razbremenil delavke, ki so tu prej delale ročno, tako da se sedaj v razpisu izpisujejo tudi nalepke za na parske škatle (s skico in črtno kodo). Spremljanje proizvodnje še ni dokončno steklo, potrebno bo še kontroliranje zajetih podatkov in sčasoma opustitev ročnih poročil o izdelanih planih. Vedno bolj se uveljavlja osebni računalnik, s tem pa se povečuje tudi potreba po prenosih podatkov na ali s centralnega računalnika. Zaradi vse večje potrebe po prenosih podatkov, tako iz oddaljenih obratov, kot od poslovnih partnerjev, je bil v računskem centru posebej za to kupljen osebni računalnik, ki bo služil v glavnem za prenose podatkov iz ali v Al-pino. Jure ERZNOŽNIK Kot je videti. Svobodni sindikati v Alpini svoje delo zastavljajo kar široko. Zadnji pereč problem, ki so se ga lotili širše, so bile plače. Se več pa seveda razmišljajo tudi o lastninjenju, ki naj bi bilo pravično in pošteno. O vsem tem sem se pogovarjal s predsednico Natašo Demšar in članoma Izvršnega odbora Svobodnih sindikatov v Alpini Milanom So Svobodni sindikati o lastninjenju vincem in Marjanom Cankarjem. »Če govorimo najprej o plačah, mi v sindikatu menimo, da bi morale ostati na isti ravni kot so sedaj. Ne sprejemamo kritike, češ da se brigamo predvsem za plače in da ne mislimo na bodočnost. Če bi namreč bilo tako, potem se ne bi pogovarjali, čeprav vemo, da bi bile danes plače v Alpini 3% nižje. Lahko zatrdimo, da v tej zvezi z vodstvom Alpine mislimo podobno, »Mala« šivalnica po prvem maju deluje z večjimi zmogljivostmi saj eni in drugi ne mislimo samo na danes, temveč tudi na jutri. Vemo tudi, da je plača velik strošek in da lahko pomembno vpliva tudi na poslovni uspeh. Kar zadeva lastninjenje, pa mi v Svobodnih sindikatih spremljamo razvoj (spreminjanje zakonodaje na tem področju) in lahko rečem, da bomo v tem okviru tudi delovali. Kaj konkretnega je v tem trenutku težko narediti, ker še ne vemo, kaj bo končno prinesla zakonodaja. Je pa naš predstavnik v komisiji, ki je organizirana na ravni podjetja in tam zastopa stališča Svobodnih sindikatov. Naše mnenje je, da delavski svet, tak kot je sedaj, ne more ustrezno zastopati delavstva, saj bi sprejemal predvsem le predloge vodstva podjetja. Prav zato predlagamo, da bi potem, ko bi v Alpini na podlagi zakonskih osnov pripravili program preoblikovanja podjetja, izvedli referendum, da bi se ljudje sami lahko odločili, v kakšni obliki se bi podjetje preoblikovalo. Seveda menimo, da je treba za vse to pripraviti ustrezne osnove in lahko rečemo, da komisija deluje dokaj ustrezno in pravično. Menimo tudi, da je treba ljudi sproti in temeljito informirati o vseh vprašanjih v zvezi s preoblikovanjem lastnine v Alpini, da se bodo lahko ustrezno odločali. Zavzemamo se, da bi sindi- kat imel svojo vlogo in predstavnika tudi v prihodnjem upravnem odboru, ki bo upravljal podjetje. Sindikat se namreč ne bori le za delavca, kot se temu reče, temveč tudi za firmo, čeprav nam nekateri to ne priznajo. Omenili bi še eno izmed naših pobud, ki pa potem ni bila sprejeta. Ko smo dobili prve certifikate že v lanskem letu, smo menili, da je to v redu. Vendar smo bili mnenja, da bi morali dobiti vsi zaposleni enak osnovni znesek, potem pa še različno glede na leta službe, saj ni pošteno, da bi nekdo dobil zato, ker je trenutno na visokem položaju veliko, tisti pa, ki je že desetletja v Alpini, glede na svojo osnovno plačo, toliko manj. Mislimo tudi, da je delna razdelitev premoženja tudi nekakšna možnost, da se omeji, da bi le posamezniki oz. le ožja skupina ljudi prišla do večjega dela premoženja, saj vemo, da se je to premoženje ustvarjalo več desetletij in da je soustvarjalo veliko delavcev in upokojencev Alpine. Skratka, v ta proces smo se vključili in se bomo še naprej s svojimi predlogi preko komisije in tudi s svojim delovanjem prizadevali, da bo delitev premoženja pravična, da bo preoblikovanje iz družbenega v zasebno teklo res pošteno in korektno.« Nejko PODOBNIK KAKO UmARJAfflO v Rovtah se bojijo sprememb sandale za doma-ohiit^ • vedno pa tudi vedJi Rockport,« je pota к Д* vodja obrata v Rov-Majda Pek. no p izdelamo dnev- delov , gornjih ga Rockport, poleg te-Da 9nn^® parov sandal ali шпл škornjev za do- b- ® ^žišče. Delo se kar do-dobrn j® tudi dovolj Da C pripravljeno. Seveda cK-® Zgodi, da ni vedno vse n,°i?Pletirano, tako kot bi mo ugotovi- niii cP^ke na zgornjem us-tudi VGda napake delamo trin.. V tem primeru delavka, ki napako na-(jgjg' ^^ma razdreti gornje segjjg^ jih potem ponovno .zadeva organizacijo dobra -i® parov), je "• Ker imamo večji pre- gled nad izdelano obutvijo, kakor tedaj, ko smo delali po planih. Kot že rečeno, smo zadovoljni, da izdelujemo obutev za Rockport, saj so delavke tega dela navajene. Dogaja pa se, da moramo proizvodnjo zaradi različnih razlogov menjavati tudi večkrat dnevno, kar seveda izredno zmanjša količine, pa tudi poslabša kakovost. Norme trenutno kar dobro dosegamo, bojimo pa se, ko bo prišlo do sprememb, tedaj bo storilnost bistveno manjša. Opozorila bi tudi na pomanjkanje nekaterih strojev, npr. kantirke in strojev za zagibanje, ki bi jih morali zamenjati,« je še povedala majda Pek. N. P. 'Material v več barvah moti proizvodnjo Majda Pek in Kati Jereb v Rovtah organizirata proizvodnjo illllffi"-« V proizvodnji v Rovtah se bojijo menjav tev po blokih. Marsikdaj pa je potrebno zgornje dele tudi razparati in ponovno sešiva-ti. Manjše težave so bile tudi z etiketami, ki jih prišivamo na steljke. Če strnem to oceno, lahko rečem; prejšnji mesec smo bili uspešni, dobro smo dosegli norme. Zato so ljudje tudi razmeroma dobro zaslužili. Proizvodnja kar dobro teče, problemi pa nastopijo tedaj, ko so menjave artiklov. Tega se bojimo. Prav zato si želim, da bi bilo vse delo pripravlje- no tako kot je treba, da bi bil material ustrezen in da bi se sestavni deli skladali. Potem bi bilo veliko manj težav in proizvodnja bi dosegla večjo produktivnost, pa tudi kvaliteta bi se izboljšala. Kar zadeva strojni park, bi povedal, da imamo potrebe po nekaj novih strojih, saj imamo še več strojev Minerva. Elektronski stroji Pffaf s hkratnim striženjem nitk so hitrejši, tako da bi lahko naredili veliko več. N. F. proizvodnje v Šentjoštu ша- in Še do srede qu "Onio izdelovali moško Dnr \ Interconti (8000 to je 300 do 340 parov je pripovedoval Ja obrata Peter Mlinar, kalt se, da je kakovost, tudi produktivnost Рпл 1 ^dar so večje serije. DriH • drugače pa je, ko "°vi artikli in je spet Potrebno uvajanje. zadeva težave, lahko da včasih ne dobimo dobro skompletiranih materialov za zgornje dele (v blokih), da se zato v obratu kopičijo nedokončani zgornji deli. Drug problem, ki je trenutno zelo velik, zadeva podlogo, ki je v mnogih niansah, čemur je botrovalo več dejavnikov. Pravijo, da najprej ni bilo dovolj sekal, pa tudi barva usnja ni enaka. Tako je sedaj težje skompletirati posamezne partije oz. obu- Marija Kozjek Marija Setničar кпко umnRiofflo Zdravko Vehar ugotavlja še zadnje napake »Pravzaprav sem odgovoren za kompletiranje pošiljk za izvoz,« je povedal Zdravko Vehar v skladišču končnih izdelkov. »Trenutno največ delamo za Rockport, potem Effegi, pa Godarja, Inter-conti, pa tudi za Rusijo. Kot že rečeno, je moja naloga, da pripravim in skompletiram pošiljke, da lahko gredo na pot. Pri tem je seveda kar precej težav. Gre za to, da pogosto prihaja do tega, da kupci, ki so naročili obutev, ne pošljejo pravočasno utreznih etiket. Kljub temu, da že zahtevajo obutev, pogosto čakamo etikete, ki bi jih morali poslati isti naročniki. Kupci tudi pogosto spreminjajo svoje zahteve, kar še podaljša čakalno dobo obutve v našem skladišču. Ko pride do sprememb, je s tem veliko več dela, kot bi ga bilo sicer, če bi bila vsa ta navodila z dokumentacijo sporočena pravočasno in da bi lahko to uredili že v našem finišu oz. ob pakiranju. Kot že rečeno, je treba pošiljke skompletirati. To pa pomeni, da me ne zanima obutev, ki je na kontroli opredeljena kot obutev prve kvalitete, temveč le obutev, izmed katere je potrebno skompletirati preostale količine. Tako se pogosto znajdem v težavah, ko je treba čevlje sparati. Včasih se zgodi, da moramo zaradi čiste malomarnosti in nestrokovnosti izdelati več sto parov dodatnih količin. Ce se zavedamo, da to še dodatno moti proizvodnjo, je škoda zelo velika. Zares mislim, da bi se morali bolj zavedati, kako je treba delati, da bi v posameznih oddelkih ne spuščali naprej neustrezno izdelane obutve, saj kupec plača le prvovrstno kvaliteto. Zavedati se namreč moramo, da tudi obutev, ki je bila opredeljena kot A kvaliteta še vedno pregleda prevze-malec, ki lahko zaradi škarta, ki ga ugotovi, zavrne celotno pošiljko« N. P. Zadovoljna z našimi čevlji Barbara Kalan smuča že od zgodnje mladosti. Je članica Alpetoura iz škofje Loke. Sodi med naše najbolj perspektivne smučarke, saj je med deklicami do petnajstega leta med najboljšimi v državi in je letos zaradi uspehov napredovala v C reprezentanco. ZeU si nastopati v svetovnem pokalu in na olimpijskih igrah. Ze tri leta vozi z Alpininimi čevlji, s katerimi je zelo zadovoljna. Na sliki s svojim trenerjem Tomažem Šturmom. Zdravko Vehar odkriva še zadnje napake v naši proizvodnji Aktualni intervju Čevelj, ki ga izdelujemo, moramo imeti radi Pogovarjamo se z vodjem kontrolne službe Marjanom ŠPEHOM: Delo-življenje; Ste zadovoljni s kakovostjo, ki jo v Alpini dosegamo sedaj? Marjan SPEH: Ne najbolj, lahko bi bilo boljše. Mislim, da se premalo zavzamemo, da bi dosegli boljšo kvaliteto. Kakovost je včasih odvisna od materialov, včasih od modelov. Velika večina slabe kakovosti pa izvira iz površnosti posameznikov. Delo-življenje; Ali gre tudi za organizacijske napake? Marjan SPEH: Deloma tudi, vendar je največ odvisno od odnosa do dela. Očitno je kakovost odvisna tudi od razpoloženja. Opazi se, da je slabša kakovost ob ponedeljkih in pred ali po praznikih. Malo za šalo lahko rečem, da je odvisna celo od lune. Delo-življenje: Ali je torej reklamacij preveč? Marjan S^PEH: Res je reklamacij kar veliko, vendar so vzroki za to naslednji: počeni podplati, različne barve zgornjih delov (posebno to velja pri analinskih kožah, pa tudi pri nubuku in velurju). Veliko reklamacij je tudi zaradi slabega sukanca pri treking, kakor tudi pri tekaški obutvi. Tako nam pogosto ne ostaja drugo, kot da reklamacijo priznamo. Na vsak način pa nam s slabšo kakovostjo pada naš ugled. Delo-življenje: Kako bi torej to izboljšali? Marjan SPEH: Končna kontrola ne more nič rešiti. Mislim pa, da bi morali bolj delovati preventivno, v pripravi in v samem ciklusu proizvodnje, kjer bi se problema kakovosti morali zavedati, tako vsak posameznik, kot vodje in to v vseh naših oddelkih, v dislociranih obratih in pri kooperantih. Mislim, da bi ljudje, ki delajo, morali imeti izdelek radi. To je vendarle naš kruh. Torej, potrebno bo več pravnega čuta do dela, vemo pa tudi, da k temu prispeva tudi ustrezno nagrajevanje. Nejko PODOBNIK KAKO umURIflfflO »Modeli so dobri, čakamo na kupce« disciplinah v Kranjski gori je štartalo razveseljivo veliko število tekmovalcev v obeh konku-rencah. Ugotavljamo torej, da nam ni treba skrbeti za podmladek. Če pa primerjamo prisotnost Alpine v višjih — starejših kategorijah, Alpina ni tako močno prisotna, npr. pri uvrstitvah med prvih 10, kar pa potrjuje odločitev za nov tekmovalni čevelj. Vedeti namreč moramo, da je pred leti precejšen del najboljših naših tekmovalcev vozilo z Alpini-nimi, sedaj pa jih med najboljšimi ni. ^^unalniška kopirka je začela s polno zmogljivostjo Nov tekmovalni čevelj za alpsko smučanje je potreben ii je v starostni kategori- sm - in deklic v alpskem dokaj močno prisot-lii' ,^kmovalci so z našimi čev-J'zelo zadovoljni. ko je primerjava, koli- feui?. "'ovalcev vozi z našimi oz. drž drugih proizvajalcev. Na ^ svnern prvenstvu letos so . fnovalci vozili z naslednjimi 17 ^ o dečki: Alpina 33, Tehnica M' Marco 14, Reichle 3, Alif- ® Dynafit 2; deklice; Ca 18, San Marco 10, Tehni-"• Reichle 4, Nordica 2, Sala-"lon 1. rel-4, državnem prvenstvu sta-J®ih dečkov in deklic v alpskih Se uspešnejši smo med tekači in biatlonci TEK: Па^ P'"®tekli sezoni smo v Alpini p_ opremili dve državni re-zentanci: celotno ekipo Belo-4®. — 13 tekmovalcev in del-Češkoslovaške — 6 te-sg Tako smo več ali manj гв„ ekipe šestih državnih reprezentanc. fpX..^®loti so tekli na naših ške^ tekači Belorusije, Hrva-Pre Slovenije. Iz ostalih re-. , zentanc pa naslednje število ^Kmovalcev: Italija - 7, Norve-Ча tf>if švedska — 2. Tako je cj. '^fttah v svetovni konkuren-Doif\®tevno prvenstvo, svetovni Hetf ®'pski pokal in ostale "orodne tekme ter državno (evi tekmovalo z našimi 1' 37 reprezentantov. za Alpino vzpod-'■ Tekači, kot so: Langli, Pa еГ' Ottosson, Alsgaard in so opravičili priča-nenf"''® predvsem na svetov-d^lj Prvenstvu. Osvojili so 4 me-• Trenutno so to tekmoval- Moj obisk v prodajalni v Logatcu je bil čisto slučajen. Tako poslovodkinje trenutno v prodajalni ni bilo, zato sem se pogovoril s prodajalko Heli Dolenc. Takole razmišlja; »Pravzaprav se center v okolici prodajalne šele razvija. Res pa je tudi, da je konkurenca večja kot je bila. Včasih pridejo kupci pogledat k nam, potem gredo še drugam, saj so danes ljudje zelo previdni. Po drugi strani lahko rečem, da je naša ponudba dobra, dovolj široka, saj imamo poleg zelo lepe kolekcije tudi športni program in pa tudi druge materiale kot so: spreji, krtačke in podobno. Od obutve najbolje prodajamo su-perge; ljudje pa so zadovoljni tudi z drugo našo obutvijo, saj pravijo, da so modeli dokaj modni in udobni. Sicer so kupci na našem področju zelo različni. Pri tem bi omenila, da za starejše ženske nimamo obutve, ki bi bila hkrati lična in udobna. Mislim, da bi to morali upoštevati. Prav tako imamo včasih težave z obutvijo za dečke, posebno takrat, ko kupujejo za prvo obhajilo. Ljudje imajo radi usnjeno obutev, kar je očitno tudi modni trend. Prav tako je zanimiva obutev Mayo, kjer pa so včasih pripombe, da robovi žulijo. Torbice smo pred časom že vzeli iz prodaje, v zadnjem času pa se spet pojavlja povpraševanje po teh izdelkih. Pri športnem programu bi omenila, da je dobro povpraševanje po tenis programu. Poleg tega pa imamo še pre- cej drugega blaga, kot so rolke, hladilne torbe, žoge, blazine, stoli, kuhalniki, brisače in podobno. Pri prodaji žog bi omenila, da pogrešamo zračno tlačilko, ki bi nam prav prišla, ker je težje prodati prazno žogo, kot pa primerno napolnjeno. Omenila bi prizadevanje Nade Govekar, ki je zadolžena za oskrbo športne opreme, ki hitro poskrbi, da imamo primerno ponudbo, tudi po ustreznih cenah. Kar zadeva pogoje dela v prodajalni, mislim, da so kar dobri. Imamo veliko prodajnega prostora, prav tako je tudi skladišče dovolj veliko. Se pa seveda pozna manjša kupna moč prebivalstva. Včasih smo kar vedeli, ko je bila plača, ko so bile sobote ali pa pred prazniki, da bo obiska več. Sedaj pa je očitno premalo denarja. Mislim, da je dobro, da ljudem omogočimo ugodnejši nakup s popustom oz. na podlagi čekov. Morda bi lahko uvedli še kakšne druge ugodnosti, da bi ljudi bolj privabili. Lahko bi omogočili ugodnejši nakup družinam, pri čemer bi prišla v poštev daljša odplačilna doba. Prav tako bi ne bilo odveč, če bi lahko kupcem dali kakšen svinčnik, prospekt ali plakat. V Logatcu sedaj razmišljamo tudi o tesnejšem stiku s kupci. Prav zato bomo uporabili kabelsko omrežje, ki po televizijskem ekranu za področje Logatca omogoča obveščanje ljudi. Upam, da bo tudi to pripomoglo k boljši prodaji. Nejko PODOBNIK ci, ki lahko dobro promovirajo Alpino. BIATLON: Tudi v biatlonu je Alpina pridobila nove reprezentance. Prvič smo opremili tekmovalce iz Belorusije, z olimpijskim prvakom Aleksandrom Popovom na čelu, ekipo Bolgarije in tri biat-lonce Velike Britanije. V svetovnem pokalu je z Alpi-ninimi čevlji štartalo 42 biatlon-cev. Tri zmage v svetovnem pokalu, štiri uvrstitve med prve tri in medalja na svetovnem prvenstvu v Bolgariji, je zgovoren dokaz o kvaliteti tekmovalcev in naših čevljev. V mladinski konkurenci v biatlonu, razen reprezentance Slovenije, v Alpini direktno ne opremljamo nobenega tekmovalca. Po mladinskem svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu pa si lahko pripišemo 7 medalj. Imamo torej potencial, za katerega je treba dobro poskrbeti. Lojze OBLAK Peter JEREB da Organizacija: Organizacija je logična pot do cilja. Na nas je, to vemo in da se tako upamo delati. Organizacija: Ko naletimo na motnje v delovnem procesu, smo lahko prepričani, da smo pred tem pozabili na oraani-zacijo. Kadri: Niso najboljši tisti, ki znajo prepričati ali tisti, ki se dajo prepričati. Najkoristnejši so tisti, ki se znajo sporazumevati. Kadri: Ko se »spopadeta« dva strokovnjaka: eden na vodilnem in drugi na operativnem položaju, je prava rešitev tam, kjer je nastala »iskra«. Denar: Ko se ne upamo več vlagati v razvoj, vlagajmo vsaj v kader, da nas bo nekoč kdo zamenjal. Denar: Denarje okrogel zato, da ga vrtimo in iz najboljšega papirja, da ga lahko pogosto predenemo. Uredništvo V RAZGOVOR zrn UREDniKOYO fflIZO Delovni čas kot faktor produktivnosti in kakovosti poslovanja v razgovoru so sodelovali; Mojca GANTAR, vodja splošnoor-ganizacijskega sektorja, Janko REJC, vodja proizvodnje in Helena KAVČIČ, komercialistka. Razgovor je vodil Nejko PODOBNIK, zapiske je pripravila Danila VEHAR. Delo življenje: Morda bi bilo dobro, da bi najprej spoznali kako delajo po svetu? Helena KAVCiC: Delovni čas je tudi na Zahodu precej različen. Najpogosteje pa delajo od 8. do 16. ali 17. ure, z opoldanskim odmorom. Naši kupci običajno delajo od 8. do 17. ure, z uro do ure in pol dolgim opoldanskim odmorom. Razumljivo je, da se moramo prilagajati; tako se z njimi največ dogovarjamo od 8. do 12. oz. od 13.30 do 14.30 ure. Znotraj službe smo se dogovorili za tak delovni čas, da omogoča normalno poslovanje s svetom. Delo-življenje: Kot je znano, je v času od 8. do 12. In od 13. do 16. ure največja storilnost, kajne? Janko REJC: Delovni čas od 6. do 14. ure je neustrezen. Zlasti to velja za sedanji letni čas. Takrat ko smo tukaj, moramo narediti čim več, čimbolj kvalitetno in s čim manj poškodbami. Seveda, če bi prešli na drugačen delovni čas, bi se morali prilagoditi povsod; v šoli, vrtcu, s prevozi, uradne ure v javnih institucijah itd. Mislim, daje prav ta neusklajenost pri našem zadnjem poskusu preprečila uvedbo spremenjenega časa. V sedanjih razmerah v določenem času ne naredimo toliko kot bi morali, po drugi strani pa marsikdo dela kaj še doma. To pa je stvar davkarije pa tudi podjetja. Zavedamo se tudi, da nadure ali delovne sobote niso najboljša rešitev, saj se tedaj naredi manj. Mojca GANTAR: Tudi jaz mislim, da je delovni čas od 6. do 14. ure neustrezen. V zgodnjih jutranjih urah je človeški organizem še v fazi počitka. Mislim, da bomo morali to bolj upoštevati, saj to slabo vpli- va na človeka, na drugi strani pa le-ta manj naredi tudi za podjetje. Drugačen delovni čas je bilo v preteklosti težko uvesti, ker so bile izmene. Sedaj se res mnogi v popoldanskem času ukvarjajo s »sivo ekonomijo«, kar predstavlja določen vir dohodka, ki je danes zelo potreben. Če bi začeli delati kasneje, bi morali ljudje dobiti več denarja; to pa lahko zaslužijo le ob večji storilnosti. Kar zadeva prilagajanje vrtca, šole in drugih, mislim, da ne bi smelo biti težav. Pametno pa bi bilo, da bi se za spremembe hkrati odločile vse firme v kraju. Zanesljivo bo treba upoštevati več stvari, ki zadevajo življenje ljudi. Janko REJC: Mislim, da je že ob zadnjih pogovorih bila proti le tretjina ljudi, ki bodo tudi morali razumeti nujnost prilagajanja svetu. Mislim, da bi bilo v tem trenutku realno možno premakniti delovni čas za eno uro, da bi začeli z delom ob sedmih. Helena KAVCiC: Ko smo se prvič pogovarjali o spremembi delovnega časa, so nekateri menili, da bodo matere popoldne premalo z otroki. Sedaj starši otroke za vrtec zbujajo ob štirih zjutraj, kar je še slabše, saj otroci tako doživljajo prave strese. Sicer pa mislim, da je delovni čas lahko odvisen od vrste dela. Kar zadeva komercialo, moramo biti skrajno prilagodljivi. Tudi pri ustvarjalnem delu človek ni vedno enako sposoben in zrela osebnost bi morala znati pravilno (tudi v korist tovarne) izkoriščati gibljivi delovni čas. Janko REJC: V proizvodnji so razmere drugačne, saj morajo vsi na traku delati hkrati. Vemo, da moramo čas maksimalno izkoristiti. Zavedati se moramo tudi, da bomo odvisni predvsem od tega, kar delamo. V določenem času bo treba narediti in zaslužiti več kot sedaj, ne pa misliti, kaj borno delali izven delovnega časa. Mojca GANTAR: Mislim, da je čas za spremembo mišljenja tudi v tem pogledu dozorel. Vračamo se k človeku, to pa pomeni, da vsak tudi da od sebe največ kar zmore. Helena KAVCiC: Obnašamo se pogosto zelo nesmiselno in neprilagodljivo. Imamo npr. ure za gibljivi delovni čas, pa jih ne izkoriščamo. Drugo vprašanje je — kakšen odnos do podjetja imamo kot posamezniki. Ali bolj gledamo le na svoje ozke interese ... ZAKLJUČEK: Ce so na svetu, kjer znajo delati trdo, saj so očitno bolj produktivni in kvalitetni, uvedli de- lovni čas v najbolj ustvarjalnih urah, ga bomo morali tudi mi. Morda bomo tako delali več in bolje, z manj škarta in poškodb ali stresov (bolezni), saj se bo delno spremenil tudi ritem življenja, ki bo bolj prilagojen naravi. Sprememba delovnega časa sicer ne bo ensotavna (potrebna bo tudi določena postopnost), vendar bo na seznamu neizkoriščenih možnosti prav kmalu moral dobiti svoje mesto. Alpina Italia uspešna Direktor Alpina Italia Drago Košuta Ponudila se mi je prilika, da prisostvujem zasedanju skupščine naše firme Alpina Italia, katere večinski lastnik je Alpina Žiri. Skupščina je prav ta dan razpravljala o prvem zaključnem računu. Ugotovljeno je bilo, da firma deluje uspešno, saj je ustvarila tudi dobiček; prav tako nima dolgov, saj jih sproti poravnava. Opravlja tudi večino poslov, za katere je bila ustanovljena. Zasedanje skupščine je bila tudi prilika, da se pogovorim z direktorjem te firme gospodom Dragom Košuto, ki je hkrati tudi solastnik firme. Le-ta je povedal, da se trenutno največ ukvarjajo s finančnimi vprašanji, kjer predstavljajo pomemben dejavnik v financiranju celotne Alpine, saj imajo kot firma, ki deluje v okviru Evropske skupnosti, možnost za ustrezne finančne aranžmaje. Pomagajo tudi pri pretoku blaga, tako pri uvozu kot izvozu. Zavedajo se tudi, da je vloga firme tudi v komercialnih poslih in računajo, da bodo svoje delovanje še razširili in poglobili. Seveda pa je pomembn^ da ima tudi Alpina v Zireh ustrezno strategijo, ki bi lahko pripomogla, da bi firma v Italiji postala še večji in kvalitetnejši most v poslovanju med Vzhodom in Zahodom, ki bi lahko postalo pomembno torišče dela in hkrati pomemben vir zaslužka tako za firmo v Žireh kot za firmo v Italiji. O podrobnostih ne bi govorili, lahko povem le to, da je Drago Košuta kot direktor dobro seznanjen z vprašanji, ki tarejo tako Alpino v Žireh kot v Italiji; da dobro pozna tokove, ki so ta čas v Italiji in v Evropi. Vse to bi kazalo izkoristiti z bolj fleksibilno politiko poslovanja, kar bi lahko prineslo tudi več dobička. »Mislim, da je Alpina perspektivno podjetje, ki bi s svojim programom, tako proizvodnim kot tudi poslovnim, lahko uspešno konkurirala na italijanskem trgu, pa tudi na drugih trgih, vodilni in drugi strokovni ljudje pa bi se morali bolj zavedati možnosti ki se s tem odpirajo,« je še ocenil Drago Košuta. N. P. vmžmo IE 5 Dfl YCfflO kodrov/^ novice ^ v mesecu aprilu je bilo pri zaposlovanju delavcev zopet polj živahno, saj so potrebe ^ proizvodnih oddelkov kar deževale. Tako smo v mese-aprilu in v prvih dneh na novo zaposlili kar *0 delavcev; z delom pa je v času prenehalo 9 delavcev. У. neposredni proizvodnji ^ Zireh so se zaposlili: Ro- man Demšan Marjan Kranjc, Nijaz Sehić, Miha Kavčič, Roman Bogataj, Erik Burjek, Uroš Demšar, Tomaž Stanovnik, Tadej Burnik, Karla Košir, Petra Žakelj, Tončka Krvina, Robert Homec, Marko Pivk in Frančišek Justin; v obratu v Gorenji vasi pa Marija Lam-preht. Tudi odhodov delavcev je bilo v mesecu aprilu kar precej, saj je šest delavcev odšlo na služenje TO in sicer: Bojan Jereb, Marko Burnik, Marjan Tolar, Marjan Mala-vašič. Jure Pisk in Marjan Kranjc — iz orodjarne. Z delom so iz oddelkov v Žireh prenehali tudi Bernarda Pe-ternel, Franc Jesenko in Marjan Kavčič. UPOKOJITVI: Naš dolgoletni sodelavec Franc Jesenko iz službe ® 'fiakup blaga je v mesecu aprilu odšel v pokoj. Ob upokojitvi mu želimo vse dobro, predvsem trd-zdravja, dobrega počutja in zadovoljstva med do-na prehojeno delovno pot pa prijetne spomi- Irma DOLENEC Kje in kako bomo letovali? Poletje in z njim dopust, lio si Л' vzamemo nekaj več prostega zase in za svojo družino, se Gzadržno približuje. Mnogi že izmišljajo, kako bodo letos |jJ®ziveH dopust, predvsem pa J." Zanima ali si bodo s svojim J ®nodkom lahko privoščili poči-"'ce ob morju ali pa v toplicah. Zmogljivosti V Alpini bo letovanje tudi le-s še organizirano, čeprav v ne-oUko skrčeni obliki. Ministr- stvo 'jajii leto Vse za notranje zadeve iz Ljub-® se je namreč odločilo, da 'Vanja v Umagu letos ne bo. zadeve v zvezi z urejanjem ^atusa počitniškega doma Zla-so predali Republiki Slove-41. Razlog za to je manjše zani-v za letovanje v tem leto-jscu; predvsem pa so na to odlo-tev vplivale neurejene razme-® v zvezi s počitniškimi domovi "a Hrvaškem. Popravki in pripombe iz prejšnje številke MtiY razgovoru za urednikovo mizo na temo V DISLOCIRANIH OBRATIH JE TEŽAV LAHKO VEČ, je bilo v odgovoru •odje obrata v Gorenji vasi napačno razbrati kot da nimajo in%r^ žigosanje prisotnosti. V resnici jo v Gorenji vasi imajo oh ill'" ®®8atai je predlagal, da bi jih imeli vsaj v večjih fr tam, kjer nimajo vratarja. sestavku na področju športne opreme huda unkurenCA, so omenjene domače firme, ki imajo lepe, a age modele. To so; (Elegant in ne Elefanten), Elan, Junior. P® j® pri športni opremi obrat zalog nekoliko večji pri obutvi. višje kot lani. Prvič se je namreč zgodilo, da se del najema ne bo pokrival iz sklada skupne porabe (preteklo leto se je iz sklada skupne porabe pokrivalo 30% najemnine). Najemnine oz. pavšali za hišice oz. prikolice so zelo visoki (Čatež za en mesec — 910 DEM, Ankaran — pavšal 2700 DEM), zato je tudi najem na dan dokaj visok. Za letovalce naj še povemo, da bo cena letovanja na dan povprečno okrog 30 DEM. Tudi na Hrvaškem za svoje usluge ne ponujajo znatno nižjih cen. Ceno za Strun j an še vedno določa Počitniško društvo Škof j a Loka. Glede na višje cene najema prikolic, menimo, da bo ponudba letovanja zadostovala za potrebe naših delavcev. Upamo, da bo k lepemu dopustu pripomoglo tudi lepo vreme. Prav gotovo ste že seznanjeni z razpisom za letovanje, zato vas naj le opozorimo, da se do 19. maja lahko prijavite v kadrovski službi. Mihela OBLAK Alpina ima v Umagu deset počitniških hišic, ki pa so jih zadnja leta delavci zasedali le v času kolektivnega dopusta. Ostale zmogljivosti, s katerimi razpolagamo, so še Ankaran, Strunjan, Atomske toplice in Terme Čatež. Na Hrvaškem pa se boste lahko odločili za letovanje med Mare-do in Lanterno. Interesi Predvidevamo, da bo letos spet največje zanimanje za toplice. Na morju nimamo velike izbire kampov, saj je teh malo. Odločili smo se za najbolje urejeni kamp v Ankaranu, kjer pa je tudi cena nekoliko višja. Na Hrvaškem prikolic nismo postavljali, ker predvidevamo, da ne bi bile polno zasedene. Cene Cene za najem prikolice oz. hišice so v letošnji sezoni precej Inženirka usnjarskopredelovalne tehnologije Judita Oblak Ko so za nami izpiti Končno! Studijske obveznosti so za mano, pripravništvo in strokovni izpit prav tako. In kaj sedaj? Sedaj je tu delovno mesto in opravljanje dela, ki so mi ga zaupali. Vse se sliši tako lepo in enostavno, a ni. Veliko izmed nas je prehodilo to pot. Hodiš v šolo, študiraš, vsi od tebe nekaj pričakujejo. Pridejo trenutki, ko si zaželiš, da bi bilo vsega tega konec. Konec skrbi in učenja, trepetanja pred izpiti. Kako lepo bi bilo zjutraj vstati, oditi v službo, tam »preživeti tistih osem ur«, potem pa domov in ... Nobenih izpitov! To je za mano. Kljub temu se človek vse življenje uči. Vsak dan je zanj nova preizkušnja, vsako dejanje nov izpit. Čeprav brez ocen, ali pa vendar. Te ocene so še strožje, ocenjevalcev je še več in mogoče kdaj odpade možnost popravnega izpita. Sama sem zaključila študij usnjarsko predelovalne tehnologije na F NT v Ljubljani. Po opravljeni pripravniški praksi v vseh oddelkih tovarne, kjer sem se seznanila z načinom dela, povezanostjo in ljudmi, sedaj opravljam delo tehnologa v RPS modne obutve. Delo me veseli, saj iz dneva v dan srečujem nove naloge in jih skupaj s sodelavci rešujem. SKUPAJ S SODELAVCI, da; pomembno je, da pri takem delu nisi sam. Več glav več ve in več rok več zmore. Veliko nas je in vsak izmed nas je član v verigi, ki mora biti trdna, da delo teče. In če bomo vsi težili h kvalitetno in dobro opravljenemu delu in se bomo zavedali da to kar delamo, delamo tudi zase, se bomo lahko skupaj veselili uspehov in delali načrte za naprej. Torej, kaj je lepše — študij ali delo? Vse mora biti. Lepo po vrsti. Stopnice vodijo navzgor, preskakovati jih ne gre. Mar ni lepše, če z veseljem opravljaš delo, za katerega si se skozi šolanje pripravljal. V praksi spoznavaš, preizkušaš in išeš odgovore na vsa tista vprašanja, ki so ti jih v mogoče malce drugačni obliki že nekoč zastavili. Iščeš boljše in krajše poti ter spoznavaš pravilnost odgovorov in dejanj. . , Judita OBLAK OD TU Ш Л љ. ^ • TAffl Študentje prihajajo in imajo polno načrtov Nezahtevni jugoslovanski trgi do razdružitve niso zahtevali toliko vlaganj v razvoj, v inovacije, prilagajanja kupcu in podobnega, zato tudi strukture v podjetju niso načrtneje podpirale mladih prihajajočih kadrov. Tako so številne želje in načrti ostali skriti in potlačeni v podzavest, kjer so verjetno še danes. To je seveda bolj splošna ocena človeka, ki ni imel »sreče« okusiti trdote socialističnih mlinov. Ne velja pa to samo za Alpino, ampak za vse slovensko gospodarstvo. Danes so, na žalost, razmere v Sloveniji dokaj podobne. Domače pameti rabimo vse manj in jo tudi vse manj cenimo. Tuj kapital je že začel z nakupi zdravih podjetij, ki še imajo denar za vlaganje v razvoj in s tem za promocijo domače pameti. Domače pameti pa tuj kapital ne rabi — rabi le poceni in pridne roke. Kje je torej ob tem vloga mladih, svežih, neobremenjenih glav, prihajajočih v Alpino in dozorelih v času rojevanja novih ekonomskih razmerij doma in v svetu? Alpina na vso srečo ni značilno slovensko podjetje. V zadnjih dvajsetih letih je neprestano poslovala na tujih, zahodnih trgih in tako že pozna konkurenco, ki tam vlada. S sprostitvijo vzhodnoevropskih trgov, se bo konkurenca še zaostrila. Lon posli bodo postali vprašljivi. Verjamem, da je vsem jasno, da kapital ne pozna sentimentalnosti in se odloča za vlaganja tja, kjer bo za enako kakovost dobil cenejšo delovno silo in s tem večji profit. In delovna sila v zahodni Evropi je nedvomno cenejša. Trenutno smo še dovolj zanimivi, toda z boljšanjem življenjskega standarda bo cena dela porasla in lon poslov kmalu ne bo več. In kaj bo potem? Mislim, daje kričeče očitno, da nas lahko reši in postavi ob bok Evropi le lasten razvoj, lastna, domača pamet, lastne blagovne znamke. Tukaj pa vidim odločilno vlogo mladih, šolanih, neobremenjenih ljudi, ki jim bo potrebno dati možnost, da uresničijo svoje načrte in želje, seveda v okviru podjetja. Do sedaj temu, na žalost, ni bilo tako. Če se najprej spotaknem ob štipendijsko politiko, ki pravzaprav spodbuja povprečnost in ne omogoča kvalitetnega študija; zatem obvezna praksa (katere cilj je prebiti tri tedne v tovarni za nekim strojem), ne omogoča celovitega spoznavanja z delom in življenjem v tovarni; lahko govorimo tud' o odnosu do diplom, ki jih Alpina v glavnem povsem ignorira; pa razna dodatna izobraževanja in študijske ekskurzije, kjer obstajajo različna merila in potrebe. Na kratko: odnos do mladih je vprašljiv, če ne celo odbijajoč. Mislim pa, da je preobrazba vendarle možna in nujna in da je odločitev uredniškega odbora, da objavi tudi mnenja študentov, prvi in morda odločujoč korak k tej usodni preobrazbi. Če pa to ni, je verjetno nastopil skrajni čas za premislek in postavitev novih temeljev, slonečih na čustvih, globalni in celostni podobni Alpine in globalni, strateški poslovni politiki doma in v svetu. Verjamem, da bomo vsi, ki v prihodnjih letih prihajamo, znali in zmogli, ob sodelovanju s starejšimi, te temelje tudi postaviti in pripeljati Alpino med ugledne svetovne proizvajalce športne, pa tudi modne obutve, kamor tudi sodi. Sicer pa, druge alternative (za obstoj) verjetno tudi ni. Matjaž Mazzini V prejšnjih letih so bile v glavni sezoni zasedene vse počitniške zmogljivosti Brezskrbni sprehodi najmlajših v naravi Ali bomo v manjših občinah smotrneje obračali sredstva tako, da imamo sedaj preko 1200 priključkov, ki ga ima sedaj skoraj vsako gospodinjstvo, ali več kot vsaki četrti prebivalec Žirov. Po zaključku akcije, ki je tekla od leta 1981 dalje, smo to osnovno telefonsko omrežje prepustili PTT, ki pa s tem prevzema kompletno vzdrževanje. Sedaj naj bi se posvetili urejevanju in asfaltiranju cest v krajevni skupnosti, kamor nameravamo usmeriti vsa možna razpoložljiva sredstva. Vir je seveda spet proračun občine Skofja Loka in prispevki krajanov. L«tos je v programu modernizacija ceste v Melcovi grapi v dolžini 3100 m, to je do Šnitovca in krajši odcep v Nackovi grapi, vse skupaj približno 4000 m. Upamo, da bo to s pomočjo krajanov možno pokriti. Glede na to, da sodi področje Žirovskega vrha med demografsko ogrožena, bomo kandidirali za sredstva tudi za te namene. Potreb je ogromno tudi na drugih komunalnih področjih, npr. za kanalizacijo, kjer je čistilna naprava preobremenjena. Prav tako je še veliko nerešenih težav na področju urejevanja omrežja kanalizacije. Pričakujemo tudi pobude krajanov, saj je akcije lažje izvesti, če so ljudje za to. Pomanjkanje sredstev se kaže povsod, zato je seveda večje akcije na tem področju težko izvajati. Drug problem v kraju so tudi vodni viri, ki so že precej stari; s tem moramo računati. Vse to bo seveda odvisno od denarja in dela v prihodnjih letih, pri čemer občina sodeluje s 30%. Republika teži k centralizaciji sredstev in zato v tem pogledu bodo manjše občine lahko uspešnejše (če pomislimo, kako smo uresničevali dosedanje projekte na ravni krajevne skupnosti). Imamo še nekaj prednostnih vprašanj, ki jih bomo morali reševati v skladu s finančnimi in drugimi možnostmi. Nejko PODOBNIK Inženir Janez Kosmač je zadolžen za komunalno urejanje kraja Predsednik komisije za komunalno gospodarstvo in urejanje prostora pri Krajevni skupnosti 2iri je Janez Kosmač. Z njim se tokrat pogovarjamo o načrtih v krajevni skupnosti za leto 1993 in kako te načrte uresničiti. Janez Kosmač: Programi krajevne skupnosti io sedaj zelo okrnjeni, saj sred-itev za kritje stroškov za vse po-rebe ni. Usahnil je stalen vir, ki 10 ga prejšnja leta prispevale ielovne organizacije (3%), kar e krajevna skupnost izključno lamenjala za urejevanje komunalnih naprav. kra- Delo življenje: Kakšne so te potrebe v jevni skupnosti ta čas? Janez Kosmač: Viri za te namene so izključno v proračunu občine Škof j a Loka in prispevki krajanov za določene akcije s tega področja. Kar pa zadeva program krajevne skupnosti na tem področju, lahko govorimo bolj o potrebah in željah. Vem, da smo v preteklih letih gradili telefonsko omrežje. ^ • Tflffl Lepi uspehi učencev žirovske osemletke SDociif zanimiv pokazatelj odra^rf učencev, pa tudi mo dAi 5 ^ "j"'"'- zato objavlja-' Vidnejših dosežkov: tekmovanje 8. ra-^ znanju angleškega je- JELENC - 85% (re- '• Luka ERZNOŽNIK - 84% JJenis GABER — 80% 8 ^^insko tekmovanje 6., 7. in kg. v znanju mate mati- j^nja SiFRAR, 6. b: delitev v občini in je prejela sgu Vegovo priznanje in po-orpa°- "Ogrado, ki jo podeljuje niS, ,'^®tor prvim trem uvršče-'"^tekmovalcem. SEDpt MORE, 8. C in Majda sto : ' ®- C: skupaj delita 9. me-nn prav tako prejmeta srebr-"yegovo priznanji je tekmovalcev 6. razredov Pa 11 podeljenih priznanj Usdbk tsko da gre za zelo lep t'en naše šole. Damijan DOLENEC, 7.b: je zasedel 8. mesto in prejel srebrno Vegovo priznanje. Občinski turnir v malem nogometu ' Osnovna šola Žiri — 1. mesto Regijsko tekmovanje v računalništvu: Damijan DOLENEC je dosegel 1. mesto in se uvrstil na državno tekmovanje. Občinsko prvenstvo v odbojki dekleta — 3. mesto fantje — 4. mesto Občinsko prvenstvo v malem nogometu Fantje OŠ Žiri — 1. mesto Plezanje: Jure BURJEK — 7. mesto — mednarodno tekmovanje v Italiji za starejše pionirje Žana JEREB — dvakrat 3. mesto — državno prvenstvo za cicibanke v Radovljici in Škof j i Loki Jošt KOSMAČ — 5. mesto — tekmovanje v Radovljici Regijsko srečanje fizikov v Radovljici — ekipo sta predstavljala Denis GABER (8. c) in Tina KOSMAČ (8. c); osvojila sta 12. mesto med 35 ekipami Gorenjske. O regijskih in državnih tekmovanjih iz znanja kemije, matematike, angleškega jezika in vesele šole ter športnih tekmovanjih v raznih panogah bomo še poročali. Slobodan POUANSEK Mehko ali »žensko« vodenje je domena prihodnosti. Gre га ^lotno dojemanje razmer in smisel za ravnotežje. (dr. Munca Košir) Ambicije so pomembnejše kot polna vreča denarja. (Matia>;er 4/R3) '"lamo na stotine idej; odgovorni morajo znati do-njihovo tržno zanimivost. (dr. Štefan h anko) . skrbi za kadre je pravočasno pridobivanje, razpore- in motiviranje za delo. (dr. Janko Bolak) Ko govorimo o lastninski preobrazbi, moramo razmišljati ° nasi lastnini. (di. M. Mulej) i4 nesporazumov izhaja bolj iz različnih vrednot kot '2 neznanja. (Philip B. Crosby) ^^ ^^jP°niembnejše je dati pobudo in nasprotnika prehiteti. '■ I hilip Koilur po samuraju Miyamoiu Miisashiu: Knjijja petih prstanov) Uredništvo Na Žirovskem so slavnostno proslavili Dan upora proti okupatorju in Praznik dela Praznovanje se je začelo s prvomajskim koncertom, 24. aprila v dvorani Svobode. Nastopili so Moški pevski zbor Alpina, Moški pevski zbor podjetij in Pihalna godba Alpine, program pa je povezoval Vladimir Novak z radia Žiri. V počastitev 50-letnice ustanovitve Žirovske čete je bila 27. aprila pri spominskem obeležju na Broni na Žirovskem vrhu slovesnost, katere so se udeležili preživeli borci, ki so prišli peš in z avtobusi, od blizu in daleč. Janez Jan je orisal zgodovino in pomen ustanovitve Žirovske čete, kije krvavela v neprestanem in neizprosnem boju proti okupatorju. Znana partizanska pesnica Pavla iz Javorij je recitirala svoje pesmi, ki so neizčrpen vir spominov. Kasneje se je srečanje nadaljevalo pri gorenjevaški lovski koči na Javorču. Del udeležencev je Planiškov Raj ko po-vedel na kraj, kjer je med vojno taborila Žirovska četa. Tu so ži-rovski taborniki že prejšnji večer postavili svoj tabor s tabornim ognjem. Obiskovalcem so ponudili toplega čaja. Preživeli borci Žirovske čete so z rdečimi nageljni na prsih, ki so jim jih pripela žirovska dekleta, ob dobrem lovskem golažu in okrepčilni pijači, obujali spomine na preživele dni. Mnogoštevilna udeležba je dokazala, da praznik Dneva upora proti okupatorju ne bo pozabljen, dokler bomo tukaj živeli zavedni Slovenci. Na predvečer prvega maja so kljub deževnemu vremenu in mokri suhljadi goreli številni kresovi. Žal gosta megla ni dovoljevala, da bi bili večji kresovi po naših kucljih vidni tudi v dolino. Na praznični dan zjutraj je Pihalna godba Alpina zbudila Ži-rovce s svojimi živahnimi koračnicami. Na Goropekah je zazvonilo poldan, ko so godbeniki že dokaj utrujeni pri Planinskem domu zaključili svoj potujoči prvomajski nastop. Po izdatni malici na terasi doma, so namreč zaigrali še precej koračnic, da se je glasba razlegala do meja štirih občin. Ivan REVEN Devize lahko zamenjate tudi v videoteki ''ЖШи Pred novim letom je začel Peter Zaje z videoteko pri Kržišniku v Žireh, in kmalu ugotovil, da je s samo videoteko premalo dela in premalo zaslužka. Začel je z razširjeno dejavnostjo same videoteke, s posnemanjem oz. montažo glasbe, z izposojo, v zadnjem času pa tudi z menjavo deviz. Po pogodbi z A banko je s to dejavnostjo začel sredi aprila. Ravna se po tečaju, ki je trenutno na trgu. Največ proda oz. kupi nemških mark, italijanskih lir in deloma tudi francoskih frankov, možna pa je menjava tudi drugih deviz. Zlasti je ta dejavnost zanimiva ob koncu tedna in pred prazniki ter takrat, ko ljudje devize ali denar potrebujejo. Prav zato se s svojo dejavnostjo kolikor mogoče prilagodi potrebam ljudi. Videoteko z menjalnico ima odprto vsak dan od 9. do 12. ure in popoldne od 16. do 20.30 ure, v soboto pa od 16. do 20.30 ure. Seveda pa je možno kupiti ali prodati devize kadarkoli, če je seveda denar. TO IE iml KROJ Prvo četrtletje — zmerni optimizem v prvem četrtletju smo izdelali nekaj nad 440.000 parov obutve; od tega 70% modne obutve. Pri tem se je nekoliko dvignila kakovost izdelave (1,1% izdelane obutve ne ustreza zahtevani kakovosti). Obseg proizvodnje je bil nekaj odstotkov nižji kot lani v prvem četrtletju, vendarle velja povedati, da je bilo to ustvarjeno ob 40% manj nadurah kot lani ob istem času, izostankov pa je bilo več kot lani (boleznine, prazniki). Manj je bilo tudi ur po učinku. V treh mesecih je bilo prodanih 410.000 parov obutve (93 % izdelane), kar je 11 % manj kot lani, vrednostno pa 34% več. Pri tem je MPM prodala 11% več parov obutve, vrednostno pa skoraj dvakrat več. Opazno se je povečala prodaja Alpina obutve, prodaja dokupljene obutve pa se je zmanjšala. Obrat zalog se je nekoliko izboljšal, toda ne povsod. Zaloge so se zaradi sezonskega značaja poslovanja povečale. Po poslovnem poročilu Zdravstveni dom že dobiva svoje oblike Črna pika »Največ težav je s sestavnimi deli, ki niso enakih barv«, pravita vodja obrata Peter Mlinar in mojstrica Magda Dolinar V okviru Hranilno kreditne službe (HKS) Kmetijske zadruge deluje od sredine prejšnjega meseca tudi menjalnica. HKS deluje seveda pod pokroviteljstvom Slovenske zadružne kmetijske banke. Delo HKS je seveda že tradicionalno. Specializirani so za bančne posle. Menjalnica je le ena izmed njihovih dejavnosti. Odprta je vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah pa 8. do 11. ure. Tečaj (kurz) oblikujejo po tečajih Banke Slovenije, ki so objavljeni. Menijo, da so ugodnejši kot npr. pri Ljubljanski banki. Kako mogoče, da voda še vedno uničuje brežine? Ali se nismo nič naučili od starih »močeradarjev«? Bo Žirovska noč letos še zanimivejša Priprave za Žirovsko noč, ki bo 19. junija, že tečejo. V preteklih letih smo bili priče zanimivim dogodkom, pa vendarle se zdi, da Žirovci (s podjetji in drugimi organizacijami vred) nismo dojeli možnosti, ki nam jih omogoča taka prireditev. Ali pa, da imamo morda do take prireditve tudi kakšno odgovornost. Bomo videli, če se tega zavedamo. je »DELO-ZiVUENJE glasilo Alpine 2iri. Ureja ga uredniški odbor: Jana Erznožnik, Bogo Fi-lipič, Helena Kavčič, Slavko Kristan, Tatjana Pirnat, Silva Pivk, Nejko Podobnik — glavni in odgovorni urednik. Naklada; 2.000 izvodov. Fotografija: Brigita Zem-Ijarič. Tisk: Gorenjski tisk Kranj.