n novoles v. LETO XVII Številka 11 novoles 11. julija 1979 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRA2A PLAN IN UKREPI ZA NJEGOVO IZVRŠITEV S TEM PLANOM IN UKREPI Sl V NAŠI TOZD POSTA VLJAMO NALOGE IN DOLŽNOSTI, S KATERIMI SE OBVEZUJEMO, DA BOMO V LETU 1979 USPEŠNO DOSEGALI TISTE CILJE, ZARADI KATERIH ZDRUŽUJEMO SVOJE DELO, TO JE, DA BOMO USPEŠNO ZADOVOLJEVALI SVOJE IN SKUPNE POTREBE. I. CILJI PLANA IN UKREPOV Ko pristopamo k delu, si vedno postavljamo cilje, ki dajajo smisel našemu delu, obenem pa nam dajejo tudi pogum, da začeto delo kljub težavam tudi končamo. Tudi v naši TOZD si za leto 1979 postavljamo cilje našega dela in sicer: povečanje dohodka ter iz njega izvirajoče povečanje sredstev za osebne dohodke, povečanje sredstev za skupno in splošno porabo ter povečanje sredstev za akumulacijo. TOZD Sigmat 1. POVEČANJE DOHODKA Povečanje dohodka je v samoupravno urejeni družbi temeljni cilj planov gospodarjenja. Iz dohodka se napajajo vsa tri področja družbene potrošnje: tako osebna, skupna in splošna kot tudi investicijsko razvojna potrošnja. Zato velja osnovno pravilo: povečanje dohodka omogoča boljše zadovoljevanje vseh potreb! +45,9% 2. POVEČANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE Osebni dohodki in skupna poraba so viri osebne potrošnje. Osebni dohodki nam omogočajo življenjski standard, to je, kolikor zaslužimo, toliko imamo. Najmanj, kar moramo s svojim delom zagotoviti je, da zagotovimo rast sredstev za osebne dohodke v tej višini, kot rastejo življenjski stroški. S tem ustvarimo enak življenjski standard kot v preteklem letu. Vsi pa težimo za tem, da se naši življenjski pogoji zvišujejo, zato si postavljamo cilj povečanja sredstev za osebne dohodke. Več sredstev ustvarimo, višje osebne dohodke dosežemo — vendar le z delom. 3. POVEČANJE SREDSTEV ZA SKUPNO IN SPLOŠNO POTROŠNJO Vzporedno z rastjo osebnih življenjskih pogojev skrbimo v naši družbi tudi za skupni in splošni družbeni razvoj, preko katerega zadovoljujemo skupne in splošne potrebe oz. naš skupni družbeni standard. S sredstvi za skupno porabo omogočamo preko samoupravnih interesnih skupnosti razvoj kulture, zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva, s sredstvi za splošno porabo pa omogočamo delovanje vsem ostalim ustanovam naše družbe. V letu 1979 bomo v ta namen omogočili povečanje sredstev za 6,7 %. Boljši družbeni standard je enako pomemben kot naš osebni, zato moramo vplivati tudi na njegovo rast in njegov program. 4. SREDSTVA ZA AKUMULACIJO Razvoj družbe in TOZD zahteva stalno širjenje materialnih osnov dela. Širimo jih tako, da neprestano vlagamo del sredstev za investicije. V naših samoupravnih sporazumih smo se obvezali, da bomo odrejali za akumulacijo več sredstev, če bo višji dohodek. V letu 1979 bomo povečali razporeditev sredstev za akumulacijo za 37,8 %. S tem ko izdvajamo sredstva za akumulacijo, si v bodoče zagotavljamo izboljšanje pogojev dela in večanje dohodka. Sredstva za akumulacijo omogočajo torej razvoj TOZD in družbe. A + 37,8 % OPOMBA: Na desni strani navedene številke in procenti pomenijo, za koliko povečujemo posamezna sredstva v letu 1979 v primerjavi z letom 1978. Na primer: če je pri dohodku + 45,9 %, pomeni da načrtujemo za leto 1979 povečanje dohodka za toliko odstotkov. Ne pomeni pa to na primer, da načrtujemo povečanje osebnih dohodkov za 55,4 % na delavca, ampak se bo za toliko povečala le skupna masa za osebne dohodke. Ko stopamo v novo poslovno leto, moramo upoštevati pogoje, v katerih bomo gospodarili. Ti pogoji so predvsem: kapacitete (prostorske in strojne), s katerimi razpoalagamo, tržno povpraševanje in povpraševanju ustrezna izbira proizvodnega programa ter gibanje cen na tržišču. 1. ZMOGLJIVOSTI Za leto 1979 ne načrtujemo povečanja tako prostorskih kot tudi strojnih zmogljivosti v naši TOZD. Načrtovano povečanje obsega proizvodnje bo zato pomenilo močno obremenitev obstoječih zmogljivosti, saj bi za predviden program potrebovali najmanj 2000 m2 prostorskih zmogljivosti, obstoječe pa znašajo komaj 500 m2. Tudi strojne zmogljivosti so manjše kot bi jih potrebovali. Vsled tega bomo morali v tem letu racionalno gospodariti v danih pogojih. 2. TRŽNO POVPRAŠEVANJE V tem letu je povpraševanje po izdelkih iz našega proizvodnega programa ugodno. Vkljub močnemu povečanju obsega proizvodnje ne moremo zagotoviti vsem naročilom ustrezne dobave. Če bi hoteli slediti povpraševanju, bi morali še bolj povečati obseg proizvodnje, kar pa vsled premajhnih prostorskih zmogljivosti ni mogoče. 3. STRUKTURA PROIZVODNEGA PROGRAMA Strukturo našega proizvodnega programa smo prilagajali predvsem potrebam trga, ne pa zmogljivostim. Tako tvorijo naš proizvodni program predvsem airless aparati, mešalci BM, industrijska vrata in kopalniški program. Struktura našega proizvodnega programa je glede na cene in povpraševanje ugodna. To nam bo v tem letu omogočalo doseganje načrtovane rasti dohodka. 4. ŠKARJE CEN Razmerje med rastjo nabavnih in prodajnih cen bistveno vpliva na ekonomski položaj TOZD. V letu 1979 gre to razmerje za našo TOZD v negativno smer: cene surovinam in repromaterialu rastejo za 17,2 odstotka hitreje kot pa cene naših izdelkov. To pomeni, da se bomo v tem letu srečevali s problemi, ki jih prinašajo škarje cen. Ustrezna izbira proizvodnega programa pa vendar omogoča preseganje negativnih vplivov, ki so posledica Škarij cen, tako da bomo dosegli načrtovani dohodek. III. NAČINI DOSEGANJA DOHODKA Dohodek so ustvarjena sredstva, ki jih v samoupravno urejeni družbi po samoupravni poti delimo za različne namene. Pomembo je, da v TOZD ustvarimo čimvečji dohodek. Zato moramo na začetku leta izbrati čim boljše poti ali načine, da bomo ta cilj dosegli. Možnosti za doseganje boljšega dohodka so vedno naslednje: povečanje proizvodnje, optimalizacija proizvodnje ali čimbolj ekonomsko uspešna struktura proizvodnje, povečanje učinkovitosti dela in težnja po zmanjševanju proizvodnih stroškov. 1. POVEČANJE PROIZVODNJE Za leto 1979 načrtujemo 40,7 odstotno povečanje vrednosti našega proizvodnega programa. Tolikšno povečanje v primerjavi z lanskim letom nam omogoča predvsem povečanje proizvodnje airless aparatov, mešalcev BM 300 in kopalniške opreme. Za to leto načrtujemo povečanje proizvodnje mešalcev BM 300 za 125 komadov, industrijskih vrat za 22 komadov, kopalniške opreme za 262 komadov in poliesterskih podnožij za 10500 1 /m. Načrtovano povečanje obsega proizvodnje bomo uresničevali s 7,3 odstotnim povečanjem števila zaposlenih. Glede na skromne prostorske zmogljivosti bomo skozi vse leto iskali tehnične in druge izboljšave, ki bi nam omogočile humanizacijo dela in izboljšanje delovnih pogojev ter doseganje načrtovanega povečanja obsega proizvodnje. PLAN PROIZVODNJE ZA 1979 NAZIV ENOTA PROIZ PLAN INDEKS PROIZVODA MERE 1978 PROIZ 79 79/ 78 a. kovinski obrat mešalci BM 300 nihalna vrata airles aparati kopalniški program kom -II- 275 128 400 150 145,5 117,2 -IH 92 354 384,8 H'- 1200 6600 550,0 ostalo b. obrat poliestra -1- 780 272 34,9 pl podnožja 1 /m 22500 33000 146,7 ost alo t 6 32 533,3 PLAN PROIZVODNJE v 000 din 40 953 *57 622 140,7 # PO CENAH V LETU 1979 2. OPTIMALIZACIJA PROIZVODNEGA PROGRAMA Če hočemo dosegati višji dohodek, moramo proizvodni program ustrezno prilagajati trgu in kapacitetam. Podatki v spodnjem grafikonu nam kažejo, da načrtujemo za 1979 leto 30,6 odstotno povečanje vrednosti proizvodnje na zaposlenega v primerjavi z lanskim letom. Tolikšen porast vrednosti proizvodnje na zaposlenega nam omogoča dobra izbira proizvodnega programa. V strukturi proizvodnega programa nam najboljše rezultate prinašajo airless aparati, industrijska vrata in mešalci, pa tudi ostali izdelki v strukturi proizvodnega programa. Rast vrednosti proizvodnje nam bo omobočala tudi doseganje načrtovane rasti dohodka. To pomeni, da smo izbrali primeren proizvodni program, ki nam prinaša dobre ekonomske rezultate. S predvidenimi povečanji kapacitet v naslednjih letih bomo predvidoma lahko utrdili našo proizvodnjo. VRED. PROIZ. NA ZAPOSL v 000 din 3. UČINKOVITOST DELA Kaj je to učinkovitost dela? Učinkovitost dela je predvsem: dobra izraba delovnega časa, dobro izkoriščanje proizvodnih kapacitet in dobra kvaliteta izdelkov. Na učinkovitost dela vpliva v prvi vrsti dobra organizacija dela, odnos delavcev do delovnih nalog in do prisotnosti na delu. Prisotnost — kakšen odnos imamo do dela? Prisotnost na delovnem mestu je izredno pomembna, saj bistveno vpliva na doseganje delovnih uspehov vse TOZD. Imamo več pojavov odsotnosti z dela (bolniška, neopravičeni izostanki, zamude, ipd). Če je odsotnost z dela velika, težko dosežemo postavljene delovne naloge. S tem si pa zmanjšujemo dohodek. V letu 1978 smo v primerjavi z letom 1977 zabeležili precejšen porast izostankov z dela, veliko je bilo predvsem bozenin do 30 dni in neplačanih izostankov. Za leto 1979 se zato obvezujemo, da bomo zmanjšali izostanek vsaj na raven iz I. 1977. Delovna učinkovitost — kako je bomo uresničevali? V preteklem letu smo sprejeli novo nagrajevanje po delu, s čimer smo hoteli na eni strani doseči pravično nagrajevanje po delu in na drugi strani spodbujati delovno storilnost pri /sem delavcih. Ker v preteklem letu sprejete obveze nismo v celoti uresničili na vseh področjih dela, za /. 1979 postavljamo novo nalogo: na eni strani Celotni prihodek je v denarni obliki izražena vrednost proizvodov, prodanih na trgu. Celotni prihodek je rezultat dela, vgrajenega v izdelke in uspešnosti gospodarjenja, je rezultat poslovne uspešnosti TOZD. Sestavina ustvarjenega prihodka so materialni stroški, amortizacija in dohodek. Prikazali bomo, kolikšen dohodek bomo ustvarili v tem letu, kako ga bomo razdeljevali in po kakšnem načrtu bomo razporejali čisti dohodek. A. IZRAČUN DOHODKA Za leto 1979 načrtujemo dohodek v višini 22.970.000 din. Izračunamo ga iz celotnega prihodka in sicer tako, da od celotnega prihodka, to je od celotne ustvarjene vrednosti prodanih proizvodov našega TOZD, odštejemo materialne stroške in amortizacijo. Materialni stroški so tisti stroški, ki nastajajo v proizvodnji: porabljene surovine, material in posredni stroški (elektrika, gorivo, vzdrževanje itd). Amortizacija so sredstva, ki jih izdvajamo za obnavljanje izrabljenih strojev. V tem letu načrtujemo 57.622.000 din celotnega prihodka. Porabljena sredstva: materialne stroške in amortizacijo, načrtujemo v višini 34.652.000 din. Ko ta sredstva odštejemo od celotnega prihodka, pridemo do dohodka. To metodo izračunavanja nam prikazuje spodnja tabela. IZRAČUN DOHODKA v 000 din CELOTNI PRIHODEK v 57.622 din - MATER. STROŠKI 33.802 din - AMORTIZACIJA 850 din - 34.652 din =DOHODEK 22.970 din B. RAZPOREJANJE DOHODKA Ko smo izračunali dohodek, smo prišli do tistih sredstev, ki jih potem razporejamo za skupne in splošne potrebe. Nekatere obveznosti iz dohodka so določene z zakonom in s sprejetimi samoupravnimi sporazumi, druge so dogovorjene na podlagi pogodbenih ali drugačnih obveznosti. Razporejanje dohodka vršimo tako, da najprej poravnamo obveznosti do temeljnih povečati storilnost in na drugi strani dejansko doseči tudi pravično nagrajevanje, to je, da bo bolje nagrajen tisti, ki \ delo opravi kvalitetno in v predvidenem času, manj pa tisti, ki tega ne stori. Doseganje delovne učinkovitosti, tako prisotnost na delu kot tudi delovna storilnost, ki jo merimo z merili ugotavljanja delovne učinkotvitosti, ni zadeva poslovodnih organov, kajti če bi bila njihova bi le—ti izgledali zgolj kot priganjači. To je predvsem naloga vseh delavcev, zlasti pa samoupravnih organov in političnih organizacij, kateri skrb je, da zagotovijo ustrezne odnose do delovnih nalog. 4. ZMANJŠANJE PROIZVODNIH STROŠKOV Za povečanje dohodka, ki ga nameravamo ustvariti v letu 1979, te poleg cen na tržišču, izbire ustreznega proizvodnega programa, prisotnosti na delu in delovne učinkovitosti pomembna tudi pazljivost v proizvodnem procesu. V samem proizvodnem procesu, torej med delom, lahko vsak delavec, pa naj bo le-ta v pisarni (režijski delavec) ali pri stroju, privarčuje veliko denarja. S tem se zmanjšajo stroški proizvodnje, na drugi strani pa na ta način lahko povečamo dohodek, ki ga potem razporejamo. Če na primer dosežemo samo 1 % prihranka na proizvodnih stroških, dosežemo kar 1,5,% večji dohodek, s tem pa povečamo maso za osebne dohodke za 1,4 % kar pa ni malo. Tako končno vplivamo tudi na višino osebnih dohodkov. Za lato 1979 si zato postavljamo nalogo, da bomo v tem letu težili k zmanjševanju vseh stroškov, ki nastajajo v proizvodnji. To bomo dosegli z doslednim spoštovanjem meril ugotavljanja delovne učinkovitosti. Cilj nam bo ta, da ne bomo prekoračili planiranih stroškov, obenem pa bomo, kjer bo mogoče, iskali primerne izboljšave, s katerimi bi lahko še bolj zmanjšali proizvodne stroške. organizacij, ki opravljajo dejavnosti izobraževanja, kulture, znanosti in druge dejavnosti skupnega pomena, obveznosti do delovne skupnosti strokovnih služb, zakonske obveznosti, pogodbene in druge obveznosti. Ko odštejemo od dohodka vse obveznosti, ostane čisti dohodek. Za leto 1979 načrtujemo čisti dohodek v višini 19.931.000 din. Spodnji grafikon nam prikazuje razporejanje dohodka po glavnih obveznostih, kot ga načrtujemo za leto 1979. PRISPEVKI v _—-zar' -DRUŽBI 7,5- " -OBRESTI 3,3-^ L 86,87c] -ZAVAROVANJA 0,5fY / čisti / . dohodek / -DSSS (mat str.) 1($/ C. NAČRT RAZPOREDITVE ČISTEGA DOHODKA ZA LETO 1979 Razporejanje čistega dohodka načrtujemo po enakih načelih, kot smo opravili njegovo razporeditev ob bilanci za leto 1978. Razporedili ga bomo na štiri dele in sicer na osebne dohodke za živo delo in osebne dohodke za minulo delo, na akumulacijo in na rezerve. V rezerve moramo razporediti vsaj tolikšen del čistega dohodka, kakor ga določa zakon. Ta določa izdvajanje v rezerve v višini 2,5 % od dohodka in to tudi načrtujemo. Cisti dohodek zmanjšan za rezerve, razporedimo nadalje na podlagi osnov in meril, ki smo jih zapisali v naše samoupravne sporazume in sicer: — za živo delo na podlagi vloženega dela in višine dohodka — za minulo delo in akumulacijo na podlagi uporabljenih sredstev in višine dohodka Kot izhodiščne osnove za razporejanje čistega dohodka uporabljamo torej naslednjo stvarno podlago: C IV. PLAN CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA J IZHODIŠČNE OSNOVE ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA 1-VLOŽENO DELO ( z DSSS in BLP) 656 303 ED 2-VSA UPORABLJENA SREDSTVA 20.869 din 3-P0SL0VNI SKLAD KOT VLOŽE = -NO MINULO .DELO DELAV. TOZD 9.808 din Osnove in merila, ki jih uporabljamo za razporejanje čistega dohodka, smo izpeljali iz naslednjih treh temeljnih načel: a) Osebni dohodki za živo delo morajo slediti gibanju dohodka in živIjenskih stroškov. Živemu delu pripada v osnovi najmanj toliko osebnega dohodka, kolikor je bilo vloženega dela izraženega v enotah dela in ovrednotenega s takšno vrednostjo enote dela, da ustreza zadovoljevanju osnovih življenjskih potreb (minimalni osebni dohodki). b) Pravice delavcev in minulega dela in obveznosti za akumulacijo se ravnajo po velikosti uporabljenih sredstev in po višini dohodka tako, da izločimo za akumulacijo in osebne dohodke sorazmerno več sredstev, kadar so uporabljena sredstva večja, ali kadar je dohodek višji. c) Pravice delavcev iz živega in minulega dela ter obveznosti za akumulacijo so udeležene v čistem dohodku enako (proporcionalno), to je v takem razmerju kot je razmerje njihovih obračunskih osnov. V načrtu za leto 1979 smo ugotovili, da moramo uporabiti naslednje obračunske osnove in merila: — Zvezni izvršni svet predvideva podražitev življenjskih stroškov za 11 %>. To smo upoštevali tudi v našem načrtu in smo za toliko povečali minimalno ovrednotenje „enote dela". Ker je bila ta lansko leto obračunana po 15,07 din za enoto, pomeni 11 % podražitev življenjskih stroškov, da jo moramo povečati na 16,73 din. V kolikor bo dejanska podražitev med letom večja, bomo to upoštevali pri izračunih za vsako tromesečje. Če pomnožimo število načrtovanih enot dela z revalorizirano vrednostjo za to leto, dobimo minimalne osebne dohodke, ki so obračunska osnova za izračun deleža živega dela v čistem dohodku. Minimalni osebni dohodek = 656.303 ED x 16,73 din = 10.980.00 din — Pri uresničevanju drugega načela uporabljamo dvoje meril: prvo za izmero kritja in drugo za določitev obračunskih osnov, za obvezo do akumulacije in za pravice iz minulega dela delavcev. 1. Merilo je „višina kritja" za delo, za akumulacijo in živo in minulo delo (prej smo to imenovali relativno stopnjo dohodka). Višino kritja ugotavljamo tako, da primerjamo doseženi, odnosno načrtovani čisti dohodek z minimalnim čistim dohodkom. Ta je seštevek minimalnega osebnega dohodka iz minimalne akumulacije. Višino minimalne akumulacije določa samoupravni sporazum na 5 % od vseh uporabljenih sredstev. Predvidevamo, da bo TOZD Sigmat ustvaril v letu 1979 naslednje kritje: m- 2. Merilo za določanje stopnje akumulacije in osebnih dohodkov iz minulega dela določamo na podlagi tabele iz samoupravnega sporazuma, ki je izračunana tako, da zagotavlja povečano izdvajanje akumulacije in osebnih dohodkov iz minulega dela, če so ČE JE KRITJE 1Q0L Ir iS, o mP fi§l! 140 160 T8§?1 V O o AKUN||g||gfc § % c _ 7, 6,6% o o "■J vr n-' ♦ e.2°/. 1 §7% JE % ZA OSEB. DOHODKE IZ MINUL. DELA 0% S ši 6 * W/o 3« CD as* Obračunsko osnovo za akumulacijo in pravice iz minulega dela izračunamo tako, da z ustreznimi % iz tabele (izpostavljena pod lupo) pomnožimo: — pri obračunski osnovi za akumulacijo vsa uporabljena sredstva — pri obračunski osnovi za osebne dohodke iz minulega dela poslovni sklad, ki predstavlja vloženo delo delavcev v TOZD. c) Uporabo tretjega načela, na podlagi katerega razporedimo dejansko ustvarjeni dohodek za posamezne namene, prikazujemo v naslednji tabeli. V prvem stolpcu navajamo obračunske osnove, v drugem procentualno udeležbo posameznih osn.v v njihovem seštevku in v tretjem procentualno razporeditev dejanskega dohodka po namenih. OBRAČUNSKE OSNOVE IN DEJAN. RAZD. ČISTEGA DOHOD. OBRAČUNSKE OSNOVE (Mh DEJANSKA RAZPOR. ČD 1. NAMEN vOOOdin vOOOdin 2. ZA NAMEN MINIM. OS.DOHODEK 10.980 85,3 16.356 SREDSTVA ZAOSEB DOH.IN SKUP PORABO OSNOVE ZA AKUMU 7,4 % VSEH SREDSTEV 1.544 12,0 2.300 ZA AKUMULACIJO ZA OSEB. DOHODKE NA PODLAGI MIN. DEL 3,6% OD POSL.SKLADA 353 27 525 ZA OSEB. DOH.NA PODLAGI MIN.DELA SKUPAJ OSNOVE 12.877 100 31.660 SKUPAJ ČD Pri razlagi bilance smo uporabili nekoliko drugačno tabelo izračuna. Izračunali smo koeficient dohodka glede na osnove. Gornji prikaz pa nazornejše prikazuje proporcionalnost sistema. Ker je osnova za osebne dohodke udeležena v seštevku osnov za 85,3 %, pripada osebnih dohodkom tudi 85,3 % dejanskega čistega dohodka. Načrtovani čisti dohodek naše TOZD nam torej omogoča, da računamo v tem letu s 55,4 % povečanimi sredstvi za osebne dohodke, s 37,8 % večjimi sredstvi za akumulacijo in s 77,3 % večjimi osebnimi dohodki iz minulega dela. Na same osebne dohodke odpade 85,3 % vseh sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, to znaša samo za TOZD (brez DSSS in BLP) 13.437.000,— din. Na podlagi teh sredstev izračunamo plansko možnost za določitev akontativne vrednosti enote dela po naslednjem načinu: Vrednost ED načrtovana sredstva ____ 13.437.000 _ „j ^ seštevek načrtovanih ED 616.793 Delavski svet predlaga, da se akontacijo VED določi na 19,00 din, načrtovani višek pa razdeljuje, ko bo dejansko ustvarjen. Akontativna vrednost enote dela bo torej v letu 1979 za 11,8 % večja kot izplačana vrednost enote dela v letu 1978, toda razliko med načrtovano vrednostjo ED in sprejeto na delavskem svetu bo treba med letom še ustvariti. UKREPI ZA DOSEGANJE CILJEV Z ukrepi si postavljamo temeljne naloge, katerim bomo v tem letu posvečali več pozornosti, da bi na ta način v naši TOZD odpravljali probleme, ki zmanjšujejo naše delovne uspehe. V letu 1979 bomo prednostno skrbeli za: — stimuliranje delovne zavesti vsakega delavca ter vzpodbujanje odgovornosti vsakega delavca pri uresničevanju sprejetih planskih nalog preko nagrajevanja skupinske učinkovitosti; — utrjevanje delovne discipline, predvsem prisotnosti na delu; — čimhitrejši pričetek realizacije investicijskega načrta; — nadaljnje izgrajevanje samoupravljanja na vseh področjih našega življenja in dela.