floyic e ► ► ► LETO III. - št. 34 V KOČEVJU, DNE 23. AVGUSTA 1958 Cena 10 din Setev novih vrst pšenice Ko so se v petek sestale v Kočevju žene zadružnice ljubljanskega okraja, so veliko razpravljali tudi o jesenski setvi in sodelovanju kmeta z zadrugo. O tem je govoril podpredsednik OZZ tov. Tone Zupančič. Poudaril je, da težnje za gospodarsko osamosvojitvijo narekujejo politične prilike. Kot je znano, Jugoslavija ne prideluje dovolj žita za svoje potrebe, čeprav je Se vedno pretežno agrarna dežela. Zato moramo žito uvažati iz Amerike in Sovjetske zveze. Ker pa se odnosi s tema velesilama stalno menjavajo, moramo stremeti za tem, da bomo pridelali doma čim več pšenice,če že ne dovolj. INDUSTRIJSKA PROIVZODNJA Proizvodnja nekateriii izdelkov trajne uporabe za široko potrošnjo se je v prvem polletju močno dvignila. Tako so letos naše tovarne do težko, ker so že v preteklem letu konca junija izdelale že 52.140 ko-kmetje sejali nekatere in tudi letos les, kar je za 36 % več kot lani v povprašujejo po njih. istem času. Prav tako se je dvignila Izkazalo se je, da se najbolj ob- tudi proizvodnja radijskih sprejem-nesejo nekatere italijanske vrste, ki n*kov za 31 %. pa zahtevajo strojno obdelavo, pre- . *e primerjamo proizvodnjo vseh rahljanje zemlje in precej umetnih industrijskih panog, opazimo, da je gnojil. Ta so sestavljena iz nitro- naPravila največji skok elektroindustrija. Vzporedno s tem tudi na- Letošnja druga košnja je prav dobra in bodo kmetje nakosili dovolj krme. Seveda bliža se jesen in sušiti je treba na ostrnicah Sestanki po občinah monkala, thomasove žlindre in ka- dustrija. Vzporedno s tem tudi na-lijeve soli, in jih izdeluje tovarna v 9'° narašča proizvodnja porcelana in Čeprav nismo izrazito zitorodm kazalo se je, da nekatere domače Rušah. Imajo tudi to prednost, da ostale keramike za gospodinjstvo. V okraj, je ta akcija za nas pomemb- sorte pšenice ne morejo izkoristiti so poceni (15 din kg!). prvem polletju so naše tovarne pro- na predvsem zato, ker sejemo pse- več gnojil in zato ne dajejo zaže- Sedaj je samo še vprašanje ko- ‘zvedle že 2380 ton keramike, kar nico. Zelja, da kruha ne bi uvažali, lenega uspeha. Ugotovili so tudi, da operacije, ki se je nekateri tako bo- Je za 55 % več kot lani. Tudi šteje priveeia strokovnjake do tega, da n. pr. sorta salto, ki so jo pride- je. Kooperacija lahko reši kmeta in k>arne so dvignile proizvodnjo vo-so pričeli na poskusnih parcelah pro- lovali na posestvu Pšata, ni dala sa- mu pomaga do večjega pridelka! tlega stekla za 43 "/o. nn™nl: .° . z boljšo obdelavo, mo izrednega pridelka, ampak tudi Z dosedanjim kmetovanjem in upo- nn * ,.er? !n , 1,ro ustreznih sort v najhujši zimi ni odpovedala. Za- rahljanjem starih sort je imel le n i -v • P_ Vn,.a , hektarski pridelek. Ta se to stopamo v akcijo širjenja sort, izgubo. Z uvedbo novih italijanskih AAflFll <11^1* $1151 Grk oaotoln 1T • J0 9’bal okrog 3000 kg na ha. Po- ki so se najbolj obnesle. To ne bo vrst in v tesnem sodelovanju z za- U/illlCv UKI Ctjd ISO oC SGSlSlG V Ja.OCGVIU drugo pa mu je zagotovljen dva- ** kratni pridelek. Po dogovoru mu KrL.H?, E ?!9USta',, •|e- blla X da 98 razširU0 za nekaj članic, ki ramo pridelek zboljšati. To pa le mora zadruga nuditi strojno obde- SW zadr™ Pri bi jih izvolili iz KZ trboveljskega mogoče edino z uvajanjem novih Prejšnji teden so bili po vseh se- čah, kjer je zemlja plitva, pa bodo raztrositi ?t e^žito ‘ ornlatitL Seveda ^°h,g fanic odb°ra so b9e P°vab- Izvolili so tudi odbore žena za- c^ Te^M^ahtovaj^veH^umetnih dezih občinskih ljudskih odborov se- sejali samo najboljšo domačo vrsto dobi pri tem zadruga določene pro- DJ n,e 14' "®^atere odbornice in družnic pri Poslovnih zvezah Kočev- gnojil in skrbno strojno obdelavo Stanki zaradi jesenske setve. Na in to na 54 ha. Od tega pride r a sZ cente. P PXadsed"lca odborov P", kmetijskih ja, Rakeka in Litije. Ti odbori naj je pa zato toliko večii hektarski do^ vseh teh sestankih so bili navzoči Velike Lašče 20 ha, na KZ Rob 8 ha, OZZ je že določila obsežnost do- Zadrugah' ?eje,sa udeležilo 50 to- bi uravnavali delo v KZ, priprav- nos Ker pa e razumi 5vo da kmet blan‘ svetov za kmetijstvo in goz- Tut jak liha, Karlovica 5, Gregor sevkov posameznih občin Strokov varisic, poleg teh pa so pnsostvo- Ijali kmetovalce na kooperacijo in sam ne bo zmogel stroineoa obde dsrstvo pri ObLO, zastopnik, zadrug 5 ha in Ortnek 5 ha. ’ njaW so upoTtevali kv^liteto zemUe Va ' ‘ud, podprecsednika OZZ Ka- sploh skrbeli za napredno gospodar- lovanja mora stopiti s KZ v k^oe h pristojnih posestev ter predstav- V Ribnici in Dobrepoljah so imeli iti rajonizaciio Na posamezna pod- MikTulič Ton® Zupančič, tajnik jenje na njihovem območju. Odbor- racija Pri nekaterih proizvajalcih nik. občinskih odborov ZK, SZDL in sestanke 15. avgusta. V Dobrepoljah ročja so določili samo Ttote vrste *azp°}nik' Predsednica nice pri PZ Kočevje so: tajnica je upravičeno lahko računam na ne- 5* reia“ »*• " » k,«r. d, Me »,n!"r P,',An- *<"—•» in take”.™,,,”. jih je za nosameJne nh- 10 ha domače Penice. Za KZ Stru- uspele. Rajonizacija za območje PZ jush Kozinc k J Trbovlje, gela iz KZ Rob, Rigler Anica - KZ ljudi je treba na vsak način prerez in hhPmzh?i ^ določila ge so določili 2 ha italijanske in 4 ha Kočevje: Dobrepolje 35 ha sorte m K °' .. , . ^e*lke. Lasce. Ivančič Marija - KZ pričati. To pa je naloga vseh druž- močiu občin ^ Zadn ge na tb’ domače, vse ostalo, to je 53 ha ita- Elia in 15 ha Saitoh Kočevje 20 ha iz^JnUve odhorr^lvBzf^"!6 ^draŽica' ,Mohar Bernardka - KZ benih organizacij kakor tudi vseh Na sestanC.h <■ . lijanske in 6 ha domače pšenice, pa domače, Ribnica 35 ha Salto in 15 ha •• a^i bu-3x V ve.Zi f ^dem Dobrepolje, Arko Marija — naprednih žena zadružnic OZZ ie za kil r .®tanklb v bodrazici n Veli- bodo zasejali v KZ Videm. domače, Sodražica 15 ha Salto in kliučltvii° dala blvsega okraja Tr- KZ Ribnica ter Bončina Bogomila — jesensko setev že določila količine so sprelet 't ** j’,Ia. 14,‘ *•«. In koliko bodo posejali v občini 10 ha domače ter Velike Lašče 60 ha lP°Sedanji odb?r * šte! 17 K* Fara. posevkov posameznih bSn Te £- mn/iP i!x- Skep’ da i:odo na ob" Kočevje? Kot Velike Lašče tudi Ko- domače. Zadnji čas setve ie 35 sep- £Ian'c- Ker Pa s.e je obse9 njegove- Živahno debato je sprožilo tudi do moralepreko kmetiiskih zadruo močju občine m KZ Sodražica pose- čevje ni primerno za sejanje itali- tember! J P 9a dela povečal, so sprejeli sklep, vprašanje jesenske setve in uvaja- navezati s proizvajalci tesneiše st;9 ali 5 ha italijanske pšenfce; povsoc! janskih sort, zato so določili le 8 ha na ™ k - , — nie koonpraniio na trač,- •;« a~ i.. h j j sti bod razširili ,e dve sorti: salte •n za domačo rajonizirano pšenico 3 ha HnmnJf*. t8 n8Crt uvelJaviI, bo-eln — in 10 ha domače rajonizirane jo bodo zasejali v KZ Kočevie osla nozične organizacije sklicale Lošk. potok ne price v poštev, ker lih 5 ha pa v Predgradu J Tim *' ** b°d° ZaJdružnikom P°' k v rreugraau. jasnili pomen in prednosti koopera tam žito ne uspeva V Velikih Ltš- NOV ZADRUŽNI OBJEKT V SODRAŽICI I-— [/gciuvu, a JC 111 L! Z. čl V Sodražici je zrasel nov obrat domače potrebe ne pridelamo, mo-eteričnih olj KZ Sodražica. V okto- nje kooperacije na vasi. Res je, da ke. naši_ kraji niso najbolj žitorodni, ker Na seji so razpravljali tudi o bliž-P!jax-se_j!™?upšenic0'. ,a ,je niti za njih volitvah zadružnih svetov. -vec Iz osnutka zakona o upravljanju stanovanjskih hiš: vzdrževanje, popravila in DOZIDAVE HIS —! Bo osnutku temeljnega zakona o uP'’avljanju stanovanjskih hiš prevzame hišna skupnost vse stroške za redno vzdrževanje prostorov, razen tistih, ki jih plačujejo najemniki. Popravilo hiše odobri hišni svet na podlagi predhodnega zbora najemnikov. Če da sredstva za popravilo hiše državni organ ali ustanova, je za razpolaganje potrebno tudi njihovo soglasje. Popravila se opravijo po vrstnem redu in nujnosti. Če je hiša last privatnika in če ta ne dovoli popravila in dozidave, mora na željo hišnega sveta o tem odločiti svet občinskega ljudskega odbora za stanovanjske zadeve. Možna je tudi pritožba pri okrajnem ljudskem odboru. Proti tej odločbi pa se ne da več pritožiti. Sklep o popravilu ali dozidavi mora hišni svet sporočiti lastniku ifi če ta ne soglaša, se lahko v petnajstih dneh pritoži pri svetu ObLO, pristojnem za stanovanjske Zadeve, ki določi, ali se bodo dela opravila ali ne. Za kritje stroškov dozidave najame hišni svet v banki posojilo, ki se odplačuje iz sred-stev posebnega sklada, ki ga ustanovijo za odplačevanje posojila. Ta sredstva prispevajo najemniki, ki uporabljajo dograjena stanovanja Hišo lahko dozida tudi njen privatni lastnik, ki lahko pravico dozidave prenese na drugega. Imo-vinsko-pravni odnosi, ki nastanejo z dozidavo hiše med lastnikom in graditeljem, se urede po posebnem zakonu. Del hiše, ki jo je dogradila hišna skupnost, ostane nružbena last. Hišni svet lahko pri banki najame posojilo za vzdrževanje popra-mi in dozidave hiš v imenu hišne tupnosti. Posojilo mora odobriti občinski ljudski odbor. Hišni svet mhko v imenu hišne skupnosti in s Privolitvijo lastnika za vsa popravila najame v banki posojilo, ki Ore na breme hipoteke. Hišni last-« ima pravico zahtevati podatke tohP°/abi P°soiila- S predpisom o vrtničnem vzdrževanju, ki bo izšel Jn,°*skem ljudskem odboru bo “počeno, v katerem času morajo , 0Provljene posamezne vrste <žp7z/f^?r^ega hiSne9r,dnevmh vprašanja. Grki so posebno razoča- ne bi zmogel, mu zadruga nudi svo- kmetovalec je v kooperaciji poseial prostorih skdt: „ ,',se X star*-1 razgovorih sta oba predsednika pro- rani zato, ker britanci sploh niso je sodelcminje. Po dogovoru mora 100 kg pšenice, pridelal pa^okrog vsem ielidne^.rT ^ ’r Vaj° 5red" ULila mednarodni položaj in razme- upoštevali grških predlogov ki iih zadruga kmetu nabaviti seme, zo- 1100 kg! Nekdo drug iz Notranhh gai ning ? Te, 50 dose" re v arabskih deželah ter v zaključ- je dal predsednik grške vlade nb oh ra ., pognojiti in če se da tudi po- goric pa VeizSmernikovpridel^ ohicml 'i?0, U, Seda’ jib Pa "em poročilu objavila svoje stališče, sku britanskega predsednika Mar' zeti in omlatiti Pridelek pa si se- 72 mernikov‘ To je vsekakor tn S 2 J P° 13 din kg’ 0dkuP-li so da se ne strinjata z navzočnostjo millana v A^h Kef s n'« veda procentualno razdelita. Setev uspeh, ki bi ga sicer brez sotV nP ™ vagonov' do kraja sezone pa ameriških in britanskih čet na Bliž- niso odločili na delitev otoka ‘m X mora b,t, pravočasno opravljena, vajija KZ ne Zo M°' r™Va o °dkupiti ae gel vag0' nJem vzhodm da bosta njuni deželi GrčijHn Turčiio 1e nezadovoH^ najkasneje do 15. oktobra. vec ”°v. jarkov. Nekateri nabiralci so še naprej vztrajali na položajih po- tudi Turčija Tako ie rešetal -vec zasluzili že lepe denarje. zitivne nevtralnosti v med^aroL prskega^^vprašan? prav^^ am^Srt politiki in da bosta vztrajno delala bilo pred letom dni ' J J na očuvanju prijateljstva med obe- V Libanonu je opozicija zahtevala ma deželama. Odkar je predsednik poleg umika ameriških čet tudi umik ,°.btoz* Saudovo Arabijo, da opazovalcev Združenih narodov ki pripravlja atentat nanj, je bil to so prišli v to deželo z nalooo ’ ria prvi stik državnikov obeh dežel na ugotovijo ali res sosednje dežele po- tako visokem nivoju. šiljajo orožje in prostovoljce v po- PRED NOVIMI NALOGAMI ZADRUŽNIH ORGANIZACIJ Prvič bomo volili zadružne svete SEEBiBF dj*> o,.., „, M Em srssK&ysi:* 1. novembra dalje volitve v zadruž- družnih “Lilot Pf-f v. za' P° razPisu. Tedaj upravni odbor se- m ,zJavlla. da zeli Irak da njihova prisotnost ni več potreb-’ ne svete, nato pa vsako drugo leto. Ker pa sp ie vočkr-at J n1 je ivii^iaee vcv avtvuuoi.il. KiVy, • , • DnhrPnnli^P H ni in n »«- Swiss; sj’issim °ih°- sKVTjsrasvsss su oddiha v Vasi. dih avtobusov zelo živahno. zaenkrat še vedno na prvem mestu nekateri obrtniki. Kmetje razmeroma še kar redno plačujejo davek. ObLO Dobrepolje ima precejšnje uuuilia v V asi. u v tuuuov v tciu | nnrlt-nn-iih rl..nV, • WUbVJ uuuicpuijc ima pi Vas je čudovito lep kraj. Leži v V bližini avtobusne postaje je go- P boPveliko Zaenkrat ho izdatke za vzdrževanje medicinske- kotlini, ki jo obdajajo od vseh stra- stilna Martina Papeža. V tej gostil- , . . nopakati 9a kadra v Domu počitka v Poni- kvah. Letno morajo odšteti 700.000 ni hribi, poraščeni z gozdovi. Tu je ni Šem tudi Iaz dobil" prenočišče in treba še kar počakati. ___________________________________ Kolpa, v bližini vasice pa izvira po- hrano. S sobo, hrano in ostalim sem Kmalu bodo odložili na podstrešje dinarjev, kar je za tako majhno obtok z imenom Potok, ki se v Vasi iz- bil zadovoljen. Dnevna oskrba me je petrolejke v zadnjih vaseh dobre- čino in ki ima v tem domu samo liva v Kolpo. Vsakemu turistu bo stala le 400 din. Postrežba je dobra, poljske občine. Še letos, tako je re- tri oskrbovance iz območja občine, zbudila zanimanje tabla, ki stoji ob v tej gostilni je posebno živo ob ne- čeno, bo svetila v _vseh vaseh te precejšnje breme. je da bi »Partizan« zaslužil ob ma- Po končanem turnirju je predsednik cesti< ki vodj skozi vas, na njej pa deljah, ko napolnijo gostilniško so- občine električna luč, z njo pa na- 1 * _ .. « . • , 1 • 1 . X J—kr. __• 1 _ _ - nenfl niz Vi no . ri i nlnkf eil/o 7a tn NA TRAVNI GORI JE ŽE TRETJA IZMENA pi > dovolj prostora za taborjenj, navjev. kar to menda zadoatovalo. 3j,;o0oonina df Z” a ktl’p™ to Kako 3e * komunalno dejavnostjo treba odšteti za te namene veclu VCOLi lvv1 lot ška cesta; v soboto, 30.^avgusta, ob inozemcev. Dnevni penzion, to je rrg prenodigde .fi trije obrokj hrane, ric 5, stara 21 let. V ljubljanski porodnišnici je ro- istem času, trgovina »Prehrana«, dila Dejak Julka, gospodinja iz Do- Svobode, lenje vasi 20 — hčerko Julijano. O B 3 A V E stane 600 din. Hrana je okusna in obilna. Kdor še ni izkoristil letnega dopusta, mu priporočamo, da ga letos preživi v lepem planinskem svetu, sredi širnih gozdov, v miru in Mladinci Belgijske socialistične stranke so obiskali ribniško občino KINO PREKLICI 26. avgusta 1945 je bila s sklepom JADRAN, Kočevje: od 22. do 24. av- , gusta francoski barvni film »Na- Preklicujem besede, ki sem jih na«, 27. in 28. avgusta italijanski dne 2. julija 1958 izrekel o Marti-barvni film »Verdi«, od 29. do 31, nu Bauerju in se mu zahvaljujem, avgusta ameriški barvni film »Na- da je odstopil od tožbe, padalec« in slovenski film »Ne čakaj na maj«. Ljudske skupščine FLRJ Istra priključena naši državi. 28. avgusta je bil rojen veliki slovenski pisatelj Ivan Tavčar, najizra-zitejši predstavnik slovenskega ■ o-toantičnega realizma. Njegovi naj- pomembnejši deli sta »Visoška kro- SVOBODA, Rudnik: 23. m 24. avgu-hika« in »Cvetje v jeseni«. Važen je sta italijanski film »Neapeljsko Zgodovinski roman »Izza kongresa«. zlato«, 30. m 31- avgusta ameriški 28. avgusta 1944 je Slovensko l*n- Klampfer Viktor, Kočevje * barvni film »Mala lažnivka«. Preklicujem izjave o Alojziju Lavriču, logarju iz Grčaric št. 36, ki morje dobilo svoje predstavništvo - OSILNICA: 24. avgusta ameriški film sem jih izrekel dne 3. avgusta 1958, Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor. GIBANJE PREBIVALSTVA KOČEVJE Rodile so: Zdravič Olga, gospodinja iz Dolge vasi 76 — dečka Antona, Nose Alojzija, delavka iz Željn 66 — deklico Marico, Šneler Slavica, učiteljica iz Kočevja, Kolodvorska ulica 1 — deklico Ireno. Poročili so se: Škof Mirko, trgov- »Krojač za dame«, 31. avgusta ker niso resnične, ameriški film »Beg iz Guajane«. Jože Kos, VELIKE LAŠČE: 23. in 24. avgusta Dolenja vas št. 85 ameriški barvni film »Rumeno ne-bo«, 30. in 31. avgusta ameriški barvni film »Na Rivieri«. Obžalujem in preklicujem žaljiv- DOBREPOLJE: 23. in 24. avgusta ke, izrečene proti Mariji Lovšin iz ameriški barvni film »Shane«, 27. Žigmaric št. 38, ker niso resnične, avgusta angleški film »Šolanje To- Leopold Zajc, ma Bravvna«, 30. in 31. avgusta Žigmarice italijanski film »Kruh, ljubezen in . * fantazija«. Preklicujem žaljivke, ki sem jih ski pomočnik iz Kočevja, Podgorska PONIKVE: 22. avgusta Jugoslovan- izrekla dne 17. aprila 1958 v Šalki 15. avgusta je tričlanska delegaci- komiteja LMS Ljubljana, obiskali že ja »Mlade garde«, ki je v sestavu Koper, Bohinj, avto cesto in še nezdravem višinskem zraku in soncu Belgijske socialistične stranke, obi- katere druge kraje. v Domu na Travni gori. skala Ribnico. Pred tem so gostje, V Ribnici so jih na sedežu občine ki so jih spremljali člani Okrajnega sprejeli sekretar občinskega komite- ja ZKS, tovariš Janez Ficek, tajnik občine, tovariš Petrič in predsednik občinskega komiteja LMS, B. Abra-hamsberg. Tajnik občine jim je najprej v nekaj besedah opisal občino, predvsem napredek v zadnjih letih, sekretar komiteja ZK je govoril o organizaciji Zveze komunistov, Bogo Abrahamsberg pa o mladinski organizaciji v ribniški občini. Člani delegacije so se živo zanimali za stanje pri nas. Med prvimi vprašanji je bilo, če socialistični ureditvi nasprotuje religija. Tovariš Ficek je pojasnil, da se vsi naši državljani ne glede na to ali imajo vero ali ne, enako trudijo za izgradnjo socialistične družbe in socialističnih odnosov. Povedali so še, da v Belgiji krščanska vera zelo nasprotuje socialističnem gibanju, posebno še njihovi organizaciji, ki ima marksi- Mladinci Belgijske socialistične stranke skupaj z voditelji pni ut nil. or- stični program, čeprav niso člani 8, star 23 let in Ožbolt Marija, kuharica iz Kočevja, Trg 3 oktobra 12, stara 20 let, Herman Jože, mizarski Pomočnik iz Kočevja, Roška cesta 30, star 27 let in Tekavčič Valentina, natakarica iz Kočevja, Ljubljanska cesta 25, stara 25 let, Zupanc Franc, kurjač iz Šalke vasi 92, star 20 let in Zupančič Zorka, delavka iz Šalke vasi 22, stara 20 let in Gyorek Jože, živinorejec iz Čvišlerjev 2, star 24 let in Šalika Ana, živinorejka iz Cvi-slerjev 2, stara 21 let. SODRAŽICA Rodile so: Košir Majda, gospodinja iz Globeli 10 — dečka Branka; v ljubljanski porodnišnici pa sta ro-'h: Janež Vera iz Žigmaric — deč-a Zvonka in Novak Kristina iz Sodražice 23 — deklico Lidijo. Jelovcu je umrl Marolt Leopold, Z OTROCI JE KRIŽ ski film »Milijoni na otoku«, 29. vasi v dopoldanskih urah zoper Ru-avgusta angleški film »Šolanje To- dolfa Kreseta, upokojenca, stanujo-ma Brawna«. čega v Šalki vasi št. 17 kot neres- LOŠKI POTOK: 23. in 24. avgusta nične. francoski film »Lukrezia Borgia«, Ivana Tanko, 30. in 31. avgusta ameriški film Šalka vas št. 43 »Na Apaški meji«. KOČEVSKA REKA: 23. in 24. avgu- PRODAM sta ameriški barvni film »Robin Prodam kravo, dobro mlekarico, Moj je pa lovski tat. Hood v Avstraliji«, 30. in 31, av- brejo 8 in pol mesecev. Vprašati na gusta ameriški barvni vojaški Upravi »Novic«. film »Do pekla in nazaj«. ----------------------------------- PREDGRAD: 23. in 24. avgusta ki ganizacij ribniške občine £ta smeli in tLobla oolja Janezek: Pri prirodopisu iz opice, Potnik (kmetu v istem Kupeju): pri verouku pa iz blata. »... veste moj sin je aranžer«. Kmet: Z otroci je pač zmeraj križ. SPOZNAL JIH JE Komunistične partije. Njihova organizacija obstoja že nad 100 let in spada med najbolj napredne organizacije v Belgiji. Zanimalo jih je tudi, kaj je vse v občini in s čim se ljudje največ pečajo. Na dve vprašanji našega reporterja je odgovoril vodja delegacije, Ri- tatek, (lim »Prehod' trško reke IziU* <" ll*to rap W» 2“ ■— »• ■*#*• m=w- 52: SODRAŽICA* 23 in 94 nvnnsta me- v ^°^*cvju. Ljubljanska cesta 14a, hiški film »Umiram srečna« 30. in “ ^ Naročnina je 400 dln, avnusta ameriški kavbojski P«Uetna 200 d|n je pMjm. v Ž, naprej. Za inozemstvo je 800 din. Tekoči račun 600-12 film »Poslednji iz plemena mančev«. upokojenec iz Alpha Way Ontiochi BROD NA KOLPI: 23. in 24. avgu- 1-265 yahfornija, ZDA, star 76 let. Umrl sta ameriški barvni film »Gog«, 30. pri NB, podružnica za Kočevje. — Je v času, ko se je mudil na obisku in 31. avgusta francoski film »Ju- Po*biina plačana v gotovim. — v rojstni vasi v Jelovcu. lietta«. Rokopisov ne vračamo. PRIZNANJE Prvo zaslišanje: Obtoženec, poznate ta nož? Ne, gospod sodnik' Drugo zaslišanje: Obtoženec, poznate ia nož ? Da, gospod sodnik! No, vendar priznavate. Menda ga ja poznam, šaj ste mi ga včeraj sami pokazali! ČLOVEK Učiteljica: Janezek, kako je nastal človek ? Znan zi'ravnik je sta! s svojimi jub Derejvsphryjer. tovariši ob postelji bolnika, ki je bil ))Kakšnj SQ Vaši sedanji vtlsl s p0_ hudo bolan. Pravkar so se posveto- tovanja Sloveniji?« vali o njegovi bolezni. Kar na lepem ))Povedati moramo, da smo bili se je bolnik zavedel, odprl oci, po- nadvse prjsrčn0 sprejeti, če dovolite gledal okrog sebe in dejal s slabot- jzrazUj prinčevsko. Lepa je vaša de-tum glBsom: žela in se tako hitro razvija, da bo »Kaj pa vendar počno vsi t. idioti tudi y gospodarskem pogledu kmalu okrog moje postelje?« doseg!a našo«. Na vprašanje kakšni »Gospoda,« je hudomušno dejal J njih ob£ka paJje pove- zdravnik, »bolniku gre že na bolje. Saj vidite, da nas je že spoznal«. V ŠOLI Učiteljica: Jakec, povej, kaj je to basen ? dal, da gre za spoznanje in izmenjavo izkušenj dela obeh mladinskih organizacij. istega dne popoldan se je delegacija v spremstvu gostiteljev odpe- Jakec: Šica, basen, basen to je ... ljala v Je'enov žleb, nato pa so si še n. pr. če se pogovarjata koza in vol ogledali I esno industrijsko podjetje tako kakor vi in jaz. v Ribnici. Mc v ,, ....... i k/, - '.: . r;:v ;i : -. Vt Iz naših krajev Ni več videl domačega kraja Februarja je minilo leto dni, kar je odšel Alojz Kordiš s Hriba k vojakom. Kadrovski rok je služil v Dubrovniku v Dalmaciji. Takoj po prihodu k vojakom je pokazal veliko zanimanje za učenje, in tako se je iz dneva v dan bolj usposabljal. Ker je pokazal sposobnost, je postal komandir odelenja. Njegovo službovanje je lepo potekalo in Lojze niti pomislil ni, da njegovo oko ne bo več videlo domačega kraja. Predstavljal si je, da bo tistih šest mesecev kmalu minilo, potem pa bodo zopet ropotali mlinski kamni v zadružnem mlinu. Toda nit njegovega življenja, vojaški rok in vse načrte je pretrgala usodna noč med sedmim in osmim avgustom! Tisto noč je imela njegova edinica nočne vaje na otoku Loputi, ki je 10 km oddaljen od Dubrovnika. Ob premikanju po položaju je naletel na jamo, za katero ni nihče vedel, niti je ni bilo mogoče opaziti, ker je majhna in preraščena. Zmanjkalo mu je tal in vojaki, ki so bili v bližini, so slišali samo ropot orožja, ki je padalo v globino. Z reševanjem so pričeli takoj, vendar je bilo silno naporno in nevarno in šele po triindvajseturnem delu so ga potegnili ven. Ugotovili so, da je jama, v katero je Kordiš strmoglavil, globoka 75 metrov. Vest o tragični smrti Potočana je pretresla vse, ki so ga poznali. Čeprav je Lojze rasel ob trdem delu, je bil kljub temu vesele narave in delaven fant. Očeta je izgubil leta 1943, ko je kot partizan padel v borbi za Turjak. Po očetovi smrti je padlo vso breme preživljanja družine na materina ramena. Domov so ga pripeljali 12., pokopali pa 13. avgusta. Njegov grob so Potočani obsuli s številnimi venci. Naj mu bo lahka domača zemlja! PREDGRAD PRIČAKUJE UČITELJA Šolski odbor osnovne šole Pred-grad se zelo zanima za napredek šolstva. S sodelovanjem Kmetijske zadruge Predgrad urejujejo v Zadružnem domu stanovanje za učitelja, v načrtu pa imajo v drugem nadstropju Zadružnega doma še udobnejše stanovanje za učitelje. September bo kmalu tukaj in z njim pričetek pouka, ki ga otroci željno pričakujejo. Prav tako željno pričakujejo tudi učitelja in učiteljico Kajfež in jima želijo dobrodošlico. 10 let kočevskega ,.Kovaštva' Alojz Kordiš O ZAVAROVANJU KMETOV Na seji odbora zadružnic pri OZZ je predlagala tovarišica Marija Ivančič iz Sodražice, da bi najprej morali kmeta zavarovati, šele potem se bo z vso vnemo boril za večji pridelek. Odgovoril je tajnik OZZ tov. Jože Razpotnik: »Tovarišice, to pa je mnogo težji problem kot kooperacija! O tem se je že večkrat razpravljalo. Ustanovljena je bila tudi komisija, ki proučuje možnosti zdravstvenega in socialnega zavarovanja kmetov. Za prvo je že izdelan osnutek zakona. Ustanovljeni bodo občinski skladi, iz katerih bi črpali sredstva, kajti dejstvo je, da kmet sam ne zmore vseh stroškov v primeru bolezni. Tako bi mu bilo vsaj delno pomagano. Drži pa tudi, da nekaterih bogatejših kmetov ne morejo kontrolirati. Zato bo treba to vprašanje še temeljito proučiti. Mnogo težje pa je socialno zavarovanje! Naš kmet, ki sicer največ dela, tako malo zasluži, da res ne vem, kako bi zmogel sam plačati vse. Najprej bi bila potrebna socializacija vasi, šele potem bi lahko govorili o socialnem zavarovanju!« V nedeljo je kovaško podjetje v Kočevju proslavilo 10-letnico svojega obstoja. Tiho in skoraj neopaženo so v naravi v vznožju Stojne v krogu kolektiva in prijateljev priredili proslavo, ki se bo vsem udeležencem nepozabno vtisnila v spomin. Na kraju proslave so pripravili simbolični ogenj, ob katerem je govoril upravnik podjetja, tov. Klun. Poudaril je, da je podjetje z vztrajnim delom in nesebično požrtvovalnostjo celotnega kolektiva doseglo lepe uspehe in se skoraj popolnoma prerodilo. Podjetje, ki sloni na starih izkušnjah in novih iznajdbah, stremi le za čim večjim napredkom in uspehom. Temelj temu podjetju je dal upravnikov pokojni oče, ko se je pred 50 leti osamosvojil. Pred vojno je zgradil najmodernejšo delavnico v Sloveniji, ki jo je po osvoboditvi prodal državi. RINŽA BO ŠE SMRDELA Kar milo se človeku stori, ko gre preko naše mirne Rinže. O njej je bilo že mnogo napisanega, Pinža pa je slej ko prej lena, zeleno obrašče-na in smrdeča voda! Pri podjetju »Komunala« smo povprašali, če imajo letos v programu morebitno čiščenje in reguliranje Rinže. Tov. Hočevar je odgovoril, da imajo letos v načrtu samo zasip in ureditev prostora pri jezu ter morebiti graditev škarpe pri bodoči tržnici. V ostalem pa, je poudaril, je odvisno od finančnih sredstev. In teh je bilo v Rinžo že precej vloženih! Že dalj časa se lahko vidi, da je zaradi večje porabe vode in pa seveda zaradi kraškega sveta vode vedno manj. Da, Rinža je velik problem Kočevja, ki pa ni nerešljiv. Jože Papež je poskrbel za prijetno glasbo, s svojim zdravim humorjem pa je vse zabaval veseli Nejče. Za vse ostalo pa sta z veliko požrtvovalnostjo poskrbela Jože Adamič in Anton Vukan. V pozni večerni uri so se razšli, ysi P® so iskreno želeli, da bi se podjetje »še v bodoče tako lepo razvijalo, kot se je do sedaj. PRISILNA UPRAVA V SODRAŠKI »STOLAHNI« V podjetju »Stolarna« pri Sodražici imajo prisilno upravo že od januarja meseca. Izmenjano je bilo vodstvo podjetja, ker prejšnje ni bilo doraslo svojim nalogam, saj je znašala izguba skoro 3,000.000 din. Čeprav moramo upoštevati tudi objektivne težave, ki jih je imelo podjetje, ne bi smelo priti do takega poraznega finančnega rezultata. 34-članski delovni kolektiv s prisilnim upraviteljem Franom Fajdigo se trudi, da bi poslovanje čim-prej spravili na zeleno vejo. Pri tem so dosegli že lepe uspehe. Težave pa jih tarejo, ker imajo prenizek obratni kredit, samo 6,000.000 din, potrebovali pa bi vsaj še 3,000.000 din. Kredit rabijo za nemoteno poslovanje. Podjetje se bavi s predelavo lesa in zato rabijo večje količine lesa na zalogi, da se osuši. »Stolarna« dela razne galanterijske izdelke, ki gredo večji del v izvoz. Solidni izdelki lahko dobe kupca, zato svoje proizvode lahko prodajo. Pod novim vodstvom podjetja se je delovna disciplina precej izboljšala, kar spet po svoje vpliva, da gre v podjetju na boljše in daje upanje, da prisilna uprava ne bo več dolgo potrebna. Kot žrtve ste padli v borbi za nas ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. FRANC HINŠ Rodil se je 11. 9. 1904 v delavski družini. Pred vojno je bil zaposlen večinoma pri raznih kamnolomih. Že v mladih letih ga je zanimala politika, zato je takoj po okupaciji aktivno sodeloval v KP in OF. 30. maja 1942 je ostopil v NOV ter se udeležil borb v različnih krajih. V zadnji borbi je bil pri Ribnici, kjer je tudi padel kot komandir čete. Doma je zapustil ženo in tri nepreskrbljene otroke, njegova dva brata pa so Italijani ubili kot talca. STANKO GAZVODA Rodil se je 26. marca 1922 v delavski družini na kočevskem Rudniku. Po končani osnovni šoli se je izučil mizarske obrti in se zaposlil kot mizarski pomočnik. PISMA NA SMRT OBSOJENIH »MOJA SMRT NI SRAMOTA!« »VEM, DA BO KMALU . .. PRAZNIK ...« »NIKAR NE ŽALUJ ZA MENOJ« Tako so se poslavljali od življenja in svojcev pred ustrelitvami in obešanjem — v zaporih Banje Luke, Podgorice in Beograda, Novega Sada in Občin in drugod. Za njimi so ostala pisma — dokumenti, ki jih ne bo moč nikoli pozabiti, kajti pričajo nam o junaški odpovedi, pogumu, vdanosti in ljubezni. V knjigi »Pisma na smrt obsojenih« so našla svoje mesto in tu objavljamo nekatera. PISMO LUDVIKA FERDAN-X OTROKOM X Jug van in Vesna, otroci! Vama bi hotel napisati vse najlepše, kar morem. Veselil sem se Vajinega odraščanja. Veselje mi je spomin na urice, ko smo se skupaj igrali in pogovarjali. Toda premajhna sta, da bi se me spominjala. Hotel sem Vama biti prijatelj, ne v veselih urah, ker takrat me le bosta rabila, ampak v najtežjih trenutkih Vajinega življenja, ko je vsaka prijazna beseda blagodat in vsak na- Bosljiva loka središče krošnjarstva V težkih časih habsburške vladavine je po vaseh večkrat pel boben, ki je naznanjal propad posestev. Staro ustno izročilo pravi, da je 1786. leta izšel cesarski patent, po katerem je kočevski okraj lahko svobodno krošnjarji s tekstilnim blagom, urami in drugim. Središče krošnjarstva je bila Bosljiva loka ter okoliške hrvaške vasi. Vsak krošnjar je imel konjička, pa je naložil svoje blago na voz in se odpeljal na Ogrsko. Ko je stekla železnica Karlo-vac—Reka, so voz opustili. Tedaj so oprtali na pleča krošnjo, polno ur in drugega blaga. Tako so hodili vsako jesen iz roda v rod, po letu 1898 pa so trumoma odhajali v »obljubljeno« deželo Ameriko. Toda tu- ma- di tam je bilo garanje doma in lokdo je obogatel. Po prvi svetovni vojni krošnjarji niso več odhajali na Ogrsko, ampak so se omejili na Bačko, Banat, Baranjo, Srem in doljnji del Hrvatske. Ni lahko krošnjarsko življenje, še teže pa se je preživljati na skopi kraški zemlji. V Kolpski dolini ni obratov ne tovarn, ki bi nudile ljudem zaslužek. Mladi ljudje sedaj že opuščajo krošnjarjenje in raje odhajajo v mesta za zaslužkom. Da bi ta beg ljudi z vasi omilili, bi bilo potrebno Kolpsko dolino industrializirati. Vse to pa je še vprašanje bodočnosti. J. štimec svet zaklad. Okorne besede niso izrazile, kar sem hotel. Naj Vama naša mamica izroči pismo, ko bosta tako velika, da ga bosta razumela. Lepo, lepo Vaju pozdravlja Vajin oče Ludvik. PISMO DUŠANA FINŽGARJA MATERI Draga mama! Danes sem bil obsojen na smrt zaradi komunizma. Vem, da sem Tl s tem naredil mnogo gorja. Oprosti mi! Prosim, mama, da mi pozdraviš vse znance in posebno še brata Milana. Prilagam Ti uro, ki r.aj Ti bo v spomin. Kratko je bilo moje življenje. Mislim, da me boste imeli v dobrem spominu. Pisal bi Ti še več, pa nimam preveč časa. Torej danes popoldne bom mrtev. Pozdravlja vse Tvoj Dušan PISMO FANIKE POKLEKA MATERI IN OČETU 15. avg. 1942 Ljuba mama in ate! Danes mi poteče konec mojega življenja. Prosim Vas, da mi oprostite, kadarkoli sem Vas razžalila in Vas nisem ubogala. V svoji najlepši mladosti svojega življenja bom morala zapustiti čudoviti svet in se ločiti od Vas, ljubi starši. Nič ne žalujte, saj je vseeno, eden preje, drugi pozneje, kakor pravi pesem: Dolgost življenja mi je kratka, kaj znancev že zasula je lopata, odprta noč in dan so groba vrata, a dneva ne pove nobena pratka. Dragi bratje in sestre! Tudi od Vas se poslavljam in Vas zadnjikrat najlepše pozdravljam. Ubogajte ato in mamo, jaz jih ne morem več ... Na svidenje nad zvezdami Fanika Pokleka Sprejmite mnogo lepih pozdravov od Vaše hčerke Fani. Mi je že bila taka usoda namenjena, da me je v mojih 25 letih življenjska doba zapustila. mi moje krivično nastopanje pram Tebi. Danes vidim, da si na- bila naša žrtev, Te zadnjikrat poljublja Tvoj zvesti mož Jože! Ne jokaj preveč, saj Te bom pričakoval. Jožek, Ti ne boš poznal Tvojega ateka, Joži, Mili, Mari, ubogajte ljubo mamico. Naredite si v pesku grob in se s tem spomnite Vašega nesrečnega očeta, ki Vas je neizrečeno ljubil do zadnjega vzdiha in Vas in mamo pričakuje nad zvezdami! Poljube Jožeku, Marici, Jožeku, Milici in vsem sorodnikom in prijateljem zadnje pozdrave! PISMO JOŽETA LETONJE ŽENI Ljuba žena! Zadnja je moja pot na tem krivičnem svetu. Prosim Te, odpusti PISMO ANKE KNEŽEVIČ DOMAČIM Dragi moji! Danes Vam pišem zadnje pismo, ker vem, da pojdem jutri ob desetih v smrt. Ni mi žal, da bom šla tako mlada v hladni grob, ni mi žal, saj odhajam častno in pošteno in dajem svoje življenje kakor na tisoče in tisoče naprednih mladincev, ki so ga dali za splošno stvar, za dobro vsega naprednega človeštva. Težko mi je samo to, da Tebe, starega in onemoglega očeta, zapuščam samega. In še posebno mi je žal, da ne morem več videti mojih ljubih in dragih bratov. Očka, bodi pogumen in nikar ne obupuj, da se Ti ne bodo posmehovali sovražniki, ki mene, mlado, danes ubijajo. Ne sprejemaj sožalja od nikogar, ker mnogi ne bodo prišli zato, da bi Ti pomagali nositi Tvojo žalost, temveč Te bodo z uživanjem opazovali v Tvojem trpljenju. Meni je zaradi Tebe hudo in to naj Ti bo dovolj. Jaz pa odhajam pošteno in zato, ker sem poštena, me bratje Črnogorci ubijajo, podleži. Ne smeš se sramovati smrti svoje hčerke, saj odhajam kakor mnogi, za dobro ljudstva. In vedi tudi to, ča bo prišel dan, ko bodo nas vse maščevali naši braje in tovariši, ki se v teh štirih letih bore po naših gorah. Moje zadnje misli so posvečene svojemu staremu roditelju. Bodi vzdržljiv in pogumen in ne obupuj. Zadnjikrat prejmi pozdrav od Tvoje hčerke Anke Kot sin proletarca se je že v zgodnji mladosti vključil v delo napredne mladine, leta 1940 pa je bil sprejet v SKOJ. Po okupaciji Jugoslavije je bil vključen v mladinsko sabotažno grupo ter sodeloval pri vseh večjih sabotažah v rudniku. Prav tako je bil neutrudljiv pri širjenju propagande za vstajo in zbiranju orožja ter drugega materiala. Aprila 1942 je vstopil v Kočevski odred, nato pa je bil premeščen v Cankarjevo brigado, kjer je napredoval v vodnika. Aprila 1943 so Cankarjevo brigado v Čatežu pri Veliki loki napadli z veliko premočjo Italijani in belogardisti. Borba je trajala ves dan, ponoči pa se je brigada umaknila proti Moravčam. Stanko je šel v patruljo in bil ujet. Po dveh mesecih zapora v Ljubljani je bil obsojen na dosmrtno ječo in premeščen v zapore v Italijo. Maja 1944 je bil s pomočjo Rdečega križa poslan transport kaznjencev v Ljubljano. Stanko, ki je tudi bil v tem transportu, je pri Trstu s tremi tovariši pobegnil z vlaka in se vključil v 30. divizijo NOV. Po treh mesecih bivanja v diviziji se iz neke borbe ni več vrnil. FERDINAND LAMPE Rodil se je 9. aprila 1924 v delavski družini v Kočevju. Po končani osnovni šoli se je izučil kovaške obrti in se zaposlil kot kovaški pomočnik v kočevskem rudniku, kjer je ostal do vstopa v partizane. Takoj po okupaciji Jugoslavije se je mladi Ferdo kot član napredne mladinske organizacije vključil v vrste OF, kjer je bil aktivist in obveščevalec. Siril je propagandni material, zbiral orožje in municijo, hrano in denarne prispevke ter vse to pošiljal v gozdove. 9. junija 1943 je vstopil v I. bataljon IX. brigade. Z Nemci se je boril v Grčaricah, Jelenovem žlebu, na Hrvaškem in drugod. Avgusta 1944 so ga Nemci in belogardisti na Grmadi pri Novem mestu ujeli. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled. JANEZ PEREMIČ Rodil se je 14. decembra 1924 v Stični v uradniški družini. Še kot otrok se je s starši preselil v Kočevje, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1942 je stopil v stik z borci in aktivisti OF ter se uvajal v borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem. Po kapitulaciji Italije je 9. septembra vstopil v IX. brigado NOV v Kočevju. Udeležil se je borb na Turjaku, Krimu in drugod. V borbi z ustaši je bil ranjen v prsi, toda na poti v bolnico je 9. decembra 1943 v Jasencu pri Drežnici umrl. ŠTEFAN MIHELIČ Rodil se je 23. decembra 1923 v delavski družini v Jelendolu. Po končani osnovni šoli v Kočevski Reki, kamor se je preselil s starši, se je zaposlil na žagi, kasneje pa v rudniku v Kočevju, kjer je ostal do vstopa v partizane. Po kapitulaciji Italije 1943 leta je vstopil v Tomšičevo brigado ter se udeležil vseh njenih borb. Konec januarja 1944 se je brigada nahajala na Štajerskem pri Velenju. Ko je šel v patruljo, je zaradi poizvedb vstopil v neko hišo, iz katere se ni več vrnil. Tovariši so pozneje preiskali vso hišo, vendar o njem niso našli nikakega sledu. 21 Naslednji dan se je radovedni volkec spet splazil do izhoda. Obstal je, ko da je slišal nekaj čudežnega. V resnici ni'bilo ničesar. Živahni mali možgani so spravili to žarečo sončno svetlobo v zvezo z dogodkom, ki ga je doživel prejšnji dan. Spominjal se ga je prav malo ... Nenadoma pa se je obrnil ter odbrzel naravnost v svoj predor — v ljubljeno zavetišče. 22 Sonce je bilo že v zatonu, ko sta stopila volka na holm, v katerem je bil brlog. Malomarno sta ošinila okolico. Bila sta prepričana, da je vse v redu. Nekaj trenutkov sta — zvesta staremu nagonu — z nosom hlastno vsrkavala zrak. Zavohala nista ničesar, kar bi ju opozorilo na morebitno nevarnost. Tudi nista ničesar slišala, niti videla. V prepadih sta se počutila popolnoma varno, četudi jima je pretila nesreča .., 23 Samica se je prva spustila k brlogu, kjer je odložila svoj tovor ter priklicala zarod. Tudi volk je odložil tovor, nato pa se je napotil k reki, da si pogasi žejo. V hipu, ko je hlastno srebal vodo, je rezek puškin strel zmotil večerno tišino. Lepi volk — oče se je mrtev zgruti'il kraj potoka. Prestreljena glava je padla v vodo in kri je pordečila breg ... Samica je zaradi varnosti zatulila ter izginila za gričem .., 24 Ob večernih žarkih junijskega sonca se je lovec spravil na odkopavanje mladičev. Uro nato ja pet mrtvih trupelc ležalo pred njegovimi nogami. Mož si je brisal znoj s čela ter razmišljal, kaj se je zgodilo z mladičem, ki ga prejšnji večer ni pogodil. Frank je bil prepričan, da znanec ni med mrtveci. Barva dlake je bila tako izzivajoča in oči malega junaka tako bistre, da bi ga takoj spoznal, če bi bil med mrtvimi. £Ll—- PO OLAFU ASLAGSSONU PRIREDIL V. DRŽAJ,