ečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA lisi ^slovenskih .delavcev y Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sunday a and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 3—3871 NO. 54. — ŠTf;V. 54. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 6, 1931. — PETEK, 6. MARCA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. USODEPOLN RAZKOL V DEMOKRATSKI STRANKI predsednik narodnega odbora j. raskob, zahteva, naj države odločujejo glede prohibicije Predsednik demokratskega narodnega odbora se zavzema za sprejem novega dostavka k zvezni ustavi. — Njegovi nazori so pa strahovito razburili senatorja Robinsona. — Navzlic vsem pozi-k slogi je nastal velik razkol med suhači in mo-krači. — Ženske baje zahtevajo modifikacijo osemnajstega amendmenta. WASHINGTON, D. C., 5. marca. — Predsednik demokratskega narodnega odbora, John J. Raskob, je imel danes nadvse značilen govor ter se zavzemal za povratek principov Thomasa Jeffer-sona. Po njegovem mnenju mora postati demokratska stranka liberalna stranka. Njegov govor se je tikal predvsem prohibicije, ki bo igrala pri prihodnjih volitvah odločilno vlogo. Raskob je priporočil, da ni treba delovati za preklic oziroma modifikacijo osemnajstega amendmenta, pač naj se pa demokratska stranka zavzame za nov amendment, ki bo dajal posameznim državam kontrolo nad izdelovanjem, prodajo in transportom opojnih pijač. Tozadevni amendment pa ne bo preložen v odobrenje državnim zakonodajam, pač pa državnim konvencijam. Predno uvede država sistem kontrole nad opojnimi pijačami, mora v to svrho razpisati splošne volitve. Narodni odbor demokratske stranke bo na bodoči demokrat-faki narodni konvenciji stavil tozadevni predlog. Raskob je poudarjal, da zamorejo, soglasno z načrtom, južne države ohraniti prohibicijo, če hočejo. Ta načrt je baje v polnem soglasju 2 Jeffersono-vimi principi. — Naravnost nerazumljivo je, — je vzkliknil Raskob, — kako bi mogli demokrat je nasprotovati načrtu, ki daje narodu pravico, da uveljavi svojo voljo. Pojma "mokro" in "suho" sta zelo nejasna. Vsledtega ni zato, da bi označil demokratsko stranko kot "mokro". Raskob predlaga, naj se imenuje njegov načrt "home-rule" načrt. Ako hoče biti demokratska stranka resnično liberalna stranka, se mora zavzeti za takojšen preklic takozvanih "višnjevih" postav. — Naravnost abotno je, prepovedovati ljucjem voziti se ob nedeljah na cestni železnici ali pa zapirati kopališča samo zato, ker je gotova skupina ljudi baje prepričana, da mora biti vsk človek v nedeljo v cerkvi, češ, da zamore priti edinole na ta način v nebesa. — Dežela je v teh hudih časih brez pravega vodstva, — je nadaljeval. — Kako bi si sicer drugače tolmačili dejstvo, da je v deželi neizmerna izobili-ca živil, da pa obenem strada na stotisoče in stoti-soče ameriških prebivalcev. Govornik je zagovarjal tudi harmonijo med delom in kapitalom, češ, da je delo navezano na kapital, kapital pa na delo. Ako kaka korporacija računa previsoke cene, naj se nastopi proti nji. Toda če uganjajo posamezne korporacije nečuvene praktike, ni še nobenega vzroka, da bi napovedali vojno vsemu trgovskemu svetu. — Milijonom farmer jem, ki so prišli v hudo stisko, je treba pomagati. Kongres naj v tem ozi-ru uveljavi gospodarsko zdrave sklepe. Ce bo nakupna moč far mer j a dvignjena, bo to v veliko korist vsemu gospodarskemu življenju. WASHINGTON, D. C., 5. marca. — Prohibi-cijsko vprašanje je bilo že dalj časa podobno sodu smodnika. Danes je pa na seji demokratskega narodnega odbora ta sod eksplodiral. Ko se seja od-godila, ni bilo nikjer nikakega sledu o slogi oziroma sporazumu. Dva naj odličnejša demokrata — Alfred Smith jugoslavija je pomagala nezaposlenim Nad petnajst tisoč izseljencev se je vrnilo na državne stroške domov, ker niso mogli dobiti v tujini dela. BEOGRAD, Jugoslavija, 5. marca. — Ljudje, ki so šli iz Jugoslavije za kruhom v tujino, so poslali domov dosti svojih prihrankov. Nekateri so prihranke naložili v jugoslovanskih bankah, drugi so pa pomagali svojim sorodnikom in prijateljem. Prva leta po vojni so jugoslovanske izseljenci dobro služili v tujini. Pre i dvoma leti se je pa vse sko-ro mahoma izpremenilD. Zaslužka je bilo vedno manj, lansko le~o je pa gospodarska kriza dosegla svoj višek. V KVinadi, Združenih državah, Argentini in Braziliji je na tisoče jugoslovanskih izseljencev, ki so brez dela in sredstev. Prvič v zgodovini mlade Jugoslavije sfe je zgodilo, da je prihitela jugoslovanska vladi priseljencem na pomoč. Ljudem, ki so brez dela in zaslužka skuša pomagati s tem, da jih spravlja nazaj v domovino na vladne stroške. V zadnjem času se je vrnilo iz Severne in Južne Amerike v domovino nad petnajst tisoč izseljencev na stroške jugoslovanske vlade. gonja proti priseljencem za omejitev priseljevanja Senatorja Johnson i n Reed kar ne moreta preboleti, da ni bila sprejeta njuna predloga glede omejitve. Onega, ki štrajka in postane vsled tega "nepriljubljen", lahko depor-tirajo. BOSTON, Mass., 5. marca. — Pol-nomočil z vezen ga priseljeniškega u-rada zlorablj-ajo sedaj, da zlomijo stavke ter lahko celo deportirajo one, ki se udeležujejo stavk. Priseljeniška komisarka Ana Til-lmghast v Bostonu je priznala to v nekem p:govoru s profesorjem War-ne-jem, ko je slednji protestiral po naročilu Amer. Civil Liberty unije pr^ti več kc.t dvomljivemu obnašanju priseljeniških oblasti v Law-rence-stavki. Krajevne oblasti so areurale Pa-tao Devina, Williama Murdocka in Edith Berkman ter jili pridržale pro ti neobičajno visoki jams čini. Najprej je bila -jamščina večkrat zvišana, in konečno so nastopile priseljeniške oblasti z deportacij-skimi povelji, čeprav še ni dokazano, da so (bili ljudje "nezakoniti priseljenci". Potom, te aktivnosti skuša prejšnji železniški uradnik ter sedanji delavski tajnik William N. Doak izrabiti svoj urad za deportaojio ne-zaželjenih priseljencev. Ko je profesor Warne vprašal, če moiM vsak, ki ni Amerikane^, pričakovati. da sta se Gand- buljil oči, jo debelo pogledal in ji pokazal jezik. , ZA $125.000 LEDU _JE UKRADE DOTMUND, 5. marca. — Tukaj so aretirali nekega, delavca, ki je obdolžen, >da je ukradel za $125,000 ledu. Šest l«»t je bil zaposlen ▼ neki izdeloval niči ledu, obenem je Imel pa tudi abojo lastno trgovino z ledom. Ledu, ki ga je prodajal, pa ni kupil, ampak ga je nakradel. Pri kradmji je imel kakfh Uklcaei po-magačerv, katerim j« seveda "pošteno" plačal sa njihov trud. D'ANNUNZIO JE ZOPET OZDRAVEL i GARDONE, Italija, 5. marca. — Znani italijanski pesnik in pisatelj Gabriel d'Aimznio, ki je nevarno zbolel na influenci, je zopet ozdravel. Zdravniki mu pa še ne dovole zapustiti doma. hi in angleški podkralj sporazumela, je zavladalo v tukajšnjih trgovski krogih veliko veselje. Trgovci so prepričani, da bo njihotva trgovina zavzela vkratkem velik razmah. Vsled indijskega praznika so bile vse trgovine zaprite. Japonski princ v Parizu. PARIZ, rancija, 5. marca. — Sem je dospel iz Pariza japonski princ Takarrrasu s svojo ženo. Princ je najmlajši brat cesarja Hirohita. i ^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih je zanesljivo varno in zato koristno za vast ako se poslu, žujete nase banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 cfo že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Nastavljene! prejmejo tormj denar doma, fcra nwrt> ian, tnj ■■daljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene ■ podpisom naslovljencev ln Ugom zadnjih pošt, kater« dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne ca posamesnlke v un&ajv nd* ■reče pil delu radi kompenzacije, kakor mnocokrait t nunlli lin-* čajih tudi na aodnlji v stari domovinL Sakser State" Bank 82 Cortlandt Street New York, H. Y, Telephone RArelay 7—0380 ali 0381 -T KODA" NEW YORK, PRIDAT, MARCH 6, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. r "Glas Naroda" MORILCA LAKNERJA SO IZROČILI SODIŠČU l T KDO JE FINANCIRAL D'ANNUNZIA NA REKI Owned and Published by ILOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Cui pmfttloci) Oajr—r. President L. Benedlk, Treas. Plsoe of bnlnwi of the corporation and addresses of above officers: 1I< W. llth Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" __(Voice ef the People) _Issued Every Day Except Sundays and Holidays E» celo leto velja Ust za Ameriko Za New York za celo leto $7.00 ln Kanado ------------------------$6.00 Za pol leta ................................$3.50 £a pol leta -------------------------$3.00 Za Inozemstvo za celo leto______$7.00 Em četrt leta .............................41.50 Za pol leta ...................................$3.50 ________Subscription Yearly $6.00._ ____Advertisement on Agreement. "Qlas Naroda* Izhaja vsaki dan lzvzemM nedelj ln praznikov. Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj še blagovoli pošiljata po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, iprodmo. da *e nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA**, 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3678 D'Anoiunzijeva ekspedicija i n njegovo večmesečno vladanje na Reki so dali povod tudi nekaterim aferam, ki so jih deloma tudL formalno rešila italijanska sodišča. Tako se je vršil še pred kratkim proces zaradi nasilnega odvzet j a streliva in hrame, ki jo je prevažal parnik "Cogne". Ta parnik je pomotoma sprejel na krov nekaj D'Annunzijevih zaupnikov, k». so kapetana prisilili, da je pristal na Reki, kjer so D'Annunzijevi pristaši hrano in strelivo zaplenili. Sodišče je D'An,nunzijeve pristaše o-prostilo, češ da niso postopali kot pomorski roparji nego kot veliki patri jot je. Te dni so objavili v fašistovskem tisku v obliki junaške legende drugo afero, ki pa r»". imela svojega e-piloga pred sodiščem, ker po mnenju fašistovskega tiska danes ni potrebno, da se take afere "iz ju-našiti časov" spravljajo pred sodf.-šče. Fašistovski tisk obsoja takratno vlado, češ da se je formalno u-pirala D'Annunzijevemu podjetju Ga^zeta del Popolo poroča, kako je prišla svota 2,000,000 državnega denarja, ki je U1 namenjen italijanski vojski v Albanji v roke D'Annunzija. Junak te afere je bil Attilio*Ferrarls, ki je bil takrat rezervni poročnik. V decembru leta 1919, je cn redno služIl v četah, ki so bile v Albaniji. Takrat je vrhovno poveljstva poslala tem četam hrano in večjo količino denarja. V Albanijo so bili sporočUi, da je provijant in denar že v Taran-tu. Iz Albanije so poslali v Taran-to FerraTisa in kapetana Melleja. da prevzameta denar in hrano. Ko sta prišla pa v Taranto, so se oglasil pri Ferrarisu trije D'Anun-zijev. častniki in sporcčili, da primanjkuje D'Annunziju in njegovim pristašem denarja in hrane. Fer-ras in Melle sta se dala takoj nav-dušti za naklep. Ko je parnik zapustil luko so najprej napadil oba karahinerja, ki sta stražila zaklad Danes so morilca Laknerja ves dopoldan zasliševali. Šef kriminalnega, oddelka Žajdela, ki vodi preiskavo, je skušal predvsem izvedeti, koliko denarja je morilec odnesel in kam iga je skril. Spričo morilčevega cinizma je zelo verjetno, da si je skrivališče pod Čevljarskim mostom izmislil in da je preostali denaT, ki ga niso dobili pri njem, varno shranil Preiskava policčje bo še danes zaključena in bedo morilca izročili jutri deželnemu sddišču. Za preiskovalnega sodnika je določen sodnik dr. Bizjak. Ker je Lakner že vse priznal, je pričakovati, da bo sodna preiskava v krakem zaključena in da se bo obravnava protii. Lak-ner-ju vršila že v najkrajšem času, verjetno že meseca aiprila. Laične r se v zaporu obnaša kakor najbolj zakrknjeni morilci. Zdi se, kakor 'da ga ne more nobena stvar spraviti iz ravnotežja. Noč je prespal tako mirno, kakor bi bdi na>j-nedclžnejši človek na svetu. Kviko hladnokrven je morilec, je razvidno tz tega, da se je po umoru napoti-l v Ljubljano in da se je zgltisil na Sv. Petra cesti pri Pre-skerju, kjer si je kupil obleko, črno suknjo, čepico, kravato, šal in čevlje, zakar je plačal 1776 Din. Prav nič g*i ni motilo, da je "vabu-d?1. v trgovini pozornost, ko je plačeval in se je 'izkazalo, da ima še mnogo denarja. Iz trgovine 'je odšel v klet v Dalmatinovi ulici št. 7, kjer se je (preoblekel in pustil stare cape kar v kleči. Ve5 (prenovljen se je Lakner spomnil, da bi bilo dobro, da bi se še bolj p^leptrjl, saj denarja mu ni manjkalo. Izložbeno okno modne trgovine "Berko" ga je izvabilo v trgovino, kjer si je kupil fin modni klobuk za 270 Din, elegantno barvasto srajteo za 105 Din svileno kravato, ovratnik, gumbe i parlament bi proračun najbrž zavrgel. PREMIRJE V INDIJI NEW DELHI. Indija. 5. marca. — Mahatma Gancfhi in podkralj lord Irwin 9ta podpiš-jjla danes premirje med Indijci ter angleška vlado. Gandhi je sporočil komiteju vse ftočke dogovora in komi tej jih je potrdil. Kmalu bo oproščenih nekako 50 tisoč političnih jetnikov. Nehru, predsednik vse-indšjskega kongresa, je označil dogovor kot izročitev Indije v roke Angležev. Velikonočni Prazniki Čas pirhov, vstajenja narave in drugih sladkih spominov iz mladosti . , se bližajo Prepričani smo, da se bo tudi letos kljub slabim razmeram večje število naših rojakov in rojakinj spominjalo svojih dragih v stari domovini, z večjim ali manjšim denarnim darilom za Velikonočne Praznike. Pripravljeni smo popolnoma za točno iz* vržitev vseh naročil, vendar prosimo, ne predolgo odlašati s pošiljatvami, da nam bo mogoče dostaviti nakazane zneske naslovljen, cem pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York. Šmarje, 21. februarja. Morilec Lakner je bil v Šmarju do poixdeljrtca. Kakzra- je znano, je frjHkoj po umoru odšel v Ljubljano, kjer -si je kupil novo obleko. Okoli poldneva se je odpeljal s Pečnikct-vim avitcmcbilcm v Grosupolje. Vstopil je pri Češn\/arju v Ljubljani v avtc-bus. Izstopil je pa nekoliko naprej od Šmarja na Sapu ln se naip;itil k Javorniku, ki je gro-bofkop in opravlj-a, tudi druga dela ter tiako preživlja svojo številno družino.' Na Sapu ima v najemu hišico. Javornikova hči Frančiška je bila namreč Lakner jeva ljubica. Stara je 17 leit. Kaj je delal od sofbo&e na nedeljo na Sapu ni točno znano. V ne-dtljo sta se pa Lakner in njegova Ijoibica odpeljala iz osebnim vlakom v Ljubljano. V Ljubljami je Lakner kupil Frančiški zlat prstan za 300 Din in uri za 400 Din v neki trgovini z urami dkoh glavne poŠte; tako je namreč dekle samo zatrjevalo. Okrepčala sta se tudi . v neki ljubljanski gostilni, katere ime pa dekle ni ved^Jo povedati. V nedeljo popoldne sta se odpeljala s Pečnlkovtm avtobusom v Šmarje. Ko se je popoldne v Šmarju v Prosvetnem domu vrSUa predstava "Tata na konju"* in sd btfe na sporedu Se razne pevske -točke, so pnttli tJJa tudi Lakner, Javornikova Uči ln Javornik sam. Lakner je kupil pri blagajni listke prve vrste. Ljudem se m po %oAei fWrtl M fetW, trn na|- Vi ZAMORETE biti brez pravilne razsvetljave ...Toda Zakaj NAJ Bi Bili? IKAKIH ČE ALI TODA o tem, vi lahko izha-"** ha jate na leta s slabo razsvetljavo. Naši predniki so to delali generacijo za generacijo, in nekate. ri med njim so dosegli visoko starost. Bili so tudi brez električnih refrigeratorjev in vacuum čistilcev in prsnih kopeli — ter tisočerih drugih ugodnosti, katere vi dnevno uporabljate. Vseh teh stvari se poslužujete in z veseljem plačujete ^anje, ker napravijo vase življenje prijet, nejše in ugodnejše. Najbrž vam ne bo dala nobena stvar niti za približno ceno večje-udobnosti in koristi kot primerna razsvetljava. Nocoj, samo v s vrbo poskusa, nažgite par nadalj-mh svetilk, pa boste videji, koliko bolj privlačen bo vaš dom. če hočete zagotovo imeti najboljšo razsvetljavo v vašem domu, vprašajte za pomoč naše inženirje za razsvetljavo. Ta služba je za naše odjemalce brezplačna. % / The New York Edison System President The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company — Ali bodo moji umetni zobje taki, kakor so pristni? — je vprašala mlada c/oma zobozdravnika. — Naredim vam tako naravnf, spe etična, da vas bodo celo boleli. — Žena, zvkaj si mi kupila ita-ko veliko srajco? — Pa vendar ne misliš, da se bom v trgovini izdala, da imam tako suhega moža. * — Ne vem. kaj bi rekle moderne ženske, če bi bil še zdaj veljaven zaxon, ki g-j, je v 18. stoletju krevj Ludvik XV. v Franciji sve-caau »preglasJ in uvrstil mea državne za K;ene. Ta dekret se je nanašal it a ženske, ki so svojo lepoto poveličevale ali pa umuno delale s pudrom, barv.tnjem usnic in nošenjem ne-navacunift cblek. Dfckre.. je 'oil v veljavi cd leta 1715 do 1774 m glasil se je do-slovno: "Katera ženska poskusi s pomočjo belega ali rožnatega barvila, par-iumov, l-^znih csenc, umetnega zobovja lasulj, čevljev z visokimi -petami itd, izvabiti motkega državljana Nj. Veličanstva v zakonski stan, naj se smatra ia čar:vnico in naj bo ebsejena, tista poroka pa razveljavljena. Rojak sedi na banketu med dve-!mui debelima ženskama. — Ali amaiš dovolj prostora? — ga vpraša žena preko mize. — No, že fgre, dva kvar.-.a ga botm menora še pospravil. * — OOt^iženi ste, da ste brez povoda ipretepli lajn-arja, ki je igra: pri vas na dvorišču. — Res je, gospod sodnik, toda nesramnež se je iz vse hiše norčeval. — Kako to? — Že od božiča igra vsak petek "Prišia je spomlad". * Kandidatka pevka: — Pa vendar je čudno saj mi je že marsikdo rekel da imam ceio premoženje v grlu.... Gledališki upravnik: — Pa saj je menda bas to, kar vas meti pri petju! * — Tako, draga ženica zdaj pa imava vraga. Zdravnik mi je dejal, da ai moram dati z X-Ray pregledati želodec, da vidi kaj je v njem. — Torej moram sku:ha*ti kaj boljšega, da nas ne bo opravljal. V — Vidiš onega moža? — Kaj pa je z njim? — Napisal je v svojem življenju več neumnosti nego kdorkoli. — Torej je romanopisec. — Kaj še! Pisar v (parlamentu. * Babica: — Če ne boš na miru, Pepček, te zaprem v kurnik s kokošmi. Dečko: — Pa. me daj, če češ. Ampak nobenega jajca ne bom znesel. * — Ah to ipoljubovanje! Vse mogoče se lahko dobi od tega! — je vzdihnnila stara devica. — Tako je, — je odvrnila prijateljica, — Mina je dobita kožuh, Tončka dva para rokavic, Lina pa celo prstan z briljantom! * — Ali si vrgel včeraj moje pismo na pošto? — Seveda, seveda, rožica ... Nisem pozabil, k-aiko bi pozabil, če gre za tvoje stvari? Saj še pomnim: na vogalu sem kupil znamko za dva centa; fodsmo sem spustil prt pošti v naibrrainik. Pri tem sem opazil še neko podrobnost: znamka je bila zgornjem koncu malo natrgana. — Ti, ne laži se! — Kako, dušica zlata? — Nikar lagati Nobenega pisma ti nisem dala, za na pošto! * Poročila prawljo. da sta se Rim iti Pariz v principu sporaaumeela glede mornariške pogodbe. — To je lepo rečetao.... toda, od- kdaj ima poUtika principe? * Iz Waabingtoia poročajo, da je prestal narodni poslanec Watson težke operacijo. Motofc bo tmel zdaj že vsaj nekaj povedati. i.f .„ - ' v ^ ' -vjL'tlE BILANCA 71. KONGRESA V sredo so je poslovil iz življenja 71. kongres Združenih «ebno naklonjena. Razne predloge za uvedbo zveznega oziroma državnega zavarovanja proti nezaposlenosti sploh niso prišle na vrsto. Niti pododseki se niso bavili ž njimi. Navzlic temu je bil pa sprejet v senatu prekllog, naj se j>ošlje v Evropo komisijo ki bo študirala tamošnje postave za zavarovanje nezaposlenih. Razveseljivo je, da je član te komisije demokratski senator Wagner. Za vsled suše prizadete farmer je je bilo dovoljenih j dvajset milijonov dolarjev, toda ne za podporo, pač pa kot posojilo. Posamezni poskusi, da bi se tloseglo kako podporo za nezaposlene, so se izjalovili. Naleteli so na odpor predsednika in pretežne večine k <>n gresn i kov, ki nočejo ničesar slišati, da bi se dajalo stradajoč i m ljudem, ki so 'brez dela, kako 4 4 miloščino". Tembolj je bil pa kongres radodaren napram veteranom. Ugodil je vsem zahtevam 44 Ameriške Legije '. 71. kongres je ustvaril tudi Hawleyevo tarifno postavo, o kateri je Hoover trdil, da bo odstranila sedanjo depresijo. Pa se je zgodilo baš nasprotno. Po sprejemu tozadevne postave se je depresija še poslabšala. Dosti se je govorilo tudi o razorožitvi in o svetovnem miru. Vlada stoji na stališču, ida mora biti tisti, ki hoče o-braniti mir, pripravljen na vojno. In vsledtega je bilo dovoljenih na milijone dolarjev za zgradnjo novih bojnih ladij in za popravo starih. Tudi o prohibieiji se je dosti razpravljalo, toda razprave niso imele nobenih praktičnih uspehov. Prihodnji kongres se bo s prohibieijo bavil dosti bolj temeljito, kajti v kongres bo dospelo dosti odločnih mo-kračev. Vse kaže, da bo pri prihodnjih predsedniških volitvah tvorila prohibieija najvažnejše vprašanje. -G Ll » RA1 On NEW YORK, FRIDAY, MARCH C, 1931 LARGEST SLOVENE DAILY in LV S. £B i KRATKA DNEVNA ZGODBA IH SI J. RIBIČIČ. OpolnoCi se j« gospa Erna zbu ciila. Potegnila je roko izpod odeje In jo v temi previdno položila na moževo posteljo. In roka j>l je povedala, da je postelja prazna. Gospa Erna je prižgala luč in ^astrmela v strop. Strmela je od polnoči do ene. Tedaj so se vrata spalnbce odprla in v sobo je stopil gospod soprcg. Bil je razigrane volje in je sočutno vprašal: — Kaj še ne spiš? — Kakor v diš, še ne! — je odgovorila ona. On pa. kakor da hoče pikrost njenih besed in obraza izbrisati, jo je potrepljai p o licu, rekoč: — No. no! Ali ona se je b.la med polnočjo in eno odločila, da se pdrazgovori. — Čuj, Ivane. — je dejala in sklonila v postelji. — Zakaj tako? Kako? — se je začudil on. — Tako ... da nimaš obstanka doma, da moraš večer za večerom v gosti !no! — Aha! — je vzdihnil Ivan. — Vidiš, to je tako: ves dan garam na žive in mrtve, pa potrebujem razvedrila. Saj imam rail tebe in otr.cke n dom in vse.... Ali človek ie družabno bitje, pa si želi družbe. Ali je to tako napak? — — Ne, ni napak. .. Ali tudi to ni prav, da zanemarjaš dom in mene AV misliš, da jaz nisem družabno bitje in da si ne želim druž be? — Seveda si. Olej jo, zakaj pa nočeš z menoj? — Saj veš. da so mi krčme zoprne! — Kaj naj tedaj storim? Obmolknila sta. Tiho se je on slani 1, s široko odprtimi očmi se je ona zamislila Ko se je vlegel, jo Je vso prevzela lepa. nova rešilna misel. — Čuj. Ivane! — je vrkiknila. — Naredimo tako: ob sobotah povabimo tvoje prijatelje k nam na dom. Pn.pravim prigrizek in vina. Pa boš doma in bom tudi jaz deležna družbe! Ivana je skoro vrglo s postelje: — Vidiš! To je pa imenitna misel! Tako te imam rad Če to storiš, bom ostale dneve že ob devetih doma, a«. sploh ne bom hodil z doma. Daj, da te poljubim! Drugi dan je bil petek. Erni je mtoii v pripravah za sobotni dru- DRUŽABNI VEČER žabni večer. Sestav.la je listo po- gcspod Brinjar — edini, ki je bili še vabljenih in vrsto jedi. samski v družbi, in dejal: Ko se je Ivan zvečer vrnil iz u- j — Ta zadnji kanarček napi jem »a rada, je listo in program večera' blagorodij gostiteljici. Želim, da bi pregledal in potrdi, in po večerji se še večkrat sestali in se spozna- segel po suknjo. — Ali pojdeš ven? — se je začudila Erna. — Kako pa! Saj jih vendar moram povabiti, prijatelje! — Saj res! — se je vdala ona in dodala: — Pa se kmalu vrni! Vrrtll se je o polnoči. Ni in ni se mogel izmuzniti — trčiti je moral s prijatelji na njeno zdravje. vali. Hvala usodi, da mi je dala priti v tako družbo! Ali nekaj me peče, nekaj me boil. Samski sem, kako naj se vam vsem oddolžim? — Zato predlagam: po vsakem družabnem večeru, ki naj traja do enajste ure, ste moji gostje! —Ljubi prijatelji — zahvalimo se gospodinj, zakaj dovolj smo jo nadlegovali, zahvalimo se ji in stopi - Preden je zaspal, je še povedal,; mo v krčmo na Štefan vina! kaj so rekli prijate)ji o njej. — D ser, pravim ti. biser! — so vzklika« . Sobota. Služkinja je obrabila par pod platov na čevljih; prodajalnične knjižice so zvečer pokazae celi dve rtran novih številk; ročaj pri miz-nici. kjer 'je gospa Erna hranila denar. je bil ves dan vroč in se je zvečer odtrgal; v kuhinji je cvrča-lo in so jo morali tn.krat prezračiti, ker ni bilo v njej obstanka zaradi vročine, čeravno je bil zunaj led in mraz. S pr.pravami je imela ! jjjbspa Erna veliko veselja pa še več jeze. Razbila sta se dva krožnika, ! najmlajši sin si je opekel lice. sred nji a. je namazal omleto z grenči-co, ker ni imel nihče časa. da bi mu jo bil namazal z marmelado, najstarejši je skrival pojedel vso salamo in zdaleka ni doživel pri igri tega, kar je doživel in čutil Dostojevski. Doetojevki je igral po svojem posebnem sistemu. Takih sistemov je imel več. To pa je bilo sanj toaš u-sodno. Če človek pogleda sliko Dostojevskega .vidi na prvi pogled, da je mož moral pri igri vedno izgubljati.... POZIVI .Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za fist, so naproSeni, da jope možnosti čimprej obnm. t l+^mtmm •Ti M " Uprava u. iT. Iz Slovenije. Težka nesreča na sneg«. Po opravkih je prišel v Novo mesto 9. februarja iz bližnjega Št. Petra 74-letni užitka r France Flor j an-č*č. Pred SkabernetTvo hišo na Ljubljanski česti se je hotel ogniti nasproti prihajajočemu avtomobilu, na ipcledenelem snegu pa mu je spodrsnilo, cfa. je padel >kot je dolg in širok. N:bene bolečine ni začutil te kaj urno se je spet postavil na noge. Tisti trenutek pa se je tudi že zrušil. Stavbni mojster Martin Hcčevar, ki je stal v bl-žini s svojim avtomobilom, je brž priskočil staremu možu na pomoč. Takoj je opaail, da im'Jt zlomljeno levo nogo malo nad členkom. Ko se je mož po padcu postavil na noge, mu je prelomljena kost (pretrgala vse mišI.:-2 in pogledala iz kaže ter mu napravila skoro decimeter dolgo močn^ bolečo rano. Hočevarjev avto ga je tu'koj potegnil k Usmiljenim bratom v Kandij Odvetnik dr. Josip Vrečko umrl. 19. februarja je v svoji vili v Ipav-čevi ulici v Celju preminul odvetnik dr. Vrečko Josip. Vrs.e on h starih Celjanov, ki so pred p: l ; tole tj a gradili narodno zavedno slovensko Celje, se vedno bc!j redčijo. Sedaj je smrt ugrabila tudi dr. Vrečka. Pokojni se je rodil 6. marca 1856 v Žegru pri Šmarju kot sin posestnika. Gimnazijo je obiskoval v Celju in v Brnu pravne študije pa je dovršil na Dima ju. Kot konici pij ent je stopil v pisarno prvoboiit?lja celjskih Slovencev p-kojnegv. dr. Sernesa. Leta 1888 je otvoril svojo pisarno v Samostanski ulici v GriVn-wald-vi h:ši, kjer se pisarna še danes nahaja. Svojo rmrt je napovedal. Te dni je umrl v SeK&u pri Cerknici Ivan Meden 21-letni čevljarski pomaočnik. Ta je pogostokrat prišel k sosedovim v vas. Tako je tudi zadnjič pričel in ko je lezel na peč, je rekel: **Na peč grem sam, doli me beste m-rali pa vi nesti!" In res! Nekaj časa je ležal na peči in medtem je kar na lepem umrl. Fant je bil jetičen, a vseeno je čudno, kaj je vzrok njegove nenadne smrt-i. Rasmesarjen na lokomotivi. 17. februarja na vse zgodaj se je po Trebnem bliskoma razširila s-tra-ina vest, da se je smodtno ponesre-čl pre-j vni železniški delavec v TrebiTjcm Drenik Franc, družinski oče šeatdh nepreskrbljenih otrok, usluf'bsn na postaji v Trebnjem. Delavec je imel navado, da se je vračal po pr:gi doov v Dolnji Pod-boršt in je navadno srečal teidi vlake katerim se je pa vedno 3gnii^ stran, ko sc prldirjali mimo. Naj-brže je t:? storil tutfi to pot, toda nesrečnež ni pomslil, da so lokomotive opremljene s snežnimi plugi, ki mole preko običajne širine preko tira. Zato se je ognil premalo v stran in nesreča bi se ne pripetila, če ne bi imeli lokomotiva snežnega pluga, tenteri je Drenika pudri. To t se je zgodilo približno 200 m pod posla jo Trebwje. Snežni plug je delavca vrgel najprej pred strej. Mogoče ga je že ta silen udarec usmrtil. Nesrečnež seveda ni iprišel pod stroj ko je via* dirjal naprej temveč je odletel m .lokomotivo, kjer je bil med tračnicama tako visok sneg. Na prvem prehodu pri Starem gu je nesrečnež, ko je vlak prevozil pot, prišel pod rob snežnega pluga stroju. V tem poležaju ga je vlekel »naprej dc "Novega mesta. Na drugem prehodu, ko je vlak prevo-I zil zoper na pot je plug ponesrečene 3 z vse silo pritisnil k tlom in mu odrezal levo nogo nad kolenom. V Pon'kvaih se je vlak ustr/vil. kakor običajno in odpeljal spet jproti Mirni peči. V Mirni peči so našli njegovo levo roko, katero mu je odrezalo na kretnici. Toda tudi v Mirni poči niso cpaizili nesreče in vlak je odpeljal naprej v Novo mesto. ■pMHIIMIIH^iljpiiypMiy POZOR ^ Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. V Novem mestu so odpeli lokomotivo. ko je vlak privolil na .postajo, in jo odpeljali v kurilnico; žel? tu sc našli razmesarjeno truplo ponesrečenega delavca na snežnem plug[u. Truplo je bilo brez roke in ndge. NEVAREN "ČUT Pred več meseci je neki morilec v mestu Altoma pri Hamburgu svoji žrtvi snel s prsta alat prstan. Pr-tan so že naslednjega dne opisali vsi časopisi. Morilec pa je to prezrl ii je najpravU napako, -da. je nesel opasani prstn k zobozdravniku s prošnjo naj Zlati prstan porabi za polnjenfje morilčevih zob. Zobozdravnik je prstan takoj spoznal in morilec je bil ujet. Skoro vsak zločine zagreši prej ali slej kakšno napako, ki ga pripelje ipravici v reke. V Rotiterdamu je neki človek ubil s sekiro svojo lasčo. Policija je našla truplo v mlaki krvi; v "sosednji sobi pa je našla "čik" dobre smodke. Takih smedk je našla policija v sebi še skoro polno škatljo. Za morilcem pa ni bilo nobenega sledu. Ko pa je policija zaslišala tasta, nekega svaka umorjene žene, je -ta omenil kar tako, da žene sicer že dolgo let ni videl, da pa jo je nedavmo obiskal njegov zet, ki miu je prinesel še eno smodko s seboj. Nič hudega sluteč je mož Uradniku smodko tudi pokaza'1. Uradnik je tako spo-nal da je smodka iste vrste, kakor-šno so naMi v sobi umorjene ženske ženske — in ni dolgo trajalo, da je zet prlzoal svoj zločin. Neutešljiva zelja po vsaj eni cigareti je spravila tudi v Londonu nekega morilca na vislioe. Na kolodvoru "Charing Cross" so nvšli nedavno kovčeg, kjer je bilo razmesarjeno .žensko truplo. Tudi v tem slučaju ni bile za morilcem nobenega sledu. Po dolgih poizvedovanjih pa se je policiji končno le posrečilo dagn.at', kdo da je umor-jenka. Na podlv.gi na daljnih poizvedovanj so pa prijeli nekega Ro-binsona kc.t morrlca. Rcbinscnu pa se je posrečilo ddkasati svoj 'arbi'. t. j. da ss je v trenutku umevjt nahajal nokje drugje, in zato so ga morali izpustiti Pri zopetni preiskavi pa so našli v koša za icvipir cb-žgr. no žvepletiko. na žveplenki pa so bile lenuhe lise. ki so se pri pre-< iskavi izkazale ko: krvavi madeži. Na?daljna po'zvedcva-nja so ims-'•2 uspeh in Robinson je svoj zlečin priznal. Ženo je ubil, ko je ta stopila- v sobe, potem je »rpplo razse-kal, med svojim "delom" pa si je prižgal cigareto, ni pa opazil, da je okrvavil žveplenko. Ta mala nepazljivost je Robinsona velj-ala življenje. 2. ev. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pufiice — Jeza na Parnaš, — Ljudski Ga Is — Kraljedvorpki rokopis — Tolmač (Levstik) .. .71 Trdo vezano..........1.— 5. zv. Slika Levstika In njegove kritike in polemike............ .79 Ljubljanske slike. HiSni lastnik. Trgovec, Kcpčljskl stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje, Nfttakarca, Du-. hovnlk. Itd. ................ Jt Lov na ženo (roman) .......... .SA Marjetica ...................... M Materina žrtev ...........................50 Moje življenje...................76 Mali Lord .................... JM j Miljonar brez denarja _____*.....75 Malo življenje ................ .68 Maron, krščanski deček lz Libanona ..................... JU Mladih zanlkernešov lastni ilva-topiš #75 Mlinarjev Janes ................ -M Musoiino ..................................49 Mrtvi Gosta« .................. Mali KMei .................... .70 Mesija ......................... Ji0 Malenkosti (Ivan Albrecht) .... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti ca slovenska mladino >.A........M [Histerija, roman ................1.— Morski razbojnik........................ £0 Možje ................................................1-25 Na različnih potih ............ .40 Notarjv nos, humoreska ...55 Narod, ki izmira .............. .40 Nate van, IX. del. 9 povesti .... Ji Nova Erotika, trdo ves......... .70 Nate leta, trd. ves. ............ JO broSlrano .................. JO Na Indijskih otokih ............ JO N$il ljudje ...........«*..*..«. JO Nekaj Is ruske *ao*o»li i ...... JS Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote s bojnih pohodov blVSe- K* slovenskega polka ........1JI Nov* iWjenJe ................r M 1 Ob 00 letnici Dr. Jmess E. Krek* M I Onkraj pragozda ............... JI Odkritje Amerike, trdo vezano .. M I ~ mehko vezana...... Ji PrapreČamrve zgodbe ................. 35 I Pasti in zanki ................ JM Paler_ ¥ifif< ...............L— ' Tu nI i inh^k *i>Tirr"i***** ** JI ' Pravica klaoTva ..••»....*«•,• JI 1 Pahttfcl fz Bata (Albrecht) .... Jti 1 EsSl *totor • • .............. ' Prihajat, nomt jll ' Pežigatec ......*..........*.. JI I Povesti, pesmi v proa! (Baudelaire) trdo vezano .................. L— - n* soot* i HI dHia •••••••••••••••••••••• JI I PreO heQi ..*.....*...... JO KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West &8th Street New York, N. Y. SLAVNI LETALEC ODPRL GOSTILNO Japonski letalca Senzvku Acinne, ki je lani zvrHl zelo urpešen polet preko sveta je odpotoval v San Francisc?. da se tu 'posveti novemu postu. Tu hoče odpreti japonsko gostilno, v katsri se bo sam ude»j-stvoval kot glv.vni kutiar. Lctalec pravi, da je gpstilnič-arski posel sicer manj slaven nego letalski, zato pa ni tako razburljiv in navaren. Razen te prednosti pa ima še eno, ki je .,,„ JC Doki i si kol ......................................JU Dedek |e pravil; MmtUkm ta mam- M ' teUBd ...................... .U B^Sflikfltttt sM MQeta air mfcw p KiUHI^I .4» Wan Bvm ^Bvadk FBeaoftka spačka ■...*.•«.«*••« .H ^nfn Dlavolo Jd Qd^MMk {I ivkki) .LH ^a^padartsd soaks <•..• »JI NMMU MMH^vtrtitmicbM^JP Gostilne v stari Ljubljani.....M Grilia Mjtolaefja.............. L— GdttrJI ••••••o«i*o«ooaooaooonnon «W Gusar v oblakih ............................ .80 Hadii Mnrat (Tolstoj) ........ JI Hči papeža, vez. ...........................1.— broš............................. .75 liekforjev met.................. 50 Hedvika ......................................... At Rudi flfaal (Alefiovec) n. ti............v JI Kako sem se Jps ttkal (Aleftovec) m. avenek........ M Kcrejska brala, povest ls mlsljo-nov v Koreji .............. JI KM^kfiiiid išaJl neflcl M KnJ ss Js Mavkara snnjsli...... JU Ksnkl ........................ .ta Kitfsv pat patra KnplJenika .M Kaf ss Je ImHO dr* Mf •••••• ,41 KndJovtt barak ......................JS£ Inta^ taMMsa! feaSSta ta t Z ~ «SSi DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE —1 * ■'■ - " ■ '■■ 1 ■ " — ' .................t—• "GLAS NARODA" m aim urno val« čU-M^o. pml p. Mi SloT«>d » r^tokolki -- ■ m -m ..ipsik'P '» ■■■■pii I " — »— - ' —-—H ščitite / ^ OTROKE r^f uneto grlo jih ogroža V C EVERA-S Antisepaol hitro I odpravi uneto gr'o. Imejte ■ ga. da gatavite v za&etku unetje V grla. Vaši otroci naj ga grerajo I vaak dan. Ščitite Jih pred nevar- ■ no boteznijo. Zanesljivo 50 let. V V lekarnah. i *OLAI R A K O D A" NEW YORK, FRIDAY, MARCH 6, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY hi (J. 8. A. SKRIVNOST NEZNANKE ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 1® (Nadaljevanje.) Kakšna ironija usode! Gun ter Friesen, razdedinjeni in brezčastni, naj pripomore staremu gjofcvskemu plemenu do novega slovesa? To je bedasta misel. To so bile misli grofa Taxemburga, ko je o(pazoval Dagmar v pogovoru z ckscelenco Plessen. Se enkrat tekom večera je imel priliko nekcliko pokraanljati z Dagmar. Bala pa se je dvigniti masko nepremičnosti, čeprav je njeno srce nemirno utripalo, kadar je prišel v bližino. Ko se je pozneje poslovil z drugimi gosti vred, je rekel: — Dcnrolj ujem si torej obiska ti vas jutri Sjutraj. Dovoljenje vašega gospoda očeta sem že dobil. — Pričvukujem vas, — je odvrnila. SEDMO POGLAVJE. Če bi mogel grof Taxemburg opazovati gospodično Ruthardt, ko je zapustil prejšnjega večera hišo njenega očeta, bi ne mogel več vrjeti v hladni mir njenega bitja. Nervozno je odhitela v svojo sobo. in barva na njenem obrazu se je izpreminjahi. Njen oče je natančno naročil baronicil Steinberg, kaj želi. Njegova hčerka naj bi sama Sprejela grofa Taxemburga. Mimogrede je namignil, da se bliža zcuroka njegove hčerke in baronica se je vsled tega .tenkočutno umaknila, pre dno je prišel grof. Klaus Ruthardt je ostal doma. V svoji delavni sebi je pričakoval izida pogovora med grofom ter svojo hčerko. Vsled tega je bila Evgmar sama ter se ni mogla pomiriti. Vedela je, d abo grof Taxemburg že ojunes prosil za njeno roko, čeprav se ni še odločila, če naj reče da ali ne. Se vedno je omahovala. Na eni strani jo je mikalo ,črx bo lahko vsaki dan sama z ljubčkom ter upanje, da more pcstaiti nekega dne več kot je sedaj. Na drugi strani pa jo svaril strah, da ne bodo zadostovale njene moči,da ohrani <*> njegovi strani svoj mir in zdržnost. Izslikala si je, koliko bo morala trpeti, če bi mrrala životariti ob njegovi strani kot neljubljena žena. Občutki so jo metali semintoja. Bila je strašno razburjena. V trenutku pa, ko je služabnik prijavil grofa Taxemburga, je postala zopet povsem mirna. Vedela je, kaj bo smela govoriti. V velikanski reslgnaciji je pričakovala svoje usode. Visoko vzravnana je stala sredi majhne sprejemne sobe. Priklonila se je, ko je vstopil. — Gospodična, zahvalim se vam, da ste me sprejeli. Ali vas smem prositi, da me poslušate nekaj časa? Dagmar mu je pokazala prostor ter mu sedla n-as proti. Nosila je pnprosto cbleko. Tudi v .tej obleki je učinkovala zelo odlično. Naitaknila si je prstan s safirjem. Zdelo se ji je. da je dvaies bolj potrebna talismana kot kdaj poprej. Grofu Texemburgu se «je zdelo, da gledala zelo bleda in resna. Dvorljivo ga je vprašala: — Kaj mi hočete povedati, grof Taxemburg? Pogledal jo je, kot da hoče dognati njeno največjo skrivnost. Ona je prenesla njegov pogled, ne da bi trenila z očmi. Nato pa je globoko vzdihnil. — Gospodična, vaš gospod oče vam je rekel s kakšnimi željami stopam v vašo hišo. AH pa sem se zmotil? — Ne, ne motite se. gospod odlašali za en dan. Pišite sedaj in začnite danes takoj z metodo. Ne pošljite denarja, pač pa samo spodnji kupon. Že danes. • " BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON FRONTIER ASTHMA CO.. 835K Frontier Hldg.. 462 Niagara St BuffaL.. X. Y. Pošljite brezplačno poskuinjo svoje ..........................i........................... I tCTustiiiiiuiijaiiuiiii^iuinrjii^^iEtiii-jniiiiii:!:::^!:!!^ n!!t>iiiHtuii.tutiiuiiiiiinxtL!iiiiiiUuuiiL. uuiluDiiuminmiui itiui ui tun uri iiiimiui itiiuiis f | Mali Oglasi j j imajo velik uspeh { I » g ■ s m i 0 1 Prepričajte se! I CALIFORNIA Pontana, A. Hocbmi Bin rranclaco, Jacob Lioibli COLORADO Denver. J. Bcbutte Pueblo, Peter Cults. A. Salti«. Ballda. Louis Costello. Walaenburs. M. J. Baitk. INDIANA Indianapolis, Loula ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Bllah, J. Bevdlč, Mrs. P. Laurich, Andrev BplUar. Cicero, J. Fablrx Jollec. A. Anzelc, Mazy J. Zaletel. Joseph HronL La Salle, J. Spelich. s Mascoutah, Frank Aususttn North Chicago. Anton Kobal Springfield, llatija Barbaric*. Waukegan. Jože Zclsne. KANSAS Olrard. Acnes MnfnlE Ksn»a« city. Frank £agar. MARYLAND Steyer, J. Cerno. Kltzmiller, Pr. Vodopftvoo. MICHIGAN Calumet. M. P. Kobe Detroit. Frank Stular. Ar.V J«- nealch. MINNESOTA Chlsholmn, Frank oonfts. Frank Pucelj. . By. Jos. J. Peshe«. rr Eveleth, Louis Goote. Gilbert. Louis Vesaal Hlbblng. John Povto Virginia. Ituk HrvaOch. MISSOURI St. Loula, A. NabrsoJ. MONTANA Klein. John R. Rom. Roundup. M. M. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Brodalck NEW YORK Gowanda, Karl Stcrnlaha. Little Falla, Frank Mala. OHIO Barberton, Jonn Bai&nt, Joa Hltt Cleveland, Anton Bobek. Chaa Karlinger, Jacob Resnlk. M^th. Slapnik. Euclid, F. Bajt. * Olrard, Anton Nasoda. Ioraln. Louis Balant ln J. KumS* Nilea. Frank Kogovtok. Warren. Mrs. F. Rachar. Youngstovn. Anton Klkalj. OREGON Oregon City. J. Kotolar. PENNSYLVANIA: Ambzldge. Frank JakSe. Bessemer. Mary Hribar Rraddock, J. A. Germ. Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton iDaraa. Claridge.'A. Yerlna ConenSaugh, J. Bresovae. V. Ro-ranftek. Crafton. Pr. Machak. Export, G. PnrU, Loula Jupao-Mč. A. Bkerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Greensburg. Frank Norak. Homer City to okolico. Prank Fe-renchack. Irwin, Mike Pauahak. Johnstown, John Polane. Martu. Koroaheta. Krayn. Ant. TauflalJ. Luaerne, prank BaWorh. Manor, Ft. Demshar. Meadow Lands. J. Koprtvtak. Midway John 2ust. Moon Fun. pr. Podmllflak. Plttsburah, Z. Jaksha. Vine. Alb J Pogačar. Presto, p. B. Demshar. Reading J. Paadtra. Steelton, A. Hran. Unity Sta. In okolico. J. SkarU, FT. Schlfrar. Wast Newton. Joaeph Joran WlUock. J PetarnaL UTAH Helper, pr. Rreba. Will VIRGINIA: WUMama Rlvar, tni WISCONSIN lflllwaukaa, Joseph Trmtnlk la Joa. mono, Sheboygan. Johc Zorman. WEST ALUS: Frank Skok. Diamondrllle, Joe Rollch (Cretanje Parnikov — Shippm« News — 7. marca: Mauretanla. Cherbourg Minnekahda, Boulogne sur Mer 10. marca: Vuloania, Trst 11. marca: Kucha tu beau, Havre 12. marca: New York. Cherbourg. Bremen Stuttgart, Cherbourg« Bremen 13. marca: Olympic, Cherbourg Paris. Havre Bremen, Cherbourg, Bremen 14. marca: Conte Grande. Napoli, Genova Volendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 18. marca: Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg 19. marca: Berlin. Boulogne sur Mer. Bremen 20. marca: Aquitania. Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Pennland, Cherltourg, Antwerpen Augustus. Napoli. Genova 24. marca: Lafayette. Havre Statendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 25. marca: President Harding, Cherbourg. Hamburg 26. marca: Dresden, Cherbourg Bremen 27. marca: Majestic. Cherbourg Saturnia. Trst Ue de France, Havre 28. marca: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherl>oiirg Minnetonka, Cherbourg 29. marca: Baltic. Liverpool 30. marca: K uro pa, Chprboursr. Bremen 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj usodna pot za potovanj« na ogromnih pamikih: PARIS 14. marca; 10. aprila (12.05 A. M.) (3.30 P. M.) Ile de France 27. marca; 25. aprila (4.30 P. M.) (1 P. M.) NaJkraJSa pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vpraffatte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. V. 31. marca: Berengaria. ^nerbourg New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 1. apri'a: President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg L>eutschland, Cherbourg, Hamburg 2. aprila: General von Steuben, Boulogne sur Mer. Bremen Olpmpic. Cherbourg Westcrnland. Cherbourg. Antwerpen 4. aprila: Minnekahda. Boulogne Sur Mer 7. aprila: D« Grasse, Havre 8. aprila: Maurctania, Cherbourg George Washington, Ch(rbourg_ Bremen Bremen. Cherbourg. Bremen N«w York, Cherbourg. Hamburg 9. apri'a: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. aprila: Paris. Havre Homeric, Cherbourg Konta, Napoli, Geniwa 11. aprila: Minnewaska, Cherboum Lapland, Cherbourg, Antwerpen 14. aprila: Vutrania, Trst (IZLET) Arjuitania, Cherbourg 15. aprila: Leviathan Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg Europa, Cherbourg. Bremen Albert iiallin. Cherbourg, Hamburg 16. aprila: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 17. aprilax Majestic. Cherbourg Kt I»iiis, Cherbourg. Hamburg R»*!i.i nco. Cherb-mrg. fiamhur^ i'ennland, Cherbourg. Antwerpen 21. aprila: Bererigaria. Cherbourg I.afayette. Havre 22- aprila: President Harding. Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 23. aprila: Oresden. Cherborirg, Bremen Ln Bourdonnais. Havre 24. aprila: O'ympic, CherlK.urg Breni en, Cherbourg, Br**men Statendam. Boulogne Sur Mer. Kot-terda tn * Augustus, Napoli Genova 25. aprila: lie de France Hsvrs (IZLETI Mi nnetonka. Cherbourg 29. aprila: Mauritania. Cheriiouru President Roosevelt Cherljourg Hamburg Deutsrhland. Cherbourg. Hamburg 30. aprila: Pit ris. Havre Republic, Cherbourg Hamburg General von Steuben. Boulogne sur Mer, Bremen SAKSER STATE BANK 8S CORTLANDT IIBER NEW YORK, N I. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost tvojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Paslaftajm* m v*l km Isjeme, (Ur« ta stanovitno tomato Hw^t KDOR SE NIMA SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV Maj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York City =i==g3i==g=»* Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je nsmenjen potovati v start kraj. Je potrebno, da je pončen o potnih Ustih, prtljagi in rasnih dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml samoremo dati najboljia pojasnila In priporočamo vedno le prvovrstne brso-Tudl nedriavljanl umore jo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje *a povrnitev (Retain Permit) is Washington, ki je veljaven sa eno leto Brez permits je sedaj nemogočo priti nazaj tudi v teko 6. mesecev ln 1st! se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja sa permit se mora vložiti najmanje edev mesee pred nameravanim od potovanje m in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se Jim poftlje na Bsrge Office, New York. N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IE STAREGA XRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila v veljavo s prvim julijem, snaša Jugoslovanska kvote 845 priseljencev letno, a kvotnl vlsejt se Izdajajo samo onim pronlcem, ki Imajo prednost v kvoti In ti so: Start41 ameriških državljanov, možje a-merišklh državljank, ki so se po L Juniju 1928. lete poročili; žene In neporočeni otroci izpod 18. lete poljedelcev. TI so opravičeni do prvo polovice kvote. Do druge polovico pa so opravičeni žene ta neporočeni otroci Izpod ZL lete onih nedr-tevljanov, ki so bili postajno pripuščati ▼ to deželo m stalno bl-/anjo . Ea vsa pojasnila m obračajte na poznano ta zanesljivo BAKSER STATE BANK SI COKTULNDT STBSS* mriou POZOR ROJAKI, Is naslova na Usta. kaiMtgs prejemate. Jo razvidno, Maj Vam Je naročnina pošla. No čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino sd direktno, ali pa pri onoas dill XII. _.X1L ---— - l PRIMORSKE NOVICE