Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. '•^K.^. • :-•■ '-"S , .....- v :- •- ■■?•=' '-i;': " : .••••• • -t.' - » ■ ' ■ ' • ' : ' ; : < i • _ Glas Naroda List slovenskih delavcev v cy^meriki. The f*rst Slovenic Daily" in the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays. 4 litmi m f*coU-01ui Matter, September SI, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March S, 1S79. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 113. — ŠTEV. 113. NEW YORK, MONDAY, MAY 14, 1906. — V PONEDELJEK, 14. VELIKEGA TRAVNA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Vojna mornarica in njena smola, HEPBU RNO V A KRITIKA VOJNE MORNARICE — PREVEČ NESREČ IN SLABA VODSTVA LADIJ. Senator iz Iowe ni zadovoljen z mornarico in vojnimi sodišči. NEZMOŽNOSTI. W |i i»i *ov, lenn Hej ojna la ten •liinjrton, 12. maja. Potem, ko opniška zbornica pri včerajšnjej ■ivolila v 320 pokojninskih pred-prišel je na vrsto predlo? za rične dovolitve, zlasti pa za do-- gradnje novega jeklenega pla-ura ••docka". Tozadevne de-ideležili so se Tawney (Minn.), ead (Pa.), Mud (Md.), Gaines .) in Butler (Pa.), »burn (Iowa) je ostro napadel sodila naše mornarice ter je še • j kritikoval častnike, kteri so »rni za nesm-e, ktere so se v «-j dobi pripetile na raznih voj-idijah. Med drugim je omenil nesrečo ktera je dohitela oklopnico H hode Is.and pri vhodu v York River ter je z o žirom na to dejal: "Ako našim mornaričnim častnikom ni znan vhod na ni jedno reko, znan bi jim moral biti vhod na to zgodovinsko reku. O i i bi rii"rali znati pri- in odpluti <>,1 tamkaj." Govornik je zbornico o]»ozoril tinli na poskus nekega br< -dov ja priti iz newyorake luke, kar mu je le deloma jiosreeilo. kajti i, i, i i | i i . .bii.-ali v blatu in ostali dve -ta zadeli skupaj. Hepburn je tudi navedel slučaj, ko je admiral Si^bee - svojo ladijo za vozil v nek dock v uewvorskej iuki, dasiravno bi mornarienim častnikom tako vodovje moralo biti znano. **To so le nektere izmed mnogimi nezmožnostmi naših velikih vojnik ladij", i;tdaljeval je Hepburn. "Mi i/damo \-ako leto več milijonov dolarjev za mornarico in jaz sem mnenja, da je naša patrijotiena dolžnost, da >i nabavimo jamstvo, da se naše velike vojne »adije ne pokvarijo vsled inkopentenee in nezmožnosti morna-ričnili častnikov." V zvezi - tem je povdarjal, da je ■go kriva tudi kriminalna vojski iti mornarici, kajti pri vojnih >odiščih je skoraj uemogt>ee nujli pravice in kazni, kajti vojni sodniki so vedno le kolegi onih, kteri bi morali biti sojeni. -o--- Ženska obdolžena umora. Barre, Mass., 12. maja. Tukaj so zaprli gos|»o Mvro A. Bennisovo, ker je na sumu, da je usmrtila dne 27. nov. m. 1. v svojej hiši delavca Hammonda. Hammond se je v juniju m. 1. na Bennisovej farmi ponudil za delavca, toda radi bolezni je bil za delo nesposoben. Rennisova se je pa potem z imenovanim delavcem dogovorila, da zamore proti plačilu ostati pri njej kot stanovnik. Kmalo na to je še bolj zbolel in je naznanil Bennisovej, ktera mu je stregla, da ima večjo svoto prihranjenega denarja na banki. Dela-vec jo je tud pooblastil, da zamore jemati njegov denar iz banke in tako je Bennisova pitem, ko je v werabru umrl. vzela iz banke $1000. O tem so pa Hammondovi sorodniki izvedeli in odredili preiskavo pokojnikovega trupla. Po tej preiskavi so Bennisovo zaprli. Gibanje proti sandominškemu predsedniku Caceresn. Washington, 13. maja. Državnemu oddelku se poroča o organizaciji novega revolucionarnega gibanja proti vladi predsednika Caceresa od zamorske republike San Domingo. Glavni stan ustašev je na otoku Puerto Rico in vodje tega gibanja sta najbrže bivša predsednika Morales in Jiminez. Govomer na Puerto Rico 4e dobil nalog, da postopa po zakonih neutral-nosti in da prepreči odposlanje kake flibustirske ekspedicije iz Puerto Rico v San Domingo. Vojne ladije v sandominškem vodovju so dobile na-log, preprečiti izkrcanje kake take ekspedicije na San Domingu Tudi ako je hiša, v kterej prebivate, le tako majhna, je v njej vedno dovolj prostora za Sidro Pain Expeller proti revmatizmu, oslabelosti in druge bolezni. Steklenice po M> in 25 centov. Poslovanje kongresa. Novi predlogi. ZAKONSKI PREDLOGI, S KTE-RIMI SE BODO B A VILI V SENATU TEKOM TEGA TEDNA. V zastopniške j zbornici se bodo bavili s zadevami Distrikta Columbia. MORNARIČNI PREDLOG. Washington, 14. maja. V senatu se bodo tekom tega tedna bavili s tem, da bodo nadaljevali z debato o želez-ničnih tovornih cenah. Tillman, kateri je oskrbnik tega postavnega predloga, želi, da se o tem predlogu kakor hitro mogoče glasuje, toda debata !n>de trajala najbrže še dalj časa, tako da še ni znano, kedaj pride do glaso-vanjai Za tem pride na vrsto dovolitveni predlog za postavodajo, upravo in pravosodje. Predlog je po odsekih že prirejen. Senator Dillingham, predsednik odseka za naseljevanje, se bode najbrže potrudil, da pride na vrsto novi naselil išk i postavni predlog. Predlog o novih državah ne pride na vrsto v tem tednu. V zastopniškej zbornici so se danes pričeli baviti z zadevami Distrikta Columbia. V ostalem pa ostane na dnevnem redu predlog za vojno mornarico, o kterem so se pričela posvetovanja že v m in ol eni tednu. S posvetovanjem bodo gotovi v sredo in potem se prične debata o predlogu proti ponarejanji* živil, ali pa o novem nasel-niškem in naturalizacijskem predlogu. Mogoče pridejo na vrsto t tuli dovolitve za dip3»matičao in konzularno službo. PREMOGARJI NA DELU. -o- Koncem prihodnjega tedna se bode delalo v vseh premogovih rovih. Pittsburg, Pa., 13. maja. Pri rovih mehkega premoga od Allegheny Coal Co. v Harwicku, Pa., vlada največji mir in izgredov tudi ni pričakovati, ko bodo strajliftfjy pregnali iz družbi-nih hiš, v kterih stanujejo. Večina o-nih premogarjev, o kterih je bilo pričakovati, da se bodo zgonu upirali, so z delom deloma pričeli, deloma pa odpotovali v druge kraje. Japonski zdravnik iznašel sredstvo zoper tuberkulozo. Japonski bakterijolog in zdravnik dr. Tšigafmi je predaval nedavno na kongresu japonskih medicincev v To-kiju o novem načinu zdravljenja suši-ee. Dr. Tšigafmi je s svojim načinom že več let zdravil svoje bolnike. Njegov način je vj»eljan tudi v mnoge bolnišnice ter so zdravniki ž njim popolnoma zadovoljni. Izkazi sedmih bolnišnic govore: izmed 219 jetičnih bolnikov je popolnoma ozdravelo 79, znatno se je zdravje zboljšalo 80 bolnikom, 15 jih je umrlo, 45 pa jih jc iz katerihkoli razlogov opustilo zdravljenje. Novi način zdravljenja je ja-ok uspešen, toda se prikaže šele po petih do šestih mesecih. Denarje v staro domovino pošiljam«: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh veotah. Doma §e nakazane v«ote popolnoma izplačaj« bre* vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve Izplačuje c.kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. Denarje nam poslati je najprilič-neje do f25.00 v gotovini v priporeče-aom ali registrovanem pismu, večje meike po Domestic Portal Money Order aH pa Hew York Bank Draft FRANK lot Greenwich Street, How York. 1752 SI Olah Sk Cleveland, Ohia. Trgovina z Južno Ameriko Evropska konkurenca. EVROPSKO TEKMOVANJE IZDATNO ŠKODUJE NAŠEJ TRGOVINI V JUŽNIH REPUBLIKAH. Lani se je izvozilo v imenovane republike le za $207,000,000. BRAZIL NAJBOLJŠI ODJEMALEC. } Washington, 14. maja. Trgovinski oddelek naznanja, da je znašala vrednost naše trgovine z južnimi republikami v letu 1905 207 milijonov dolarjev, od ktere svote odpade samo na promet z Brazilom in Argentino 150 milijonov dolarjev. V minolem letu se je iz Zjedinjenih držav izvozilo v Južno Ameriko za 150 milijonov dolarjev in od tam k nam za 57 milijonov dolarjev blaga. Države ob severnem obrežja Južne Amerike imajo večji promet z Zjedinjenimi državami, nego ostale, dočim so one na za-padnem obrežju skoraj povsem isoli-rane. Od izvoza republike Venezuele gre 36 odstotkov v "Zjedinjene države. Republika Peru» pa pošilja semkaj le odstotkov in od nas se tjekaj uvozi le IS odstotkov vsega peruvanskega u-voznega blaga. Da je trgovina z Južno Ameriko in našimi državami tako slaba, so vzrok temu evropske države, ktere imajo z Južno Ameriko boljšo zvezo. Skoraj ves trgovski promet z Južno Ameriko se mora vršiti potom parnikov in jadrink, kteri morajo pluti krog Cape Horn, ako hočejo priti na za-padno obrežje Južne Amerike. Izjemo v tem tvori le republika Ecuador, ktere trgovina gre večinoma na sever, število parnikov, kteri oskrbujejo direktni promet med Južno Ameriko in Zjedinjenimi državami, je zelo majhno, dočim ima Evropa veliko število parnikov, ktero se vedno bolj množi. Nezgoda na vodi. Halifax, X. S., 13. maja. Angleški parnik Hestia, kapitan Ferguson, obtičal je 130 milj zapadno od tukaj v 10 čevljev globokej vodi na pesku. Parnik si ne more pomagati. Dospel je iz Glasgowa. Detroit, Mich., 13. maja. Parnik Pilgrim od Thompson Line je na potu iz Rogers City, Mich., v Detroit zavo-zil na pečine pri Point Ana Barques. Iz Harbor Beacha so poslali tjekaj vlačili parnik na pomoč. Ker je veter ugoden, parnik ni v nevarnosti. Indijanci v boju z roparji. Muskogee, I. T., 14. maja. Indijanski glavar "Rudeči tič" je pričel s svojimi bojevniki zasledovati roparsko tolpo 1* Wicklitfe ktero je našel v gorovju Cherokee Hills. Med Indijanci in roparji se je takoj vnela bitka. O tem je sporočil semkaj posebni sel, kteri je prijezdil sem. Kako se je završil boj in koliko ljudi je na obeh straneh ranjenih in ubitih, ni znano. Indijanec je le sporočil, da so roparje zasledili in da jih bodo zatrli. Wickliffi so umorili maršala Gils-trappa in Verdierja. Oni so tudi Indijanci in beli jih niso zamogli najti v divjej deželi, kamor so bežali. Nato se je imenovan indijanski glavar ponudil, da bode ujel morilce. ZA DELO NESPOSOBEN. Mr. Frank Kolaček iz Mount Cal-ma, Tex., nam naznanja o nezgodi, ktera ga je nedavno doletela. "Želim Vam naznaniti, da so me nedavno napadli jaki krči po nogah in rokah, ktere so me izredno bolele, zlasti kadar se je vreme spremenilo. Kakor hitro je nastalo mrzleje vreme, nisem bil sposoben za delo. Potem sem začel rabiti Trinerjevo Ameriško grenko vino, čegar učinek je bil uprav čudežen. Potem, ko sem povžil par steklenic, so krči popolnoma zginoli, radi česar vsem bolnikom priporočam to dobro zdravilo." Ta mladenič je imel revmatizem in vino ga je ozdravilo, ker ono prenovi vso kri in podeli nove moči vsemu truplu. Kdor koli potrebuje čisto kri, krepke živce in zdrave, trdne mišice, rabi naj Trinerjevo ameriško grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Vstaja na Filipinih. Boji na otoku Samar. VSTAŠI IZ RODU PULAJANES NAPADLI SO NEKO VAS IN ODVEDLI DVAJSET PREBIVALCEV SEBOJ. Oplenili so tudi 36 hiš domačinov. — Vstaše sedaj zasleduje vojaštvo. KAZENSKA EKSPEDICIJA. Manila, 13. maja. Xamestni gover-ner Cico na otoku Samarju javlja: "Vstaši iz rodu Pulajanezov, kteri so bili oboroženi s puškami in drugim orožjem, napadli so vas Inabagan ter usmrtili sedem vaščanov, nakar so oplenili 36 hiš, ktere so ikončno požgali. Dvajset domačinov so odvedli seboj v gorovje. Vstaše zasleduje sedaj vojaštvo, konstablerji, policaji in prostovoljci. * Governer na Samarju, George Curry, kteri je na potu v Bugio, da obišče glavnega governerja, naznanja, da bodo vsi pokrajinski predstojniki na Samarju obiskali generalnega governerja, da ga naprosijo, da bi zatrl Pula-janeze na imenovanem otoku. Zastrupljena rodbina. Rochester, N. Y., 13. maja. Vsi člani na Russel St. stanujoče rodbine Oppenbeimer, so po včerajšnjej večerji nepričakovano zboleli. Starejša hči, 241etna Earnie je umrla, dočim so oče, dva sina in še jedna hči v bolnici. Večerjali so beefsteak, kteri je bil najbrže zastrupljen. Štirje utonili. Greenfield, Mass., 14. maja. Blizo Turner's Fall prevrnil se je včeraj čoln, v kterem so bili trije mladeniči v starosti 21 do 23 let. Vozili so se v zabavo po i*eki Connecticut. Voda jih je pa zanesla preko vodopadov in vsi so utonili. Na Drearfield Riverju utonil je 251etni Ernest Shaw, ko je iz čolna ustrelil necega sokola, ki je padel v vodo. Ko je odšel v vodo po žival, je utonil. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli eo: Umbria 12. maja iz Liverpoola z 9G2 pot-nilki. La Touraine 12. maja iz Havre z 9S7 potnilki. St. Paul 12. maja iz Southamptona z 9S1 potniki. Columbia 13. maja iz Glasgowa s 1227 potniki. Slavonia 13. maja iz Reke z 2109 potniki. Despeti imajo: Rhynland iz Antwerpena. Cevic iz Liverpoola. Graf Waldersee iz Hamburga. Bordeaux iz Havre. St. Andrews iz Antwerpena. Celtic iz Liverpoola. Blueeher iz Hamburga-Louise iz Hamburga. La Bretagne iz Havre. Giulia iz Trsta. Zeeland iz Antwerpena. Bulgaria iz Genove. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Princess Alice iz Bremena. Caronia iz Liverpoola. Noordam iz Rotterdama. Odpluli bodo: Kaiser Wi.'helm der Grosse 15. maja v Bremen. Cevic 15. maja v Liverpool. Majestic 16. maja v Liverpool. Potsdam 16. maja v Rotterdam. La Touraine 17. maja v Havre. Blueeher 17. maja v Hamburg. Rhein 17. maja v Bremen. Celtie IS. maja v Liverpool. St. Paul 19. maja v Southampton. Umbria 19. maja v Liverpool. Zeeland 19. maja v Antwerpen. St. Andrew 19. maja v Antwerpen. Koenigin Luise 19. maja v Genovo. Columbia 19. maja v Glasgow. Graf Waldersee 19. maja v Hamburg. La Bretagne 19. maja v Havre. Bordeaux 19. maja v Havre. Giulia 19. maja v Trst. Iz Avstro-Ogrske. Koncesija Madjarom. V NADALJE BODO NA AVSTRO-O GRŠKIH VOJNIH LADI-JAH KRAJ AVSTRIJSKIH TUDI OGRSKI GRBI. Avstrijski lovci bodo zasedli mejo proti Italiji na Tirolskem. ŠKOF POD KURATELO. Ruski parlament. Razne novosti Zahteva amnestijo. iz inozemstva. POSEBNI ODBOR DOLENJE ZBORNICE GOSUDARSTVENE DUME IZDELUJE ODGOVOR NA PRESTOL-NI GOVOR. Večina v dumi le z naporom zadržuje delavce pred javnimi napadi. TRUPLO DUHOVNA GAPONA. Dunaj, 13. maja. Avstrija je bila prisiljena dati Madjarom nadaljno koncesijo. Mornarična sekcija je ravnokar izdala odredbo, vsled ktere morajo biti v naprej na avstrijskih vojnih Iadijali tudi ogrski grbi. V to je Madjarom privolil že bivši minister-slci predsednik ogrski baron Gejza Fe-jervary, toda odredba se še le sedaj izvrši. Dunaj, 13. maja. Ker je Italija svojo mejo proti Avstriji izborno zavarovala in poslala na mejo najboljše alpinske polke, je bil tudi avstrijski vojni minister Pittreich prisiljen poslati na mejo proti Italiji, zlasti na Tirolsko, več vojaštva. V to svrho poslali bodo sedaj na Tirolsko tri polke cesarskih strelcev, kteri so ravno tako organizovani, kakor cesarski lovci. Vedno se nadaljujoče obmejno utrjevanje Italijanov in preseljevanje in spreminjanje severnih čet kakor tudi pomnoževanje alpskih polkov, tako-zvanih '1 Alpinov'je dalo Avstro-Ogrski končno p°v°d, da je pričela s podobnimi načrti; utrditi je treba mejo in vpeljati nove gorske čete. Če so tudi avstrijske čete kot gorske čete zelo porabne, vendar je to zadnje vredno vsega priporočila. Take čete naj bi porabile ves poletni čas z vajami v gorah, na zimo pa naj bi se u-maknile v svoja prezimovisča. Budimpešta, 13. maja. Bivšega ko-šickega škofa Zigmunda Bubiča (na S.ovaškem) so morali, ker je postal slaboumen, staviti pod kuratelo. Član ogrske magnatske zbornice baron Redel je zapustil 20 milijonov kron premoženja in 5 oporok, ki so pa vse izginile. Sedaj tožijo nekega sorodnika baronovega, da je odstranil oporoke ter je proti njemu vložena tožba. Dunaj, 13. maja. Nemški obrtniki so v velikej zadregi, kajti na Ogrskem se bojkotuje vse, kaj je nemško. V mnozih oknih prodajalnic videti je napise, da je "psom in Nemcem za-branjen vhod". Velik požar v Gulfportu, Mass. V Golfportu, Miss., so zgorela velikanska skladišča New Orleans Naval stores Co. in ona tvrdke S. Stoker & Co. Škoda znaša .$400.000, zavarovalnina pa le $300.000. Strela ga je nbila. Pri Oneidi, N. Y., je strela ubila George Bygerta, ko je del-il v skednju. Indijski knez v New Yorkn. Z angleškim parnikom Celtic, ki je dospel v New York iz Liverpoola, dospel je tudi Maharadža Gajkwar iz Barode, kteri je jeden najmogočnejših knezov sprednje Indije. V Ameriko je dospel, da si ogleda deželo. Oropali pošto. Nepoznani roparji so vlomili v pošto v Rogersfordu, Pa., z dinamitom razstrelili blagajnico in odnesli $500. Naseljenci v nevarnosti. Radi goste megle, ktera je vladala v soboto zjutraj, sta skupaj zadela v newyorskej luki parnik Rhein in Eveline. K sreči pri tem ni bil nihče ranjen in tudi parnika nista mnogo poškodovana. Na Rheinu je bilo 2350 naseljencev. Bnčele so ga usmrtile. Memphis, Tenn,, 14. maja. Duhovna Carltona so usmrtile njegove lastne bučele. Pokojnik je živel v county-ju Weakley in se je vedno pečal z bu-čelami. Ko so ga včeraj napadle, je pričel nepopisno kričati, toda ko so mn prihiteli ljudje na pomoč, je bil že mrtev. Petrograd, 13. maja. Druga seja dolenje zbornice ruskega parlamenta spremenila se je včeraj v burno demonstracijo v prid amnestije za jjoli-tične jetnike. Ko so med došlimi brzojavnimi čestitkami pročitali tuftli razne pozdrave političnih jetnikov iz zaporov in prognanstva v Sibiru, so poslanci razun male skupinje vstali in navdušeno ploskali. Ministerski predsednik Goremikin in drugi ministri niso bili navzoči. Podpredsednikoma dolenje zbornice sta bila imenovana knez Peter Dolgo-rukov in profesor Grodesku. Odgovor zbornice na prestolni govor Še ni končan. Izdelujejo ga ustavni demo-kratje, kteri so povabili k izdelovanju dva zastopnika kmetov, jednega Poljaka in jednega čifuta. odgovorom bode zbornica zahtevala, da se Rusija spremeni v ustavno monarhijo z vsemi parlamentarienimi pravicami; da se izvoli odgovorno ministerstvo; da se politični jetniki oproste in da bode pred zakonom vsakdo jednak. Petrograd, 13. maja. Sedaj, ko je pričel poslovati parlament, ni nikjer več opaziti te napetosti, kakor preje, dasiravno je pričakovati vročega boja med krono in ljudstvom, kteri se pa prične še le potem, ko dolenja zbornica odgovori na carjev prestolni govor. Ustavni demokrat je so se začasno zvezali s kmeti in imajo 415 vseh glasov. Oni se hočejo spočetka izogniti vsakemu konfliktu, da tako čim preje uspo z agrarnimi zakoni. Ako se potem vlada ne uda, se boj prične povsem resno. Ustavni demokrat je si hočejo izposlovati vse parlamentarne pravice, ustavno monarhijo in odgovorno vlado. Mesto je včeraj priredilo poslancem banket, kteri je veljal 7000 ru*b-ljev. Časopisje je zopet jelo napadati generala Trepova, ker je uverjeno, da ima ou na dvoru največji vpliv. Pri včerajšnjej popoldanskej seji je parlament z vsemi glasovi sprejel resolucijo, s ktero se nalaga odboru za odgovor na prestolni govor, da vse politične, agrarne in vojaške kaznjence. V istem času, ko so v parlamentu sprejeli imenovano resolucijo, so k<>-zaki razgrnili skupinjo dijakov, kteri so hoteli prirediti demonstracijo na Nevskem prospektu. Dijake so raz-gnali, ker so demonstrirali z rudeČo zastavo in peli marziljezo. Petrograd, 14. maja. V skednju nekega kmeta v Ozerkah na Finskem so našli obešeno truplo nekega moža, kterega so kasneje spoznali kot ono znanega duhovna Gapona. Imenovano hišo je najel dne 8. aprila nek nepo-znanec iz Petrograda. Hišo je večkrat obiskal z nekim mladim delavcem in dne 11. aprila je odšel ter vzel ključe seboj. Ker ni več prišel, je posestnica naznanila o tem policiji, ktera je skedenj in hišo preiskala ter našla duhovna Gapona obešenega. TiHis, 14. maja. Tukajšnja ]x>lii*ija našla je danes podzemsko shrambo, v v kterej je bilo 250 bomb. Petrograd, 13. maja. Socijalni de-mokratje so sklenili dne 1. (14.) maja praznovati. Svoj praznik bodo praznovali mirno in praznoval bode le kdor bode hotel. Otok Sahalin kupi baje Anglija. Pogajanja se že vr-še ter sta Rusija in Japonska za prodajo. Potop ladije. Potopila se je kitajska ladija 'Ben-tong" pri Singapuru. Z ladijo je utonilo 71 Kitajcev. 5000 lir za volkuljo ponja rimski mestni za-stop, ker mu je poginila volkulja, ki jo imajo za simbol na kapitolu. USTAJA V ANGLEŠKEJ JUŽNEJ AFRIKI MED ZULU-KAFRI SE VEDNO BOLJ ŠIRI. Ločitev Boni Castellana od Gouldove Ane. — Turčija se je vdala v angleške zahteve. RAZNOTEROSTI. Parz, 12. maja. Včeraj se je vršila tukaj nadaljna razprava v zadevi ločitve zakona grofa Boni de Castellano in njegove žene Gouldove Ane iz Xew Yorka. Castellane in njegeva žena sta prišla k sodišču. Sodni poskus za spravo je bil brezuspešen, kajti Ana zahteva absolutno ločitev, kar so u-knjižili v zapisnik. Capetown, Južna Afrka, 12. maja. Uradoma se naznanja, da so Xemci vstaškega glavarja Morenga v boju dne 4. maja zasledovali preko svoje meje na angleško ozemlje. Angleška policija je proti temu protestovala, toda nemški poveljnik se ni hotel u-makniti. Carigrad, 12. maja. Turški minister inostranih del, Tevfik paša, izročil je tukajšnjemu angleškemu poslanku razne predloge v zadevi obmejnega spora pri Tabi. Poslanik je predloge zavrnil in izjavil, da mora Turčija brezpogojno sprejeti angleške zahteve oziroma odpozvati svoje vojaštvo iz egipčanskega ozemlja. Pariz, 12. maja. Urednik lista 1£Pa-trie" se je včeraj dvobojeval z grofom Mathieu de Xoailles z revolverji. Dasiravno sta dvobojevalca dvakrat streljala, ni nijeden pogodil. Xapolj, 12. maja. Oirnjenik Vezuv se je pomiril. Pepel pada sedaj v smeri Pompeji in Ottnjano. Tudi v Sommi je padlo nekoliko pepela. Carigrad, 13. maja. Turška vlada je ugodila vsem zahtevam Anglije glede ostavitve mesta Taba na polotoku Si-naju in skupne določitve meje med Turčijo in Egiptom. S tem stori Turčija vse. kar je Anirlija zahtevala. Ivairo, Eiript, 1.'!. maja. Turška vlada je privolila v ostavitev mesta Taba, kjer je imela Turčija dosedaj svojo posadko. V angleške zahteve privolila je Turčija že v j>etek. Madrid. 13. maja. Španska se pripravlja /.a poroko kralja Alfonza s prineesinjo Eno Batemberško. Poroka se vrši dne 31. maja ob 11. uri dopoldne v cerkvi San Jeronimo. Princezi-nja pride na Špansko že dne 24. maja. Na meji jo sprejmejo kralj, ministri in kraljeve garde. Poročno p »godbo ln»do podpisali dne 30. maja. Po poroki ostane kraljeva dvojica še osem dni v Madridu, da prisostvujeta velikim, njima v čast prirejenim slavnostim. Po letu se bodeta mudila v San Seba-stianu. Tokio, 14. maja. Tukajšnje časopisje naznanja, da bode sedanj poslanik v Londonu, Havashi, postal japonski minister inostranih del, dočim postane baron Komura poslanik v Londonu. Prebivalstvo Floride. Tallahassee, Fla., 13. maja. Vlada države Floride objavlja poročilo o prebivalstvu, izvzemši eountvjev I)ea-de, Escambia in Orange. V državi je 314.685 belih in 241,870 zamorcev, o-z i roma 72,590 več, nego leta 1900. Požar v Cliftonu. V Cliftonu pri Pittsburgu, Pa., zgorela je hiša Marija A. Woodwarda. S hišo zajedno sta zgorela tudi dva njegova otroka. $50.000 poneveril. V Xewlmrgportu, Mass., so zaprli mestnega blagajnika .James Felkerja, ker je poneveril $50.000 mestnega denarja. Hfco si namenjen ženo, otroke ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in voine cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Y, ker tu bodeS naipoSteneje in najbolje postrežem Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih parobrodnih. druiV GLAS NARODA slovenskih delavcev v Ameriki. ^•stdnifc . Editor ZMAGOSLAV VALTAVEC. Publisher: FRANK. SHKSER, 109 Greenwich Street, New York Ciry Iz Ellis Islanda, fa leto velja list za Amerike . « pol Ina........... Evropo, za vse Irto . . . . . " pol leta..... " " četrt leta $3.00 i.50 4.50 2.50 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. Kil-A S NARODA .*haja vsaki dan iz-vzciu&i i.edelj i.i praznikov. «QLAS NARODA" V* Voice of the People") vasuec! eveo trustih ustanovljeni sedanji red in - kterim bi se'odvisnost prebivalstva <>d kapitalizma odpravila. A ko razmot rivamo vso stvar iz 4" ;i kadrniične^ra >t ališča ''. je naš predsednik pravi anarhist. Profesor vseučilišča v Syracuse ni zabit človek in "crank", kteri neče 1 -tati -laven radi svoje originalno-s'i s t"in. da napada predsednika re-jaMike. On je le one vrste človek, kteii živi direktno ali indirektno s tem, da zatsovarja truste. Kdor ua-j ;i 'a trn>te, idor smatra krivico za piavieo, kdor z nabiranjem kapitala ni zadovol jen, ta je anarhist! Pri tem se ni treba ozirati na to, da je dotič-nik [jolitik, p i.-a te. j ali pa predsednik Z jed. držav. Naši milijonarji, oziroma t rust i ja ni ne vzdržujejo zastonj vseučilišča, v kterih se jnnsmii uči sj»oštovanje sedanje.:;! r*'du. Na ta način si vzgoju-jejo svoje bodoče zagovornike, kteri IhhIo kasneje v njihovej posrednej ali pa neposrednej službi: odvetniki, pisatelji, iuženerji, profesorji itd., kteri \-i morajo imeti tako vzgojo, kakor-ino ima dr. Day v Svraeuse. Poroke med kmeti na Ruskem se manjšajo. " \ ladimirsko iruheroijsko zem-*tvo" je raziM.slalo svojim :tS.{ dopisnikom vprašalne |h>le glede kmetskih porok v letih l!>«>4 do 1906. Vsi komu kaj škodovalo. 'V tem smislu se je naselniški komisar tudi izrazil minoli četrtek j>ovo-doin p< luletneua zborovanja "Philadelphia Baptist City Mission*', kjer - je razpravljalo tudi o naseljevanju. Tedaj je dejal, da je ameriško ljudstvo vznemirjeno radi prevelikega naseljevanja, da je pa ta vznemirjenost popolnoma neopravičena. V minolem letu prišlo je v Zjeditijene države nad milijon naseljencev in letos jih pride >e več. Toda naseljenci naj le prihajajo — tako je izjavil Sargent, — kajti pravi naseljenci so zelo potrebni, zlasti ako se prav i.-no razdele po državah. Satgent se je na Kllis Islarulu dalj .-asa posvetoval z newyorskim komi-sa rjem "Watchornom. Minoli jiett k izkrcalo se je na Ellis Islamin kacih .'ioiMt naseljencev, otl kterih -o jih ^Mfslali nazaj v njihovo domovino 100. Med temi je bilo nekoliko pogodbenih delavcev, kteri do-1 sj.eli semkaj z nekim francoskim j>ar-nikom. Število v soboto došlih naseljencev je bilo izdatno večje, kajti v I luko je dospelo več parnikov nego dan popreje. Z o/.irom na zgoraj navedeno Sar-uentovo izjavo moramo izjaviti, da nas veseli, da je najvišji naselniški uradnik spremenil svoje mnenje o naseljevanju. to temlxij, ker smo dan za dnevom povdarjali, kako potrebno je naseljevanje. Iz Hrvatske. V ZagTebu, 2*. apr. Na Hrvatskem se je rodil čudež. Hodila je mila majčiea našo narodno stranko, rodila — program. Pred volitvami se je hotela naki-titi, da se pokaže volileem v novi opravi, na ispala se je s programom, ki ga je vze a ojxtziciji, da jmkaže pe-štanski vladi, kako je napredovala iz-/.:i zadnje konference svojega pokrovitelja. gospoda bana. z ministerskim predsednikom., A sedaj — nikar se ne čudite, ker ste dosedaj slišali o najhujšem pritisku naše večine — da se odeva narodna stranka s programom, na kte-rem je zapisano z velikimi črkami: svoboda tiska, splošna, direktna in tajna volilna pravica, porota itd.... Seveda se ji vse smeje, češ, da ji tak program ne piistcja... K, dober je >trah, komur ua je dal I.t g, pravi hrvatski pregovor. \Ve-erie je rekel banu Toši. da ne more z aje-o\o stranko razpravljati, dokler .-e ne reformira. A ona. xaj se hoče, obeta vse, samo da se zdrži na krmili« in pri jaslih: tr.ko se je rodi. ta program. — Iti vse je veselo v narodni stranki. Starodavni predsednik Yasa (ijurgjevič je ves srečen, da je narodna stranka dobila program. Siromaček, tako je odrevenel, da ne občuti, kak udarec v obraz je ta program za preteklost stranke. Udarec v obraz! Ko bi ti ljudje imeli obraze, a } :i njih je samo trebuh, a za tega je njihova sedanja taktika dobra. Saj \e lo, da je njihov program navadna aba, ker ako bi ua tudi le deloma izvrševali — bi se ubili. A zakaj so potem ta gospoda umaknili poroto, zakaj so ubijali časopisje, zakaj so vodili dosedaj vsake volitve (iu tudi to pot jih bodo), ako sdaj zopet mečejo v svoj program svobodo tiska, obnovitev porote in splošno vo.ilno pravieo... A kaj pomeni ta novi program narodne stranke za dr. Nikolo Tomaši- ? Kaj pomeni ta sprememba taktike narodne stranke, kaj kaže plemenitemu upokojenemu hrvatskemu ministru, ki je še v nedavni številki službenega lista in glasila narodne stranke grmel, ko se strinja z vsem tem, kar -e je v Hrvatski dogajalo in kar se z o[Mizici jonalue strani rodi? Kaj pravi stranka temu Khuenovemu slu>-gi, ki nas je za Veliko noč obdaril z obetanjem, da hoče ostati vedno isti in dosledni. Jasno je, da mu pravi, da je odigral v narodni stranki svojo igro, in da je potegnil krajšega. Govori se, da bi ban in presvetla banica se še rada grela na najvišjem narodnem mestu, a znano je, -kako je Wekerle označil s svojim pregovorom našo narodno stranko, da odtegne Khuenove kreature. Za to bi bilo treba odstraniti Tomašiča... Nekteri člani narodne stranke, kakor grof Štefan Erdoedy in grof Bom-belles se .prizadevajo, da dobijo zvezo s konservativnimi elementi opozicije, in to se lahko spravlja v zvezo z najnovejšo metamorfozo narodne stranke. Daljni razvoj dogodkov bode v marsičem odvisen od posledic volitev, tako pri nas kakor na Ogrskem. Sedaj drži narodno stranko na Hrvatskem po-koncu Wekerle in kamarila. Ako pride na Ogrskem, kar je pričakovati, neodvisna stranka do večine, doigraa >o madjaroni svojo ulogo. Pri nas se je razvila že živahna volilna borba. Madjaroni so dosedaj postavili kakih 70, koalirana opozicija okolo 60, frankovci kakih 40, a Hudičevi pristaši svojih 20 kandidatov. Hazun tega je kakih S kandidatov izven strank. Tako je za S8 volilnih okrajev postavljenih približno 200 kandidatov. Y nekterib okrajih kan--liduje po pet osob. Boj bode torej hud. Frankovci so potaknili kandidate, kjerkoli bi bil dvomljiv uspeli koa.ii ane opozicije, samo da napravijo us'ugo vladi ter preprečijo uspeh opoziciji. Zdi se. da jim je za to zagotovljeno gotovo število mandatov. Po današnjem položaju bi mogla združena opozicija spraviti v sabor svojih !">. čisti svojih 10, a radičevci 2 do 3 mandate. Take posledice bi seveda bile v najugodnejšem slučaju, ako računamo, da so avtonomni uradniki vezani in verujejo v vladno obetanje, da se izvršijo čiste volitve. Zajednim uradnikom je zajamčena svoboda glasovanja, za kogar hočejo. Dočim se sedaj že ukazuje obetanje čistih volitev s strani vlade z lažmi na ta način, da razpošilja v dvomljive, negotove voli ne okraje (\'al-l>ovo, kjer kandiduje naprednjak dr. Lorkovič) vso množino orožnikov in da prepoveduje ojn>zicijske volilne shode (Belovar). Y Zagrebu se razvije najvažnejša volilna borba med dr. Tomašičem, ki se je umaknil iz svojega starega okraja ogulinskega, kjer so uradniški glasovi v večini, boječ se sedaj svobode zajednih uradnikov, in med opozicijo-nalcem grofom Miroslavom Kulmer-jem. Dosedaj so postavili za zagrebške okraje frankovci svoje tri kandidate v osobah dr. Franka (I.), dr. To-mašiča (II.) in Ferdo Šaja (III.), dočim bode združena opozicija danes .naznanila svoja ostala dva kandidata. Danes je sodišče sedmorice v celoti potrdilo obsodbo urednika "Pokreta'' Y. Wilderja na šest mesecev ječe in na izgubo jamcevine 2000 kron. Ako naj to obsodbo smatramo za prvi dokaz o odkritosrčnem izpolnovanju programa naše stranke (za svobodo tiska), koliko naj verujemo v čiste volitve? — Bodemo videli! Iz slavjanskega sveta. Štiristoletnica književne delavnosti poljske pisateljice El. Orzesxkowe bodo Poljaki letos v jeseni slovesno praznovali. Pripravljalni odbor za to sla vnost je te dni sklenil nabirati prispevke med poljskim narodom in ustali »viti v Varšavi žensko učiteljišče, ki bode m;si o ime Orzeszkove. Poleg tega bt-tle omenjeni odbor priredil v jeseni tri -j tsebne razstave. Jedna izmed njih bode obsegala spominke po poljskih genijih; -bodo se tu izločili predmeti, ki so bili nekdaj lastnina n.djskih velikih pesnikov, učenjakov in umetnikov, ali pa ki so z njihovim življenjem v ^ezi. Na drugi razstavi b< do polj.-ike zgodovinske po-dooe in tretja bode obsegala delo poljskega ženstva v njegovem zgodovinskem razvoju. Alkoholizem med roško šolsko mladino. Huski list '' T rud naj a Pomošč" je v članku "Vvroždenije i narodnoje pijanstvo" objavil presenetljive ik>-datke o razširjenju a Tcoholnih pijač med nvsko mladino v ljudskih šolah. Uj>ravni pedagoški odbor kurske gu-beruije je vprašal St>() voditeljev ljudskih š«d, ali njih učenci pijejo vodko (žganje). Odgovorilo je 4S(i, to je blizo tri petine učiteljev, od kterih je 390 vprašanju pritrdilo in samo 117 je vprašanje zanikalo. Iz tega sledi, da je samo 23.5 odstotkov šol, kterih učenci ne pijejo vodke, in več kot tri četrtine šol, kterih učenci pijejo vodko, ampak kar cele šole. Neki učitelj je poročal, da od njegovih 5l> u-čeneev samo jeden nikoli ne poknsil vodke. Na vprašanje, kako često pijejo učenei vodko, odgovorili so učitelji, in sicer skoraj vsi, da jp pijejo pri vsaki priložnosti. Boj proti analfabetizmu s pomočjo zasebnega poučevanja. Pod tem naslovom je izdal poljski odbor '' Towarzyst wa Szkoly Ludo-vvej'' v Galiciji razglas, v kterem po-pisT:Je žalostne prosvetne razmere v Galiciji ter pozivije poljsko občinstvo, da z zasebnim poučevanjem odstrani analfabetizem iz dežele. V pozivu se trdi da od3,000,436 Poljakov v Avstriji je 1,181,726 odrastlih analfabetov; 375,899 jih pa zna samo citati. Veli- Cast in hvala doktorju Leonardu Landesu! V prisrčnih in laskavih besedah-se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, \V. Ya.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain Yievv, Cal.; Mat. Cambry, Box 17y, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivaneie, 320 East Front St., Youngstown, Ohio. DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, New York, N. Y., zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodca, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronchialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, gibt, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noga in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušeuje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni, Hojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morila Ic še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite 'k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v s.ovenškem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dep. do 3. ure pop. kanski odstotek oil te številke pripada na Galicijo, ki sama ima 1.158,282 poljskih analfabetov med 2,789,788 poljskimi prebivalci. V Galiciji je 900 občin brez šole; 104,000 otrok radi nedostatka šol ne hodi v šolo vob-če. Zato se v pozivu svetuje,* da "vsak. ki zna čitati in pisati, nauči jed nega analfabeta pisati iti brati — da tako sčasoma izgine ta sramota poljskega naroda." Novosti o Levu N. Tolstem. Ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj piše zdaj na svojem domu v Jas-nej Poljani dvoje večjih del, s kterimi bode v 'kratkem presenetil ves svet. Prvo in drugo je novela in naslov prve je "Božje in človeško", a druge ''Po veselici". V prvi opisuje smrt treh mož. Jeden od te trojice npsi ime '' Lizogub'ki je daroval svoje premoženje (več milijonov) v revo'uei-jonarne namene in je bil leta 1S73 obešen v Odesi. Druga dva sta somišljenika prvega. Druga novela "Po veselici" kaže nasprotje med zunanjo krasoto in notranjo (duševno) podivjanostjo. Poljski kralj Jan Sobieski in nemški šovinizem. V nemških vojaških listih so bili v zadnjem času objavljeni razni članki, ki poizkušajo zmanjšati zasluge poljskega kralja Janeza Sobieskega pri obleganju mesta Dunaja leta 1683. V listu "Danzers Armee - Zeitung" neki nemški stotnik imenuje junaški čin Sobieskega "legendo", drugi vojaški pisatelj Kerehnave v istem listu hoče dokazati, da bitko pri Dunaju 1. 1S63 je odločila nemška pehota na levem krilu brez vseli zaslug Sobieskega. Proti takemu zlobnemu obrekovanju izpod peres nemških šovinistov je nastopil Poljak Jagielski, stotnik 3. ulanskega poJka, v listu "Vedette" ter na podlagi zgodovinskih dejstev z veliko spretnostjo popisal celo bitko pri Dunaju z vsemi njenimi podrobnostmi tako. da so nemški šovinisti sedaj popolnoma utihnili in gotovo se ne bodo več trpali kratiti zasluge velikega poljskega kralja Janeza Sobieskega. Dohodki ruske države. Leta 1905 so znašali redni dohodki 2024 milijonov rubljev in bili večji od t nih .-eta 191)4 za 5,707,000 rubljev. Leta 1905 so bili dohodki sploh največji. Nemiri koncem leta so jih pomanjšali za S3 milijonov rubljev. Iz-vanredni dohodki istega leta znašajo 793 milijonov, redni izdatki 1937 milijonov rubljev. Primanjkljaj znaša 1S4 milijonov rubljev. Od tega poki ije novo posojilo 180 milijonov rubljev. 'Pri železnicah je znašal primanjkljaj sicer 0 milijonov,' vendar so dohodki meseca februarja prošlega leta za 14 milijonov večji, pri čemur je vpoštetih samo 70 do SO res obsto-j ječib blagajn. Dohodki po tistih krajih, kjer je divjala revolucija, so daleč večji. Slovensko katoiišk a podp. društvo G -Xl svete Barbare t*- xa ZJedlnJene države Severne Amerike. Sedež: Forest City~, Pa. 3!. januarja 1903 v državi Penn»vl»- ■-o-o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP Z AL AR. ml., Bo* 547. Foreat City Podpredsednik: JOHN TELB£N, Box 3, Moon Eu» ?», I. tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City. P». H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City Pi." Blagajnik: MARTIN MTJHIČ. Box 537. Forest City Ft Tržna poročila. Standard Gran. 4.G0 Coarse (IJran. 4.G0 Extra Fin Gran. 4.G0 Cut Loaf 4.S0 21b C'r'n, Fine Gran 4.75 21b Bags, Fine Gran 4.75 51b Bags, Fine Gran 4.75 Diamond A 4.G0 Confectioners' A 4.50 (1) Columbia 4.35 (2) Windsor A 4.30 (3) Ridge wood A 4.30 (4) Phoenix A 4.20 (5) Empire A 4.20 (» 4.10 7 4.05 8 4.00 i 9 3.95 10 3.90 11 3.S5 12 3.S0 13 3.75 14 3.75 15 3.75 KAVA. Marec 7.55 April 6.G0 Maj . 0.G5 Junij 6.75 Julij G.S5 Avgust G.90 i September 7.00 Oktober 7.10 November 7.20 December 7.30 SUROVO MASLO. Philadelphia Briek, funt 33c Prima Elgin, funt, 32c j 2 'kvalit., funt 28—30c SIR. I Import, švic., funt 2$c Domač švic., funt ISc English Dairy, funt 18—20e | Edam, komad 95c j Pineapjde, komad 45c | Newchatel, komad 5c Roquefort, funt 3S—tOc Philadelphia Cream, funt 18e! Clubhouse, komad 2SC Imperial, komad 10—25c JAJCA. rzbrana, ducat 25c Navadna, ducat i3y2c Storage, 13c Februar 7.50 Pen nsyl van i a, izbrana 21c Pennsylvania, choice 19-W Western ISUc Western, firsts lSe Western, seconds 17V2e Western, thirds 161-»e Kentucky 16V2c Tennessee 16i Lx* RIBE. Codfish, fu>nt 8—lOe Cod Steak, font 12—15c Halibut, funt 15—18c Jegulje, funt 15—18c Skate, funt 10c Weak fish, funt 8—10c Flunders, funt 8—12c Haddock, funt 7c Blaokfish, funt 10c Karpi. fun t 12c Sheepshead, funt . 20c Pollock, funt 6—7c Slaniki, funt 8c Bliiefish, funt 15— Salmon trout, funt 15—18c RAKI in ŠKOLJKE. NADZORNIKI: JOHN DR A SLIER, Box 28, Forest City Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, p*. ' ANDREJ SUDER. Box 108. Thomas M V*. FRANK SUNK, P. 0., Lusern« Pa ' POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR. Box 28, Forest City Jrm JOHN SKODLAR. P, 0., Forest City P* .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, P». Otty0^1"1 "J " poialiaio L t»jnikn: Ivan Telban, P. O Eta Stl. fit* Društveno fiaaUo j® "GLA* NAKODA". rdf Rojaki! Sedaj so na SLOVENSKO - HRVATSKEM ZPRAVIŠČU nameščeni najbolj izkušeni zdravniki, kteri so sestavili in izdali velepouč-no knjigo z natančnim opisom raznih bolezni, tako da vsaki po prečitanju te knjijre takoj lahko razvidi, na kakšni bolezni boluje. V slučaju kakršnekoli bolezni se poshižite prej, ko se na kakšnega druze«ra zdravnica obrnete, po pomoč, te knjižice, iz ktere boste natanko razvideli, na kakšen način zamorete najbolj zanesljivo in najhitreje zopet svoje popolno zdravje dobiti. Doktori teira zdravišča zdravijo vse, tudi najstareje a&utne in kronične bolezni, ter vsakemu, kterega v svoje zdravljenje sprejmejo, za popolno ozdravljenje pismeno jamčijo. Kdor torej želi popolno zdravje zadobiti, naj piše po to knjigo na SPODAJ NAVEDENI NASLOV IN NAJ VP0ŠLE NEKOLIKO ZA POŠTNINO POTREBNIH ZNAMK ALI MARK, NA KAR SE MU BODE KNJIGA NEMUDOMA VPOSLALA. Ovo je naš naslov: Slovensko-Hrvatsko Zdravišče. DR. J- E. THOMPSON, 334 W. 2Qth. SI NEW YORK, je vse, kar Vas „„,.. .. .. .. . ve,ia nabava imenika nunovrsmih LE?a Si,V katereT s°op.sananašaizbornaKO LESA, bicikli po nujružjih cenah, net-o jih zamorejo izdelovat, ah prodajati drugi izdelovalci na svetu. Pišite nam Je na jednei dopisnici M poSn^ e3 nrost'" ^^ ULT.Z cfflke postn.Tie pro.sto. \ njih so natančno naslikani m popisanimi m Si modeli: videli bodete razlfko n ed drbm p.vega rtda in cencno konstrukcijo i«. tolmačili bedem« knko prodajamo kolesa in rrin« dajute d;le d.rekt.o kolesarjcn, ce^jt nego jih^e mog če kupni pii prodajalcih ° -1 j ooVso'df SrplTus^lT^ kak° ' OŠi[emo Mornar po%sodi FOtlr.-z jednega c.-nta deposiia in kako oustimo vsako kolo za DESETDNEVNO PROSTO POSKL- jNJO. \ so to bodete .zvedeli ako nam pišete dopis- .VI1 V« m t Jok ažo m o, da Vam zamoremo prodati boljš. bicikel za manjši denar, nego ktlTn. kolii druga tvrdka kura se bavi z izdelovanjem in prodajanjem biakl,ev. Naše jamstva so dobra kolei in nizke cene. Kazposiijamo direktno iz tovarne ktera iamči za kolesa. Vi zamorete zaslužiti lahko denar ne da se bavitp z drugim delom. Potrebujemo AGENTA KOLESAR J* v vsakem mestu, da nas zastopa, kteremu ponudimo zelo ugodno mesto ... , ^ko se ponudi za službo takoj. AKO ZE IMATE KOLO, nam v £ jedno pišite, kajti v ceniku so za Vas velevazne informacije. Stopalu, ore, držala, posamezna kolesa, sedla, pedala razne dele popravo in vse drugo se prodaja pn nas za polovično ceno neiro io rafuna;n * pravljalci bicikl ev. Zah cvajte naše kataloge. k 1 računajo po- P® ^a^ajtp, temveč pišite nam še danes dopisnico. Ne nameravajte kuoitl bicikel ali gonila dokler ne poznale nove in izborne ponudbe Vse to vf*li-, jedno dopisnico. Pišite sedaj. ' vena le MEAD CYCLE COMPANY, Dept. J. L. CHICAGO, ILL. New York, 12. maja 190G. SLADKOR. Surogat. Cene za Centrifugal 39116c. Muscovado 31116c. Molasses 2.13116c. Rafiniran sladkor: Sod sladkorja velja: X Crystal Domino 6.S5 • Eagle Tablets 5.S0 Crushed 5.30 Cut Loaf 5.30 Mould A 4.95 § Eagle Powdered 4.85 Coarse Powdered 4.60 Fruit Powdered 4.60 Powdered 4.70 Eagle fine Gran. 4.60 lobsters, funt ' —.25. Clams, mehke —.30. C.ams, extra, 100 komadov 60 Clams (Little Neck) z& 100 60—75. Ostrige, Blue Point, 100, 75—$1.00. Ostrige, 100 v boxi $1.50. Ostrige, Cullen, 100 komadov —.75. Craw Pish, 100 k. $3.00. Pawns, Quart —.50. Raki, 100 k. $3.00. Sliders, ducat $6.00. Green Turtle, funt . —20—22. Snapping Turtle, font —.10. Žabe, funt 65—85. Scollops, gallon 2.00—3.50. Terrapin, Long Island (Counts), ducat $48.00. Terrapin, Long Island (Shorts), ducat $28.00. Terrapin, Southern Counts ducat $24.00. Terrapin, Long Uad (Bulls), duo* $6.00. PERU rNlNA in DIVJAČINA. Mlade Phila. Broil, kokoši, par p<. $1.25. Western Broiling kokoši, funt po 20—22c. Philadelphia Roasting kokoži, funt po 22—25c. Western Roasting kokoši, funt po IS—20c. Supper & Frieasse kokoši, funt pc 1G—ISc. Race. Redhead, par $2.50—3.00. Domači zajci, par —.35. Divji zajci, par —.GO. Race, Long Island, komad —.25. MESO. prima, funt po second, funt po Goveja pečenka, 16—20c. Goveja pečenka, 12V-J—IGe. Sirloin Steak, funt j>o 20c. Porterhouse Steak, funt po 23—25c Rump Steak, funt po 16c. Ciiuk Steak, funt po 10—12c. Za juho, funt po 8—10c. Vampi, firnt po 8—10c. Vampi, Honeycomb, funt po 8—10c. Telečja noga, funt po 14—lSc. Telečji sprednji del, funt po 12c. Telečji kotlet, 25c. Ovčja noga, funt po 12V^c. Ovčji sprednji del, funt po 9c. Prekajeno prešičje meso, funt po 15c. Loin Poifc, funt po 15-16c. Mast, funt po 10c. Salami, funt jhi 25c. Slanina, funt po IGe. Corned Beef jx) 14c. SOČIVJE. Rudeea pesa. bimeh 1o 10c. Melanzane, komad 20—30e. Zel na te glave, nove po 20c. Ze ena, zavoj oc. PeterŠilj. zavoj 6c. Krompir, sod od $1.00—3.00. Paradajzarji. funt pt> 40c. Čebula, 1 peck 50c. Fi/.ol. quart 40e. Grah, 1 2 jieck $1.20. Solata, glava 13—15e. Sladek krompir, košara $1.50. Čebula, funt po 10e. SADJE. Pomaranče, Seedless, ducat Lemon i, ducat Ananas, 'komVi Rumene banane, ducat Rudeče banane, ducat Jabolka, y2 peek Jabolka, sod Hruške (Cal.), ducat Grape Frnit, komad Letošnje jagode, quart 40—60. 25. 30. 25. 60. 50. $6.75. 90. 20. 40. X V Škatljah po 5 funtov. * V znanjih sodih. S V vrečah po 6 funtov. "Product Exchange." uši S i S i -J ; .vz-'.tfT-r:. fp* m''..-r*'"' l^g&r ter""*""" Spff: \ Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing. Min«. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERZISNTK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega cdbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, HI. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov In druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nouenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-jrem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAUOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 2S. aprila so je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 10 Slovencev in 15 Hrvatov. Izpred deželnega sodišča v Ljubljani. Nezvesta dekla. Jera Šparovic, dekla iz Podbrezja, jo v času, ko je služila pri Ivanu Tmlia v Kropi, temu izmaknila K 40 h vrednega blaga. Sedela b«> tri mesece v te/.ki ječi. Maščevanje. Benedikt Vatovac iz C>strožnega Brda je liil zaradi nekega pričevanja jezen na mizarja Matevža Intiharja. Na Mali Pristavi v Želkovi krčmi je prišlo d<> spopada, ki j«' pa bil brez nasledkov. Ko je pa opoldne Intiliar odprl duri delavnice, da bi šel k obedu, zamahne z ostrino sekire Vatovac proti njemu, a ker je predaleč segel, zadel _a je le s to| torišče tu na levo podlchtnico. Vatovac je tudi me-' -a decembra lanskega leta starega in bolehncga Jakoba Žagarja tiral zaradi nekega opravirevanja iz hiše r,b;.;i 1 Vilko v Tu mu do Št. Petra, ga suval, da je moral ume j še stopati, tako da se je ta vsled utrujenosti zgrudil. '/.i\ kazen je prejel dva meseca težke ječe. Nekaj hrastovih hlodov je vzel Fr. Štrumbelj. delavec v Dulah, iz jmiso->\\ K aro] a Kirehsi-hlagerja v "debelem hribu" pri Rudniku. Zagovarja se. da je imel na za-lužku še za dobiti i:$ K. Ker mu jih pa ni hotel plačati gospodar, zato se je z vzetim blagom sam plačal. Oh-oj« n je bil na l-l dni ostrega zapora. V>e ji je bilo dobro. Marija Mikelj iz Ljubljane je opravljala službo po-strežnice pri banki "Slaviji", oziroma pri Hribarjevi ohitelji, <>b enem pa tudi pri okrajni bolniški blagajni. Kako daleč je segala njena poštenost, je iz tega razvidno, da ji je bilo vse dobro, kar ji je pod roke prišlo. Vzela je 103 razne reči. med temi celo otroške iirrače. Storjena škoda znaša 1S3 kron <» h. V Kolmanovi prodajalni je vzela tudi dva 5 K HO h vredna svetilnika na ime Hribarjeve. Obsojena je bila na dva meseca težke ječe. Pretep zaradi kožuha. Fant France Jagodnik je na letošnji pustni torek v Kne/aku vrgel nek blatnast kožuh v fanta Gregorja Sorca, kar je tega tako raztogotilo, da ga je udaril s kamnom po glavi. Obsojen je bil na 1 mesec zapora. Požigalka. Dne 28. aprila zvečer je prišla k na Tržaški cesti v Ljubljani službujočemu policijskemu stražniku 481etna dninarica Marija Posetova, rojena v Bukovju, pristojna v Žire ter mu začela pripovedovati, da je zažgala v Mirkah pri Vrhniki hlev, šupo in pod z namenom, da se reši svojega moža, ki baje vedno gleda le po drugih ženskah. Šupo, je rekla, da jo naj-prvo polila s jtetroljem, potem pa jo je zažgala. Dognalo se je, da je po-setnici Ivani Ogrinčevi faktično pogorelo gospodarsko i>oslopje in ima ta pri tem škode do 1000 K. Posetova je menda ut^obolna. kajti, ko je lansko leto delala s svojim možem v tovarni na Jesenicah, ga je nekžu trgovec in posestnik Franc Kovač v starosti 70 let. Blagemu narodnjaku in somišljeniku bodi prijazen spomin! 5 dni ležal mrtev v gozdu. 7Sletni •posestnik Josip Robida iz Besnice pri Ljubljani je 22. aprila iz Uuajnarjev domov gredoč padel v gozdu v deset metrov globoko brezdno in se ubil. Našli so ga šele 27. aprila. PRIMORSKE NOVICE. Vedno ti Lahi iz Italije! Na 7 dni j za|Mira je obsojen 231etni Štefan Xc-L"i iz Italije, ker je razsajal in pretil pijan v neki gostilni proti pokopališču v Gorici. Samomor. Na "novi cesti na Opčine pri Trstu ><> našli mrtvo 201etno dekle. Poleg nje so našli steklenico strupa skoro izpraznjeno. Identitete niso mogli dognati. Ponarejen denar. A" Trstu kroži veliko ponarejenega denarja, kakor zlati I m t 10 K. goldinarji, krtine in drobi/. jto 10 ill 20 v. Vlcm. N' pekarno Franceto Berceta v Trstu so vlomili tatovi in si nabasali že polno vrečo raznih jestvin, ko so vse skupaj pustili in zbežali, ker so jih najbrže motili. Policija je zaprla 5 sumljivih oseb. Izpred sodnije v Gorici. Radi krivega pričevanja pred sodni jo je bil ob-sojen -los. Delphi iz Podgore na 5 mesecev težke ječe > postom vsak mesec. Radi težke telesne poškodbe, storjene .L Šorliju je kaznovan Andrej Ferjančič iz Korit nice na 18 mesecev ječe: odškodnine mora plačati Sorliju 240 K. Ker je kvaril prodajne jedilne reči je bil obsojen 371etni A. Kastelic na 50 kron globe. Tatvine sta bila obdolžena 23letni Fran Jerkič in Al. Tonon, oba iz Dobra velj. in sicer sta kradla perilo in | druge take reči. Škoda znaša 03 K 157 vin. Obsojena sta Jerkič na 5 mesecev težke ječe, Tonon nA (i mesecev. ŠTAJERSKE NOVICE. Trije dečki padli s skale. S skalovja Pečovnika pri Celju so padli trije majhni dečki, od kterih se je eden silno pobil, druga dva pa ne posebno. V silobranu. Ko se je nedavno neki kolesar peljal iz Radgone proti Hrastju-Muti pri Radenjcih, zastavili so mu štirje fantje pot in mu grozili. ' Kolesar je pustil kolo in zbežal. Ker 1 so se fantje, ki so bili pijani, udrli za | njim, ustrelil je kolesar vanje in za-| del Kolarja. da je težko ranjen oble-' žal. — KOROŠKE NOVICE. Germanizacija na Koroškem. Za ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku je koroški deželni šolski svet tihotap- sko ukrenil nov učni red. Po zakonu bi moral vprašati kraj ni šolski svet za njegovo mnenje, ali zakoni so menda samo še za to, da jih nemški birokrat je prezirajo in teptajo, kadar se jim zljubi. Bistvo novega učnega reda je, da se hoče ž njim proti volji kraj-nega šolskega sveta in proti volji občine uvesti nemščina že v drugi in v prvi razred. Na tak način so nemški nacijonalni birokratje germanizovali šolo v Globasnici in zdaj bi to radi poskusili s šolo v Šmihelu. BALKANSKE NOVICE. Iz Macedonije. Carigrad, 29. aprila. Pri Vlahu (okraj Melnik) je bila uničena velikonočni pondeljek 40 mož broječa bolgarska četa. Padli so tudi voditelji Kizo, Botkov, Anastaz in odlični cončevist polkovnik Jankov. (Po turških virih je sedaj Jankov vsaj že d vaj se tič ubit.) RAZNOTEROSTI. Japonska želi trajni mir. London, 29. aprila. Vsled vesti v inozemskih časopisih, da smatra Japonska mirovno pogodbo z Rusijo le za premirje ter hoče Rusijo za vedno vreči od morskih obali, da sama zavzame nadvlado v Danljnem Vztoku, razglaša japonska vlada uradno, da so vse take vesti zgolj ščuvanja proti Japonski. Japonska nima druge želje, kakor u-trditi mir v Vzhodni Aziji in živeti z vsemi narodi v prijateljstvu. Proti pokopavanju živih. Od 1000 teles, ktera se smatra mrtvm, je 10 vedno živih. I)a se zapreči pokopanje prej. nego je določena smrt, se je o-snovalo v Londonu posebno društvo. Švedska gospica Lind-af-Hageby, duša tega društva, je rekla nekemu novinarju: Na Angleškem umre na leto 100.000 oseb. ali od teh je 7000 živih pokopanih, kar se more tudi dokazati. Na nekem pokopališču, kjer je bilo iz-vlečenih 400 trupe!, so tri kazala znake življenja. Najboljši dokaz je dalo newyorSko pokopališče, kje je vsaka krsta spojena s signalnim strojem, ki zvoni na najmanji gib pokopanega. Razmerje najdenih živih je ti na 1200 pokopanih. Da se ne bi pokopavali živi, hoče društvo napraviti začasna skladfšča za trupla; vsaka krsta bi bila preskrbljena z aparatom, ki bi dal znamenje na vsak gib trupla v krsti. Sestanek ruskega, angleškega in nemškega vladarja. London, 27. aprila. Sedaj je dognatia stvar, da se v začetku septembra sestanejo v Darmstadt u ruski car, angleški kralj in nemški cesar. Dasi se zatrjuje, da bo imel sestanek le rodbinski značaj, je vendar brezdvomno, da bo uplival tudi na mednarodno politiko ter se bo tikal v prvi vrsti zrahlane trozveze. Zverinski oče. Blizu Monakovega je kmet Matija Poeltl umoril 18 svojih otrok takoj po porodu. V noči pred sodno obravnavo se je v zaporu obesil. — Strašna drama. V Szatmaru je Štefan Kozsin zabodel svojega tekmeca Todora. njegovo sestro ia dva kmeta, ki sta prihtela na pomoč. Belgijca Jorisa, ki je bil zaradi a-tentata na sultana obsojen na smrt, I je sultan pomilostil ter se je vrnil v. Belgijo. Umrl je na Duna ju dedni član gosposke zbornice grof Schlick. Dvonadstropna hiša ukradena. Sredi mesta Ha lie ja stala dvonadstropna hiša, ki jo je podedoval neki Berolin-čan. ki se dolgo časa ni brigal zanjo. Ko pa se je prišel nedavno hišo ogle-• !«!. n i bi'o ;> :iip> niti onsko. Wka sleparska družba je mestni oblasti naznanila. da hišo podere ter je dobila za to tudi dovoljenje. O zidanju stolpa sv. Marka v Benetkah. Do zdaj se od novega stolpa ne vidi ničesar drugega, kakor temelj, ki se dviga tudi malo višje od prejšnjega nad površjem zemlje. Do zdaj je navoženo na kraj zidanja 17.000 opek, ki so 30.5 cm dolge, 15 cm široke in imajo v premeru 7 cm. Delajo jih brez stroja v Casali na reki Sile in peko jih na lesu, ne na oglju. Do krova bo treba 500.000 takih opek. Zidovi bodo dvojni. Zunanja stena bo imela dva metra in notranja 2.10 v premeru. Med obema stenama je 1.10 razdalje, kjer bodo napravljene stopnic?. V no t rini stolpa bo pa električna vzpenjalnica. Na notranjem zidu dela 20 delavcev in sicer na vsaki strani pet, da delo prav napreduje. Mislijo, da bo stolp v treh letih dozidan. Spomenik varen pred potresom. Modri so ljudje v Guavaquilu (Ekvador). Razpisali so delo spomenika po Franciji, Nemčiji in Italiji, ki naj bi imel to prednost, da bi bil varen pred potresom. V razpisu je namreč omenjeno, naj se umetnik, ki bo delal spomenik, posebno ozira na močen pod-stav, ker so v deželi, kjer bo stal spomenik, potresi zelo pogosti. Dedščina 20 milijonov. Peštanski list "A nap" javlja, da se je pričela te dni sodnijska obravnava o dedščini 20 milijonov. Umrl je namreč baron Redel, ki je bil napravil pet oporok, a ni zdaj nobene na razpolago. Trdijo, da jih je uničil pokojnikov rojak in proti njemu se zdaj sodnijsko postopa. — Civilni zakon je sklenil upeljati finski senat ne oziraje se na državni zakonik. Grof Miha. Esterhazy, bivši državni poslanec je umrl v Budimpešti. NAZNANJE SLOVENCEM. Podpisani izvršuje vsakovrstne vojaške prošnje, t. j. za oprostitev kazni radi zamujenih orožnih vaj, naborov ali kontrolnih shodov. Kdor hoče biti prost, naj se oglasi pismeno pri: Frank Schaffer, 564 S. Centre Ave., Chicago, III. (10-14—5 drob 3 st) POZDRAV. Pred odhodom v staro domovine pozdravljava iskreno vse prijatelje in znance v Indianajxilisu., Ind. New York, 11. maja, 1906. Josip Golica. Fran Kuss. Iščem LOVRENCA ZARNIK, po domače SITAR iz Brega, fara Komenda ; star je 4(5 let ter srednje velikosti. Najprvo se je nastanil v Sparti, Minn., potem je bil na Federal, Pa., kamor sem mu jxtslal vožni listek, da je prišel do mene v Salida. Colo. Ker pa v teku dveh mesecev ni dobil povoljnega dela. odpravil sem ga v Primero, Colo., odkoder se mi ni več zglasil. Ustavil je povsod financijelno sorodstvo, vsled tega svarim cenjene rojake in obji^lnem prosim, kdor ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti: Josip Zamik, Box 012. Sa-iida. Colo. (14-1S—5) Hotel na prodaj. V Rosslandu, B. C., se proda pod ugodnimi pogoji jtopolnoma urejen HOTEL, ker odide lastnik radi starosti v pokoj. Hotel ima 30 sob. To .je najugodnejša prilika za kakega Slovenca. Za HOTEL, SALOON in vse drugo se zahteva ?e $3500, od ktere svote je položiti .f2000 v gotovini. dočim se ostanek plačuje pod lahkimi pogoji. Vs^li 30 sob je lepo opremljenih, kar velja tudi o "bari" in "dining-roomu". Sobe so redno oddane boarder jem. V bližini je topilnica, v kterej je 2000 delavcev in mnogo Slovencev, tako da se taka prilika le redkokedaj nudi. Pišite po. podrobnost i: ST. CHARLES HOTEL, Iiossland, B. C. (12-15—5) 4 KEDOR VAM POMAGA v nesreči in v bolezni ta vam je tudi prijatelj! Ali ni bolezen največja nesreča ? Radi tega rojaki Slovenci ,,Vi" kateri si morate s težkim delom služiti vsakdanji kruh in kateri ste radi tega bolj nego drugi podvrženi vsakovrstnim boleznim, recite, ali vam ni v tem oziru največji prijatelj naš slavni in povsod spoštovani Dr. E. C. Collins Medical Institute, kateremu se toliko rojakov zahvaljuje za povrnjeno zdravje in blagostanje, v Citajte kaj pišejo rojaki. Veleučeni gospod! Dajem Vam na znanje, da SO me Viša zdravila popolnoma ozdravila, če prav nisem imel u-panja, da hi še kedaj ozdravil Vi pa ste me do kraja ozdravili zato se Vam tem potom zahvaljujem za popolno ozdravljenje in vsakemu bodem priporočal Vaše izkušeno zdravljenje. Anton Klapčič, Box 83. Barberton, Ohio. Mili Profesor! Naznanjam Vam, da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Sedaj sem zdrav in vesel kakori še nikoli. Kjer bodemži-vel, vedno vas hočem priporočati in hvaliti. Vaš hvalebni Vinko Sušanj, 1214 K.Road St. McKeesport,Pa. Iz mnogih pismenih zaliv C. COLLINS M. J., On je bolezni naj si bode akutnih Velespoštovani Profesor 1 Vaše pismo sem prejela ter vam naznanjam, da se sedaj dobro počutim in popolnoma sem ozdravila. Nič me sedaj ncboli.a poprej me je celo telo bokdo. Jaz sedaj tako dobro izgledam, da se mi vsaki čudi in me praša kedo me je zdravil in katera zdravila da pijem, a jaz povem vsakemu, da ste me samo vi opravili, a prejmi ni mogel nob. n 1! ktor pomagati iti mi rekel, da ne ve kakŠ-no bo lezen inam. Ko bi me oni videli, kako sem bila si; -ba inmršava, vsaki mi je rekel d:i sem taka ko sunt, a vi ste me 7. svojim velikim znr.n: m popolnoma ozdravili, Bog vnm bo to dobroto stotero poplačal. Sliko bi vam takoj posijala, a niso se gotove. Za dobrih ci dni vam jo doposljem '"n zahvalo. Za sedaj ostajam vaša hvaležna Paulina Ža^ar, 1516 Ilccla St., Calumet, Mich. Spoštovani g. Profesor ! Vaša zdravila sem zopet do-maL'ga ponucal ter vam sporočil jt m, da se mi bolezen že dol-f;o ni več povrnila iz česar sklepam, da sem popolnoma zdrav, ker se tudi drugače počutim krepkej-ega. Prepričan sem to raj, da sem popolnoma rešen SAoje p-.d.ivične bolezni. Za nekaj dni vam doposljem še jedno zahv;:h;o pismo in mo;o sliko. Konečon vas pozdravljam ter ostajam vas hvale/.ni prijatelj. Gregor Fabjr.n^ič, Box 45, Large, Pa. Slavni Dr. Collins M. I. ! Vam naznanjam o bolezni mojega detata, katero je po vaših drugih zdravilih popolnoma ozdravilo, nobenih znakov bolezni ni več. Sedaj je visto popolnoma zdrav«zato se vam i - kreno zahvaljujem za vaš trud in zdravila ter vam ostajam hvaležna. Ivana Šume, Box 87, For- t City, Pa. al se razvidi, da največ bolnikov ozdravi ravno naš Dr. E. edini kateri garantira za popolno ozdravljenje vseh ali kroničnih (zastarelih). Tajne spolne bolezni moške in ženske. kakor zastrupljenje krvi: Sifilis —izdravi v kratkem času. Zatoraj ! Zakaj bolujete in trpite ? Vse vase l)oIezni trpljenja in rane točne opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari kako dol^o traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov : Dr. E. C, Collins Medical Institute 140 West 34th Street, New York, N. Y. Potem smete 1 liti prepričami v kratkem popolnega ozdravljenja. --- Za tiste kateri želijo s.uni osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj — do 6. popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10. ure dopoludne do 1. popoludne. « Kje je FRAN MAUC? Doma je iz Strahomerja. fara Tomišelj pri Ljubljani. Dne 27. marca odpotoval je iz Moon Run. Pa., k svojemu stricu v Salido, Colo., in nič nazaj pisal. Poročati mu imam nekaj važnega, zato prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, naj ira blagovoli naznaniti: Frank Maček. Box 12.!, M >on Run, Pa. (11-15—5) 4 KADILCI! Vi veste, da je tobak iz starega ;raja najboljši za vas. ker ste ga bili navajeni. Tukaj v Ameriki se dobi zelo poredkoma in če ga dobite, ga morate plačati zelo drago. Marsi-kteremu našemu delavcu je nemogoče kupovati drag tobak; zato je prisiljen nabavljati si kake smeti, ali boljše rečeno, smrdljivo travo, ktera mu slabi zdravje. Na ta način oboli mnogo rojakov, ne da bi vedeli zakaj. A vse to pride samo od -slabega in pokvarjenega tobaka. Dobro znana Slavic Tobacco Co. je d< luo premišljevala o tem, kako pomore našim rojakom in kallio jim da priliko, da si preskrbe za nizko ceno 'tobak iz starega kraja. Konec no je prišla na misel, da uvaž atobak v perju, pa ga TUKAJ REŽE in PA-KETIRA. Na ta način se plača dosti manj carine. To družbo je stalo mnogo truda in denarja, da je vse to izpeljala : zdaj je samo treba, da spozna naš narod ta tobalk. V ta namen potrebujemo pomagače, kteri bodo širili naš tobak meti narod. Kdor želi to, dati mu hoče družba primimo lepo nagrado v denarju. A kdor kupi od nas za $3.00 tobaka in nam najde še štiri kupce, dati mu hočemo dobro pozlačeno uro in verižico za 3 dolarje 2 zavojčka Bosanca, 2 turškega in 2 avstrijskega tobaka, kar vaga skupno 3 funte. Ali pa damo za 3 dolarje 4 zavojčke samega Bosanca v težini 2 funtov. Za 3 dolarje domo 10 zavojčkov avstrijskega tobaka za pipo v težini 5 funtov. Poleg tega imamo dober amerikan-ski tobalk za čikanje, kterega damo 6 funtov za 3 dolarje. Ce nečete poslati denar naprej, po-šlrte $1.00 za aro, drugo pa plačate na Expressu. Pište na naslov: Slavic Tobacco Co. 1191 E. 76tb St., Hew York, N. T. POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG. Mi ktipnjemo in izdelujemo pogodbe za francoske doge in za doge za kadL Posodimo tudi potrebni denar za izdelovanje dog. Ako imate doge na prodaj, pišite nam, naši pogoji so ugodni FRIEDLAENDER & OLIVEN CO., Shreveport, La. F. O. B«z 502. • r- ———B T- aeten, * Cuy. Phone Cent. 1619 Bell Fhone: South l-i: THE STANDARO.BREWINSCC, izdeluje najboljšo vrsto piv2. 137 Train St, POZOR SLOVENCI IN HRVATI. PiKlp suui priporočam vsem potujo-•111 roiuKi.ru v Chicagi. 111., in okolici svoj dobro urejeni —: SAIL0 0N. t— Na razpolago imam tndi lepo keg ljišč*. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna. Proda jem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za v*e prekomorske črte t»n izvirnih een;«l» Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V zvez; sem z | banko Frank Sakser v New Yorkn. Svoji k svojim! Z vel ©spoštovan jem JOSIP KOHPAB* 890S Greenbay Ave., So. Chicago, HI. Cleveland, O. in olcolici r.aznanuin, i!.i j. taiuoSnji okraj moj fit pooblaščeni zastopnik za vso posle ~ JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alleys Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od J 7. t!.? 8. ure zvečer. Ti r c.l> soljot ili PROTI IZPADANJU LAS, PRA-HAJU IN LUSKINAMI je najbolje dosedaj poznano in po najznamenitejših kemikih in zdravnikih presknšeno in priporočeno sredstvo "CRESCENT". Okrepčuje lasišče, odstranjuje luske, preprečuje izpadanje las, pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osebah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim lasem lep blesk in prijetni duh. Velika škatlja $2.00, tri velike škat-Ije $5.00. Denar je najbolje pošiljati v registriranih pismih aH po Money Order. P. FRANK, 22S E. 53d St., New York, City. Kdor rojakov želi dr. Tliomps<>no-vo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", jo dobi brezplačno, ako se oglasi pri njem. NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro trno vino po 50 do 60 ct. galoa s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posode vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo v^ed. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker m an je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopoSljejo denar, oziroma Money Order. Spottovanjem. Nik. Radovich, WVHMt St, Saa FrMdnca. CaL Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno snho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih obilni obisk. f f f.wr Kje je FIJAX AJXIK? Doma je iz < lornjcira irrada na Spodnjem Šta-jerskem ? V Ameriko je prižel pred par meseci in ne vem, kje se sedaj nahaja. Rojake po Ameriki vljudno prosim, <"e kdo kaj o njem ve, da blagohotno naznani njegov naslov bratu: John Ajnik, Hox <>!U. Collinwood, Ohio. (11-15—o)' ' NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski SALOON V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST. To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z izborno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kami. Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon štev. 2213—M Iowa 'Pnone. Občevalni jezi: slovensko, hrvatsko, slovaško ali nemško. Za mnogobrojen obisk se eenj. rojakom toplo priporoča Anton Flori ! lastnik gostilne. Luterski ljudje. Povest, spisal Janko Kersnik. Na -teni nad menoj visi mala slika. Suhoparen opazovalec, ki pozna zgodovino slikarstva ii umotvore raznih časov, bode dejal fikoj, da je slika stara blizu petdeset let in da je umotvor novejše laške šole; rekel pa bode tudi. da mojstra ne pozna in da je v sliki nekaj posebnega, neopisljivega, — ter se l>ode ločil morda težko od nje. ne spoznavši, kai da.it; podobi tako čarobno moč. Mala, na prvi pogled neznatna slika kaže deklico, recimo, sedemnajstletno, v opravi, ki je bila navadna v boljših stanovih sredi prve polovice tega stoletja. Podoba njena je doprsna in sloni v visokem oknu; oko njeno hiti živo, s čarovitim svitom mimo opazovalca v daljavo. Barve so sicer zatemnele, in ona "svetla tema", ki znači dela slavnih, starih laških mojstrov, Cor-rejrjrija, bratov Caraeeijev in drugih, slabo pri s tuje podobi, ki nehote zahteva svetlih, ognjenih barv. Tako bi človek sodil; — morda pa ravno to daje sliki ono posebnost, ki je ne morem opisati. Mnogokrat sem že zrl v njo, in tudi sedaj, ko pišem te vrstice, mi sili oko vedno pori k njej; dozdeva se mi, da jo je dilinil poseben genij na mrtvo platno. O deklici, ktere obrazek je naslikan tu irori nad menoj, in o njem, ki ga je slikal, govori moja povest. Kako je prišla podoba v mojo last, to ne more biti nikomur zanimivo in ni nikakor v dotiki z dogodki, ktere bom pri] k> vedo val; — pa ko sem jo dobil, sem prejel tudi nekaj starih listin in pisem, in te mrtve priče nekdanje sreče in nesreče so mi pripovedovale in razodele, kar podajam tu bralcem. Pravih imen ne bom imenoval in ko bi jih tudi, malokdo bi se jih spominjal. f'emu pa še ta spomin! Slika na moji steni je ostala; ona pa. ktero tako čarobno predstavlja, in oni duhoviti mož, oni genij, ki jo je ustvaril, in vsi njihovi, — oba. vsi so se pogubili, potopili v nemirnih valovih burnejra sveta. I. Na Gorenjskem blizu večje vasi stoji ob stranskem potu, ki zavije kake pol ure pozneje na veliko cesto, na nizkem holmu prijazen gradič. Zidan ni redno, nego se mu vidi, kako sta stari oče in vnuk. praded in pravnuk, drug za drugim kot gospodarja prezi-davala in rila po stenah in obokih; tu je eden nekoliko odstranil in podrl, tam zopet drugi nekaj pridejal in prislonil: še okna. obrnjena proti cesti, ni>o v ravni vrsti stavljena. Zadnjim gospodarjem pa tudi ni bilo veliko mari. kako je zidan gradič, pustili so ga večinoma v miru. tuintam so ga zdajpazdaj ometali ali pobelili, ako je čas razoral po zidu prenevarne ali previdne rane, in tudi opeka na strehi kaže v svojih raznih barvah delovanj" takih površnih ranoeelnikov. Okrog gradiča je nasajen na treh straneh majhen vrtič. ]>o kterem stale tepke in stari orehi pričajo, da je podoba tega posestva že dolgo, dolgo enaka. Za gradom pa se vzdiguje svet. in ob polagoma se dviga jočem hribu se kaže gost les; pa ta je mlad, in le tuintam svedoči kaka redka, velika hoja. da je bilo enkrat mnogo enakih njenih sester tukaj, ki jih je pa podrla sekira. Tako je sedaj okrog gradiča, in v blizu petdesetih letih se ni mnogo iz-premenilo; vrt iti grad sta bila tedaj skoro taka kot danes; samo visok in gost le> ju je se ileal na zadnji strani, in kadar je pihal močan jesenski veter. mi vršale nad robom grajske zad-njestranske strehe veličastne smreke v enakomernem otožnem glasu. Bilo je zjutraj lepega poletnega dne, ko je ropotal p.» veliki cesarski ce.-ti težki poštni voz; postiljon se je bil ravno zdramil, ker se je bližal globokemu klancu; moral je z voza stopiti in kolesu podložiti cokljo. Ko je dospel na ravno, je nastavil svoj rog in trobil veselo v jasno jutro. Voz je bil poln potnikov, kar je bilo tedaj navadno, ko še ni prepregala železna cesta naših krajev. Ko priropoče voz do mesta, kjer se ic ločil Širok stranski kolovoz od velike c. ste, potrka eden potnikov posti-Ijonu na ramo. Isti ustavi konje. Vi pojdete tu gori proti Rodi-ci." reče izstopivšemu, ki mu je pomolil nekaj grošev. ''Da!" pravi kratko oni in molče pozdravi k slovesu ostalo družbo v vozu ter krene peš na stranski kolovoz. Bil je mlad. visoko rast en mož, lepega, malo zarjavelega obraza gosti, kodrasti lasje so mu kipeli izpod širokega klobuka na rame. in duhovite oči so se ozirale z nekakim radostnim izrazom po lepi okolici. Zakaj bi se tudi ne T Pred njim v daljavi so se dvigale visoke planine, v podnožju pa so jih venčali po nižjih goricah gosti lesovi. Solnce se je lesketalo v tisočerih rosnih kapljah po visoki obpotni travi, in hladna jutranja sapa je prinašala potniku zadnje glasove postiljonovega rogu. Urno je korakal po kolovozu, in ko dospe čez mali griček, ugleda pred seboj veliko vas — Rodico jo je imenoval postiljon — in za njo kake četrt ure oddaljeni grad, o kterem smo govorili. Videlo se je, da je bil potovalcu kraj znan, zakaj poiskal je tu, kjer je cesta storila več ovinkov, kakor domač človek vsako stransko stezo, ki je krajšala pot, in ravno sedaj je bil zopet krenil na tako stezico, ko mu udari klopot konjskih kopit na uho. Obrnivši se, ugleda za seboj jezdeca v gosposki opravi, ki je hitel mimo njega. Potniku se je dozdeval jezdec najbrž jako nenavadna prikazen v tem kraju in nehote je obstal ter pogledoval za jahačem. A ta je takoj še bolj zbudil pozornost gledalčevo. Kakih sto korakov pred njim se je igral majhen deček ob cesti pred leseno kmetsko kočo in ta se jezdecu menda ni povoljno hitro ognil, zakaj izpust ivši konja dečku v bližino, ga udari z bičem čez pleča, da je isti od bolesti na glas zaviknil. "Kaj stojiš pri cesti, osel neumni? Drugič dobiš še eno," vpije jezdec raz sedlo ter odjaha, dečku še enkrat z bičem zažugavši. Na otrokov vik in krik pribiti kmet-ska žena iz koče. "Oni me je udaril," toži fantič in kaže za jezdecem. "Ta grdoba te je? Oh, ta ni zastonj "lutrš". Pa nič ne jokaj, Tine; čemu pa tudi laziš po cesti, po prahu; v hiši bodi, slišiš; sem pojdi v hišo, če ne te bo še večkrat udaril, ta škrie lutrski." Rekši hoče kmetica otroka odvesti v vežo. "Kdo pa je ta škric lutrski, kakor mu praviš, Neža?" se oglasi naš potnik, ki je bil z jeznim obrazom gledal sirovi Čin jezdecev in sedaj stopil pred vežo. Kmetica ga je osuplo pogledala; poznala ga ni, in kako more to biti, da ta tujec ve, da je bila ona krščena za Nežo. Tujec se nasmehne. "Kaj me gledaš tako, kakor bi se žive dni ne bila srečala, ali kakor bi najini materi nikdar ne imeli enega in istega očeta?" Zdajci se tudi kmetici lice razjasni, in prišlecu roko podavši, vzklikne: "Oh. France, glej no, France, ti si! Pa kdo bi te spoznal precej; zrastel si in lase imaš tako dolge, glej, take kakor Bog na križevem potu. Ostriži jih, ostriži; pol gorsi boš, če jih o-strižeš." France, kakor ga je imenovala kmetica, je z dobrovoljnim smehom poslušal prijateljski svet svoje sestrične. "Kaj pa mati moja; ali so zdravi?' povpraša. "Zdravi, zdravi; s noči sem šla čez laz. ko so ravno pšenico doželi; taka lepa pšenica, France! Pa stopi vendar v hišo, France, kaj 1k»š tu stal." "Ne, zdaj ne! Domov grem pa ostanem nekaj dni in bom prišel pogledat k vam. Janeza ni doma?" "Ni ga: pri grajskih na Potoku kosi trdi no. Nič kaj mi ni po volji, da hodi gori tem lutrskim delat, pa saj veš, kako težko se kaj zasluži." "Kakovi lutrski so to? Je li stari gospod umrl?" "Ni umrl; prodal je vse, grad, živino in tlačane in šel na Dunaj — kali! Vse to so pa kripili neki ljudje z Nemškega, pa lutrski so." "In taf ki je prej tvojega Tineta udaril, je li ta gospodar?" "Oh, ta grdoba! Ta ni; ta je sin go-spodarjev." Mali Tine, ki ga je bil prihod tujčev tako osupnil, da je bil bolečine in solze pozabil, se je domislil v tem trenutku, da ga hrbet še peče, in ker se je pozornost govorečih obrnila nanj, se je jel zopet kremžiti. Mati ga odvede v hišo in France odide. glavni del vaških poslopij na levi pustivši. proti gornjemu koncu vasi. Sest le je bilo minedo, odkar je bil zadnjikrat v domači rojstni vasi. in če se je bil tudi izpremenil on, da ga sestrična ni spoznala, ni se izpremenil domači kraj. Samo grad Potok je dobil druge gospodarje. In ti so ga jeli zanimati. France Kosan, naš znanec, je bil najmlajši sin ne posebno imovitega kmeta v Rodici. Oče m« je umrl, ko je bil France še otrok, in potem je mati sama gospodinjila in kmetovala s pomočjo dveh starejših hčera. Franceta pa je dal materin brat, duhovnik na Goriškem, v šole. Podpiral ga je, kolikor je mogel, in ko je opazil, da ima nečak njegov poseben talent za slikarstvo, ga je poslal v Benetke in v Rim. Mladi mož — imel je sedaj štiriindvajset let — je bil izdelal tam že nekaj lepili slik, ki so zbudile pozornost večjih krogov, in vsi so mu prerokovali najslavnejšo prihodnost. Kdo je bil tega bolj vesel nego stari stric duhovnik? Doma tega seveda niso umeli. Kaj jim je bil najslavnejši -likar več nego vaški umetnik, ki je znamenja po križpotih belil in potem rdeče mazal.JPa ker je bilo stricu au-hovniku tako prav, je bilo tudi materi i prav, zlasti ko je zvedela, da sin s svojimi podobami veliko zasluži. Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne nde z Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpclleqem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z i zbornimi vspe-hi v slučajih reuinatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sliČnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. O Rev. H. W. Freytag, Hamel, 10. Na vsaki steklenici je ^JAnaša varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER&CO. 215 Peart St., New York. Kje je J. VOLGEMUTH ? Doma je iz Stare Loke pri Škofji Loki. Pred lanskim bila sva slkupaj na Sopris, Colo. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam zglasi na: Frank Gosar, L. Box 375, Rock Springs, Wyo. (9-15^-5) POZIV. Rojaka ANTON STERLETA, ki je bival meseca novembra 1905 v O'Reilly, Miss., Box 47, prosimo, da nam naznani svoj natančni naslov radi njegove denarne pošiljatve. Upravništvo "Glasa Naroda". JOHN VEN7TRT.. 1017 £. 62nd St, N. E., Cleveland, O Izdelovalec ikranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom z& izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene tri vrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz al umi nija, nikelja ali medenine. Cena tri vratnim ie od JR45 do Nekako čudno jo je pa vendar iz-preletelo, ko je stopil danes sin čez prag ter njej, ki je ravno polena v peči pripravljala, pomolil roko, srčno rekoč: "Dober dan, mati!" (Daljo prihodnjič.) a n it BRZO PARNIKI francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plnjejo iz New Yorka v Evropo, in sicer: V Ha vre : La Touraine. .17. maja ob 10. uri dop. La Savoie____24. " " 10. " " La Pro vence. 31. " " 10. " " La Lorraine.. 7. jun. " 10. " " La Touraine.. 14. " "10. La Savoie....21. " " 10. La Provence .28. " " 10. La Lorraine.. 5. jul. " 10. " " V Bremen : Kaiser "Wilhelm der Grosse 15. maja ob 10. uri dopoludne. Kaiser Wilhelm II. 22. maja ob 6. uri zjutraj. Kronprinz Wilhelm 5. junija ob 5. uri zjutraj. Kaiser Wilhelm der Grosse 12. junija ob 10. uri dopoludne. Kaiser Wilhelm II. 19. junija ob 5. uri zjutraj. Kronprinz Wilhelm 3. julija ob 12.30 popoludne. V Hamburg: Deutscliland. .31. maja ob 10.30 dop. Deutschland. .28. junija ob 9. uri dop. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril. -000- Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Parniki Cunard-črte: Slavonia... 22. maja opoldan. Pannonia ..29. maja ob 10. uri dop. Carpathia. .12. junija ob 11. uri dop. Slavonia___10. julija ob 10. uri dop. Parniki Austro-Americana-črte: Giulia............22. maja opoldan Georgia .........29. " " Francesca........13. junija " Erny ............19. « " Sofia Ilohenberg ..30. " " Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odpluje jo iz New Yorka: V Antwerpen: Kroonland ..12. maja ob 8. uri dop. Zeeland ____19. " " 2. " pop. Finland ____26. " " 7.30 zj. Vaderiand .. 2. jun. opoldne Kroonland .. 9. " ob 8. uri dop. Zeeland ____16. " opoldne Finland ____23. " ob 7. uri zj. Vaderiand ..30. " " 10.30 dop. Cenik: knjig, KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK 8AKSER-JA, 109 G2.EEM WICH STREET, NEW YORK. MOLITVENE KNJIGE: Navodilo za spisovanje rasnih piiaw 80 centov. Nemičina brez učitelja, 40e. Nesrečni ca, 30c. Na preriji, 20e. Vrtec nebeški, slonokost, $1.50, Vrtec nebeški, 60c. Jezus i i Marija, slonokost $1.50. Ključ nebeških vrat, slonokost $1.50, Naseljenci! 20c ST002a ** Š3°rm " ZlaU °br' Zrinjski, 20c. Skrbi za dušo, fino vezane, $2.00. 3?c' _ Dnina paša (umrli škof Baraga), lino ^20^ ^ vezana $1.75, v rodeči obrezi $1. Narodne pripovedk L Mali duhovni zaklad, v platno vez. i vgak zlata obreza 80 ct. 1 oče nag poVest 50e $15°- (Caakar,, 60c. Ob tihih večerih, (Meško), povesti 70c. in XL 4» Zlata šola, z zlato obrezo. $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza, (mičen molitvenik), $—.40. Otroška poboznost, platno vezane, rodeča obreza, $—.25 Odkritje Amerike, 40c. Poduk rojakom Slovencem, 30c. - - - a-.., Primož Trubar, (Aškerc), lirična p* rfrbetiae usnee, pmvno, zlat« rez&, 5(Jc y " 60 centov Presveto Srce Jezusovo, platno, zlata obreza, $1.20. Sv. Rešuje Telo, šagrin, zlata obreza, $1.20. Sv. Rožni venec, pla^o, zlata obreza, $1.20. ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE. Angleščina brez učitelja, 40c. Abecednik, slovenski, 20e. Ainov, anglelko-nemški slovar 50c. Alajiin g čarobno svetiln&co, slikano, 10 centov. Andrej Hofar, 20c. Avstrijski junaki, vezano 90c. Admiral Tegethof, 20c. Aškerc "Mučeniki", elegantno vezano $1.25. Ave Marija, 10c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, zanimiva po v., 15c. x»erač, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, pravljica, 10c. Benetska vedeževalka, 20c. murska-vojska, 30e. Božični darovi, 20o Bleiweiss, Slovenska kuharica, $1.80. Cvetke, 20c. Črni bratje, 20c. Cerkvica na skali, pravljica, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina borograjska, 30'-Cesar Maksimilijan L, cena- mahikih ski, 20c. Cas je zlato, 30c. četrto berilo za slovenske iole. 50«. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c Dimnik, sloven'ko-neroški besednjak vezan, 90c. Druga nemška slovnic*, vezana, 50c. Srečolovec, 20c. Darinka, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudapolni pravljici, 20e. Deteljica, 25e. Eno leto med Indijanci, 20e. Evstahija, 15c. Evangelij, 50e. Erazem Predjamski, 15c. General Landon, 30e. Grofica beračica, od 6.50. Podobice svete, razne male 3c. Prst božji ali izgledi, 15c. Poslednji Mohizanec, 20e. Prva nemška vadnica, 35e. Pred nevihto, novela, 20c. Pregovori, 30c. Pri Vrbovčevem Grogi, 20e. rod turškim jarmom, 20c. Princ Evgen, 20c. Prešernove poezij«, broširane, 50e. Pravljice, 20c. Pred nevihto, novela, 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Pavliha, 20c. Pravila dostojnosti, 20c. Ročni slov-nemški slovar, broš.. 40« Ročni slov.-angležki besednjak, ne vi, 30 centov. Rodbina Polaneških, Sienkiewicz 1-3 $3.00. Ribičev sin, 10c. Radecki, 20c. Resnicoljub, 20c. Rodbinska sreča, 40c. Re poete v, 20o. Roparsko življenje, 20«. Razglednice, newyorške, 3e. " narodna noša, 3c. » ljubljanske, 3c Robinzon, 50 c. Spisovuik ljubavnih In zenito vanj tki) pisem, 30c. Sanjske knjige, velike, *30o. Spretna kuharica, broširana, 80c. Spretna kuharica, vezana $1 C Sveta noč, I5c. Skozi širno Indijo, 40c. Slovenski saljivec, L in H. kniitt vsaka 20c. Stric Tomova koča, 50e. Stanley vAfriki, 20c. j enilja, 15c. I Spisje 15c. ! Stoletna, p.atika, 60o. 'Spominski listi, 25c. Sv. Hotburga, 20c. Sv. Genovefa, 20c. j Sita, mala Hindostanka, 20«. S prestola ua morišče, 20e. [ Stezosledec, 20«. 1—100 zvezek, Spisi v ljudskih šolah. 30e Strelec, 20c. L " U d&1' iedM knji V Hamburg: Bluecher____17. maja ob 1.30 Aug. Victoria 24. " "5. uri Pennsylvania 2. jnn. " 1. " Amerika ____7. " " 5. " Bluecher ____14. " " 11.30 Aug. Victoria.21. " " 4.30 Gr. Waldersee 30. " " 11.30 Amerika . — 5. jul. " 4. uri pop. zj- pop. zj- dop. zj. dop. zj. dop. dop. dop. zj. zj. V Rotterdam : Potsdam ...16. maja ob 10. uri dop. Noordam ..23 " " 5. " zj. New Amsterdam .....30. " "10. Statendam .. 6. jun. " 10. Ryndam ...13. " "10. Potsdam ...20. " " 5. Noordam ..27. " " 9. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.B Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSER 109 Greenwich St., New York City. Golobček in kaaariek, 15c. George Stefenson, oče železnic, 50c. Gozdovnik, I. in II. del, oba sfcuipaj &tirl Povesti, 20c. 70c. Šaljivi Slovenec, 75c. Godčevaki katekizem, 15c. | Timotej in Filomena, 20c. Grundriss der slov. Sfnrache, prof. I.180® ^ ena noc> 51 zveakov. $6^»0. ;Tiun Ling, 20c. Sket, vezano $1^5. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hirlanda, 20c. Hildegarda, 20 c. Hitri računu, 40c. Vosčdlna knjižica za vse prilik«. 20e. V gorskem zakotju, 20c. Venček pripovesti, 20c. Vseznalec, mali, 20c. Hntad, pripov.^, L, Hm m-del, Vrtomirov prstan, 20c. Vojska na Turškem, 40e Veliki Janežičov nemške-slovenski be sednjak, vezan $3. Vstajenje, 20«. V zarji mladosti, 25«. Zemljevid Združenih držav, 25e. Zemljevid celega sveta, 25e. Zemljevid rusko-japonske vojne, 2S . Kranjske dežele, 20e. Zgodbe sv. pisma, mala izdaj« 30e. Z ognjem in mečem. It. 41 do 56, skupaj $2.50. Zlata vas. 20c. Zgodovinske povesti, (Vrhove«), L, D m., vsak zvezek. 40c. Zemljevid Evrope 25c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, Mt Zirovnik, narodne pesmi s naperi, 1 in H., po 60e zvezek Žalost in veselje, 40c. Ženinov« skrivnost, 25c. 60 malih povesti. 20c. Zmaj iz Bosne, 50c. Žirovnik, Nar. pesmi z napevi, HI. zvez., 60c. Zbirka domačih zdravil, 60c. Rusko-japonska vojna, 5 zvez. 50c. Opomba. Naročilom je pridejati d« nar. Knjige pošiljamo peitnin prost«. CUNARD LINE ^ARINiSCJ PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM. RIBNIKI IMAJO JX1I0 OBSEŽEN POKBIT PBOSTOR KSOTU ZA SETANJE POTNIK O* TBETiEGA B AZBED. Mil oilpluje iz New Yorka dne 22. maja. odpluje iz New Yorka dne 20. maja. xlpluje iz New Yorka dne 12. junija. tfLT0NlA> SLAVONIA m PAMON1A so parmla na a sa tretji razred JEDILA so dobra i i potnikom trikrat na dan pri IK« postrežena Vožnje listke prodajajo pooblaščena agentjo In CARPATHIA > The Cunard Steamship Co., Ltd, 89 Broadwtf, New JTorko 126 State St.« Boston. 6? Oearborn ^hicaeo. ^P^C: Or kCy-CS^. t- '-llr- AUST8D-AMEBIC1K LINE Regularni potni parniki "GIULrlA'* odpluje 15. maja. »"GEORGIA" odpluje 29. maja. vozijo med.New Yorkiom, Trstom In Rek-). Najpripravnej^a in najcenejša jmroDrr . 8,OUO . 8JNKI 16t