dolenjka, d.d.
NOVO MESTO
JESENSKA PRODAJNA AKCIJA
»Ije cekin 1/1 steklenice	299,00 SIT
napolitanke 1000 g	559,80 SIT
»led cvetlični 900 g	799,00 SIT
Pralni prašek PERSIL 3,6 kg	899,00 SIT
Ustilo INAL FORTE 500 ml	169,00 SIT
NECTRO ROBERTS gel za tuširanje 250 ml 299,00 SIT Vabljeni k nakupu!
V soboto, 17. oktobra 1998, od 7. do 19. ure dežurna trgovina _MARKET LJUBLJANSKA na ljubljanski 3 v Novem mestu.
Št. 41 (2564), leto XLIX • Novo mesto, četrtek. 15. oktobra 1998 • Cena: 210 tolarjev

Prodajni center
AGROSERVIS Novo mesto
VSE ZA UREDITEV GROBOV
VRT
k ^
mačehe • krinzanteme v loncu • trajnice* zemlja • pesek • sveče • aranžerske gobe •
Lepo vabljeni od 7. do 18. ure, ob sobotah do 12. ure.
Tel.: 068/321-479
I ,*/{:// ;/ . A l A/l: j,
ISSN 0416-2242
9770416 224000
vaš četrtkov prijatelj
dolenjski list
Avto
izpušne cevi montaža
Ob potoku 10, Novo mesto tel.: 068/322-643, 322-278 fax: 068/323-585
Kritično o vladi
Peterle: “Drnovšku se ne da, Podobnik ne zna, Desus pa spi”
NOVO MESTO - Na novinarski konferenci, ki so jo minuli ponedeljek v gostišču Na hribu v Škrjančah pri Novem mestu sklicali Slovenski krščanski demokrati, je njihov pred-■ sednik Lojze Peterle najprej Ij predstavil stališča stranke do nekaterih aktualnih vprašanj pa tudi glede volitev. Dejal je, da njihova stranka nasprotuje i gradnji (politične) Termoelektrarne toplarne 3 v Zasavju. Predlagani proračun za prihodnje leto po njihovem mnenju ni razvojno naravnan, saj je rezultat trgovine, zato ga SKD >ne bo podprla. Po Peterletovem mnenju slovenske vlade ne morejo rešiti posamezne interpelacije, saj vladne stranke Zelo težko usklajujejo svoje interese: “Drnovšku se ne da, Podobnik ne zna, Desus pa spi,” je dejal.
Predsednik novomeškega občinskega odbora SKD Alojz Turk je predstavil kandidata SKD za župana žužemberške občine Jožeta Papeža. Povedal je še, da bodo v Dolenjskih Toplicah t.i. pomladne stranke Podprle neodvisnega kandidata za župana, v Mirni Peči pa bo SKD podprla županskega kandidata SDS Zvoneta Laha.
J. D.
VAJA ZVEZE NATO PRI NAS
DOBRNIČ GOSTIL TISOČERO ŽENSK - Dobmičani so se preteklo nedeljo spet izkazali kot dobri gostitelji več kot tisoiglave množice gostij iz številnih slovenskih krajev. Pozdravili so jih tudi: Marjan Lenarčič v imenu republiške borčevske organizacije, zatem trebanjski župan Lojze Metelko in predsednik sveta KS Dobrnič Silvo Prpar. V bogatem kulturnem programu so sodelovali trebanjski godbeniki, moški pevski zbor iz Mokronoga, ženski pevski zbor iz Kočevja, ženski kvartet iz Žužemberka, šolska mladina ter recitatorji Iva Zupančič, Jože Falkner in Jerca Mrzel.
OBISK PREDSEDNIKA A VSERUSKEGA SENA TA - Na povabilo predsednika Državnega sveta Toneta Hrovata je v petek Šentjernej obiskal predsednik avstrijskega senata Alfred Gerstl. Položil je venec pri spomeniku na Cesti oktobrskih žrtev v Šentjerneju, kjer je 21. oktobra leta 1943 nemška vojska ob okupaciji kraja postrelila 27 nedolžnih civilistov. Predsednik avstrijskega senata je ta dogodek obžaloval ter poudaril, da se moramo prizadevati, da se taki dogodki ne bi nikoli več ponovili. Gost iz Avstrije se je pozdravil še s preživelimi borci in šentjernejskim županom Francem Hudoklinom. (Foto: M. Hočevar)
Vojna na Dolenjskem in v Posavju
Od 14. novembra do 2. decembra - Vojna med izmišljenima državama Fatlandio in Farmalandio
DEŽEVJE RAZMOČILO TUDI NAŠE KRIJE - Močno deževje je prejšnji teden spet prenapolnilo struge potokov in rek. O težavah, ki jih je povzročila voda, poročajo iz različnih koncev našega dela Slovenije, o čemer obširneje pišemo na zadnji strani, posnetek pa je nastal v Sevnici pri Ivnikovih, kjer so se zamašile betonske cevi. Gasilska črpalka z zmogljivostjo 800 litrov vode na minuto ni zadržala naraščajoče vode v hiši, zato so gasilci poklicali na pomoč Janka Revinška s kombinirko, da je razbil betonsko ploščo in cev, v katero so utesnili Florjanski potok. (Foto: P. Perc)
OBLETNICA 1. KONGRESA SPZZ
v
Zenske padle najnižje po 55 letih
Tako majhnega deleža žensk v parlamentu, kot je zdaj, še ni bilo, odkar so si ženske pri nas pred 55 leti priborile volilno pravico - S proslave in srečanja žensk v Dobrniču
CERKLJE - Novembrska vaja severnoatlcntske vojaške zveze NATO in Partnerstva za mir naj ne bi motila normalnega življenja lokalnega prebivalstva, na njej ne bodo sodelovale rezervne enote slovenske vojske, zato ne bo vpoklicev ljudi in vozil, so na novinarski konferenci v Cerkljah zagotovili predstavniki slovenskega ministrstva za obrambo.
Vojaška vaja zveze NATO in partnerstva za mir Cooperative Adventure Exchange CAE 98 je prva taktična vaja poveljstva in
enot brigade za takojšnje posredovanje AMF (L) na območju izven držav članic zveze NATO. Od 14. novembra do 2. decembra bo
V PRIČAKOVANJU NAPADA
NATO le grozi z orožjem!?
Cel svet napeto čaka, ali se bo zveza NATO res odločila za napad na Srbijo in tako balkanskemu rogoviležu pokazala, da le ne more početi prav vsega, kar se mu zljubi. V noči S ponedeljka na torek je generalni sekretar zveze NATO jugoslovanskemu predsedniku Miloševiču dal 96 ur časa, da umakne vojsko s Kosova, sicer bo NATO z raketami napadeI izbrane strateške cilje v Srbiji. Se bo to res zgodilo?
Vloga NATA se je po koncu hladne vojne močno spremenila. V Bosni je prvič vojaško posredoval, a so prelitem pretekle reke kivi. Dovoljenje za posredovanje je dal Varnostni svet OZN, torej tudi Rusija, ki pa se tokrat niti slučajno ne strinja za namerami zahodnih zaveznikov. Ruski ministri glasno poudarjajo, da pravoslavnih bratov ne nameravajo pustiti na cedilu in da jim bodo pomagali tudi z orožjem. To pa je prepreka, čez katero si Zahod ne upa iti.
Slovenija se ob tem lahko le spreneveda, da se zadeve na Kosovu nje ne tičejo. Ni še daleč, ko sta bila Kosovo in Srbija del naše skupne države. Zveza NA TO za scenarij novembrske vaje na Dolenjskem, v Posavju in na Kozjanskem ni naključno vzela posredovanje r medetničnih spopadih v namišljeni razpadli državi. V bistvu naj bi na 'naših tleli vadili prav tisto, kar so predvidevali, da se bo zgodilo na Kosovu, le da so jih dogodki prehiteli.
IGOR VIDMAR
PREDSTA VILI VAJO - V Cerkljah so direktor uprave za civilno obrambo Igor Nered, obrpmbni minister Alojz Krapež (našitki), namestnik načelnika generalštaba brigadir Alojz Jehart in poveljnik podpore vaje brigadir Ladislav Lipič predstavili vajo zveze NA TO v Sloveniji
potekala no območju Dolenjske, Posavja in Kozjanskega. Na vaji
bodo sodelovale enote osmih članic zveze NATO ter desetih držav, članic partnerstva za mir. Na vaji bo sodelovalo 5550 oseb, od tega 4060 pripadnikov Nata, 280 pripadnikov Partnerstva za mir in 1210 pripadnikov slovenske vojske.
Enote Nata in Partnerstva za mir bodo v naše kraje prispele preko mariborskega letališča, luke Koper in po četah iz Italije,
• Scenarij vaje CAE 98 - večna-rndnnstna država razpade na več manjših držav. Nekatere gredo na samostojno pot mirno, medtem ko v eni pride do medetničnih nasprotij, ki privedejo do vojne med izmišljenima državama Fatlandio in Farmalandio. Sledi prekinitev ognja, podpis mirovnega sporazuma in začetek mirovne operacije, ki jo pod okriljem OZN izvede zveza NATO.
Avstrije in Madžarske. Na “bojne” polete bodo Natova letala vzletala iz Aviana, cerkljansko letališče pa bo namenjeno predvsem oskrbi.
I. V.
DOBRNIČ - “Po 55 letih, odkar smo prvič dobile splošno volilno pravico, smo ženske v politiki dosegle svojo, najnižjo točko. V sedanji sestavi parlamenta je le sedem poslank, kar je manj kot 8 odstotkov. Tako malo žensk v vsej 55 letni zgodovini, odkar imamo volilno pravico voliti in biti izvoljene, še ni bilo,” je preteklo nedeljo v slavnostnem govoru ob 55. obletnici 1. kongresa Slovenske protifašistične zveze (SPŽZ) v Dobrniču poudarila Vera Kozmik, direktorica Urada za žensko politiko.
Ob letošnjem jubileju 1. kongresa SPZZ so namreč posebno pozornost posvetili prav takšni obletnici uveljavitve volilne pravice žensk pri nas. Ko je Kozmikova orisovala zgodovinsko dogajanje po vojni, je dejala, da smo bili nekaj časa priče uveljavljanja nekakšne “skrbniške diskrimna-cije žensk”, ko so zvečine na nižjih ravneh odločanja še upoštevali politično priporočilo, da je “ustrezna” tretjinska zastopanost žensk, bolj proti vrhu pa je bil ta delež vedno manjši.
Eden od zelo pomembnih in razumljivih razlogov, zakaj velikokrat tudi ženske same niso pripravljene vstopiti v politiko in prevzemati še dodatnega dela, je ta, da moški niso prevzemali odgovornosti v zasebnem, družinskem življenju. Kozmikova pa je poudarila, da to še zdaleč ni edini razlog za nizko število kandidatk na različnih kandidatnih listah. Na lokalni ravni je v Sloveniji žensk le za vzorec, saj je med 149 županskimi mesti izvoljenih le 5 županij.
“Vedno znova se izkaže, da si le same lahko izborimo boljši položaj. Kot se je v zgodovini vedno znova potrjevalo, smo bile z orožjem še najbolj uspešne. Upam, da
• Ivana Šega ni mogla v Dobrnič. Ob 55. obletnici 1. kongresa slovenske ženske zveze je vabilo prejela danes 91-letna Ivana Šega iz Segove vasi 43. Žal se srečanja ni mogla udeležiti, ker je trenutno na invalidskem vozičku, sicer pa nam je s solzami sreče v očeh pripovedovala, kako je takratni kongres potekal, kako seje srečala s šefom bitanske emisije Jonesom in kako rada bi se srečala s še živimi in znanimi udeleženkami. (A. K.)
to ne pomeni, da si lahko kaj izborimo le s puško v roki!” je Kozmikova podžgala k aplavzu fisočglavo množico.
P. PERC
Berite danes
stran 2:
•Zaradi zalog ustavitev celuloze
stran 3:
•	O kandidiranju in izvedbi volitev
stran 5:
•	Osilniška dolina ne sme umreti
stran 6:
•Za škodo zaradi neurja več pomoči
stran 8:
•Kmečki turizem kot gostilna na kmetih
stran 9:
•Igor spet na dolenjskih poljih?
stran 10:	v
•Odprli Škrabčevo rojstno hišo
stran 11:
•Zaradi mamil za zapahe še dva mladeniča
V ANKETI NAJVEČ ZA DR. TONETA STARCA
LJUBLJANA- V Dnevnikovi javnomnenjski raziskavi pred lokalnimi volitvami, ki jo je opravila agencija Nina-medija 6. in 7. oktobra med naključno izbranimi telefonskimi naročniki v Novem mestu, so anketiranci namenili največ, kar 41,6 odst. glasov, županskemu kandidatu dr. Tonetu Starcu. S precejšnjim zaostankom je sledil Franci Koncilija (12,3 odst.) in za njim Miloš Dular (9,7 odst.). Martina Vrhovnik in Alojz Turk pa sta dobila precej manj glasov. Za novomeške anketirance se največji problemi, ki naj bi jih rešili bodoči župan ter mestne oblasti, prometni režim v mestu, problemi zaposlitvenih možnosti itd.
Ji VREME
Ob koncu ledna bo spet j | pretežno sončno in toplejše | vreine.
Polni sodi in novo vino
Sodi so marsikje polni lanskega vina. Tudi letošnja trgatev je obilna. Vino, kije ostalo, in dobra letina sta privedla do tega, da odkupovalci postavljajo pri prevzemu grozdja take pogoje, kakršni ustrezajo njim. Kako bi sicer med vinogradniki slišali take besede: “tako slabo kot letos, ko je potrebno dati 2 kg grozdja za 1,5 litra ustekleničene navadne vode, še ni bilo.” V preteklosti, ko so se ljudje sicer tudi spraševali, kam z grozdjem in vinom, je prenekateri liter žlahtne pijače iz slovenskih kleti našel občudovalca in kupca v sosednji Hrvaški. Zdaj, ko je državna meja, slovenski vinogradniki vse težje prodajo “na drobno” svoj pridelek Hrvatom, saj Slovenija omejuje količine izvoženega grozdja. V posmeh vsem, ki so iskreno zaskrbljeni zaradi vinskih zalog in nizkih cen, nekateri slovenski vinarji celo uvažajo vino, za katero se ne ve, ali bo našlo pot zgolj v slovenska grla ali mu je usojeno, da ga bodo Slovenci preprodajali bolj žejnim in manj zahtevnim od sebe. Vsekakor na tržišču vina vre vsaj tako močno kot v kadeh in sodih z novim pridelkom. Zaskrbljeni so lahko zlasti .tisti prebivalci Slovenije, ki jim vinogradništvo pomeni glavni vir denarja za preživljanje. Menimo, da tudi tokratna anketa o vinu, vinskih zalogah in letošnji trgatvi, načenja žgoča vprašanja.
STANKA ZALOKAR, delavka iz Dramele na Bizeljskem: “Vina je ostalo še od lani. Letos je tudi dobra letina. Nekateri letos prodajajo kar grozdje, zakaj bi ga predelovali, ko je pijače dovolj! V Slovenijo vino tudi uvažajo, lahko pa bi ga odkupili od slovenskih vinogradnikov. Menda uvoženega mešajo z našim. Ampak bizeljsko vino je bizeljsko, ta se ne da primerjati z drugim.”
MATEJA KONESTABO, višja medicinska sestra iz Kostanjevice: “Tisti, ki imajo nov vinograd, so sami krivi, če imajo zdaj preveč grozdja in vina. Drugače je pri tistih, ki imajo vinograd še iz časov, ko je šlo vino dobro v prodajo. Če je država spodbujala vinogradništvo, mora zdaj pomagati vinogradnikom. Ne vem, koliko kontrolirajo poreklo vina, prav bi bilo, da ga, saj ga uvažajo.”
BERTA GRMEK, vodja kuhinje v Rogu v Dolenjskih Toplicah: “O presežkih vina bi morala država razmišljati, ko je začela vino uvažati. Prav gotovo so s tem ukrepom kmeta ponižali. Slovenci znamo pridelati zelo kvalitetna vina, strategijo tega, kako jih bomo tržili, pa bi morala pripraviti na nivoju države. Manjši vinogradniki pa bi se morali združiti, da bi bili močnejši.”
JOŽE KAPELE, upokojenec z Velikih sel pri Adlešičih: “V dveh vinogradih imam okrog 1.100 trt,a grozdja ne prodajam. Sorodniki mi pomagajo pri obdelavi, za plačilo pa jim dam vino, del pa ga popijemo sami. Res pa je, da so letos za grozdje izredno nizke odkupne cene, vendar tisti, ki ga pač morajo prodati, ne bi smeli obupavati ali trte celo posekati. Bodo že prišli boljši časi!”
FRANC ZEPUHAR, upokojenec iz Bušinje vasi pri Metliki: “Ze tri dobre letine grozdja zapored so bile, a boljše ko so, slabše je za vinogradnike. Tako slabo kot letos, ko je potrebno dati 2 kg grozdja za 1,5 litra ustekleničene navadne vode, še ni bilo. Toda ker sem kooperant metliške kmetijske zadruge in sem podpisal tudi pogodbo, moram grozdje pač prodati in se sprijazniti s pogoji.” MIHAELA JELENC, učiteljica na osnovni šoli v Tržišču: “Starši imajo nekaj presežkov grozdja. Mislim, da bi bilo glede na mizerno odkupno ceno grozdja, kakršno ponujajo letos, 'za dušo’ bolje podariti grozdje ali pa vino sorodnikom in prijateljem, ki jih imamo najraje in največ pomagajo pri raznih vinogradniških opravilih. Tako bi imeli vsaj dober občutek!”
IVAN ŠKARJA, varnostnik v Kolinski na Mirni, doma iz Ravnika pri Šentrupertu: “Imamo 15 arov vinograda oz. okrog 1.500 trt, zvečine bele sorte in doslej smo vino zlahka prodali lastnikom vikendov iz Ljubljane, ki nimajo dovolj svojega vina. Država ne bi smela uvažati cenenega vina iz Makedonije, temveč bi morala odkupiti domače grozdje ali vino, čeprav po nižjih cenah.”
VERA ANDOLJŠEK, Gostilna Andoljšek iz Hrovače pri Ribnici: “Država bi morala imeti več posluha za kmete in vinogradnike. Čeprav medtrgovinska menjava mora biti, bi morala domače prizvajalce zaščititi. Do takšnih presežkov vina, kot je prišlo, ne bi smelo priti. Proizvajalci bodo zato močno prizadeti, ker so naša vina kvalitetnejša do uvoženih, pa bodo prizadeti tudi potrošniki.”
NUKLEARKA V SEPTEMBRU
KRŠKO - Nuklearna elektrarna Krško je v septembru, ko je bila 100-odstotno razpoložljiva in 99,9-odstotno izkoriščena, proizvedla 445.914 MVVh električne
energije. Njeni vplivi na okolje so se gibali v zakonsko dovoljenih mejah. V septembru so uskladiščili v elektrarni 3 sode s srednje- in 6 sodov z nizkoradioaktivnim materialom, s čimer je skupno število sodov v skladišču nuklearke naraslo na 4.070.
Bolj samozavestno, ne vdano v usodo trpeče kmečke žene
Ob svetovnem dnevu kmečkih Žensk, 15. oktobru
— L1Pradtremi leti je bil na 4. konfe-ftnci^JZN o ženskah v Pekingu /3iblpČ£rSl5. oktober kot Svetovni *dah kmečke ženske in se hkrati nSiafafia 16. oktober kot Svetovni dartyhrane. Pri vsem tem pa je skupno to, da ima kmečka ženska pomembno vlogo pri pridelavi hrane. Slika kmečkega življenja in kmečkega gospodinjstva se iz desetletja v desetletje občutno spreminja, čeprav še vedno večina kmečkih žensk živi v anonimnosti, svetla plat zanje pa je, da vse več ženskih problemov ni več le njihovih, ampak so stvar vse naše družbe.
Za učinkovito spreminjanje razmer je na prvem mestu osveščanje njih samih. Danes je kmečka ženska precej bolj samostojna v svojih opravilih, problem pa je njena ekonomska neodvisnost in možnost upravljanja. Mlada kmečka dekleta bodo vse manj zapuščala svoje podeželsko okolje in vse bolj znale ceniti prednosti svojega življenja pred mestnim šele tedaj, ko bodo uživale tudi vse dobrine, ki ne sodijo le v okvir zadovoljevanja osnovnih potreb. Kljub želji in trudu, da bi bilo življenje kmečke ženske polno, jo za marsikaj prikrajša zgolj, ker nima lastnega dohodka.
Obstajajo tudi dobre rešitve. Mlade kmetice, poročene na urejene, posodobljene kmetije, niso več vdane v usodo s pristajanjem na garanje in s prepuščanjem odločitev drugim. Tista, ki živi od sadov lastnega dela in svoje razgledanosti, si tudi zna poiskati pomoč, nasvet, se izobražuje in prisluženi denar porabi po lastni presoji.
Morda bo po vseh besedah za kmečko žensko spodbuden nasvet, naj se ne primerja z drugimi, saj je vsak človek enkraten. Naj ji ne bodo zgled gospodinje iz reklamnih sporočil, ki so s svojo popolnostjo najbogatejši izvir za občutek krivde. Naj si ne postavljajo previsokih ciljev, sicer bodo imele zmeraj občutek, da premalo naredijo. Nikoli naj ne popustijo pod težo očitkov, raje naj si poiščejo svoje dobre lastnosti in jih samozavestno negujejo.
HELENA MRZL1KAR
OBELEŽJE ZAMOLČANIM ŽRTVAM V ŠKOCJANU
ŠKOCJAN - V nedeljo, 18. oktobra, ob 14. uri bodo pri cerkvi v Škocjanu odkrili spominsko obeležje zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne in povojnih pobojev.
POHOD NA KRVAVEC IN VELIKI ZVON
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi v soboto, 17. oktobra, na pohod na Krvavec in Veliki Zvon. Odhod izpred Krke v Ločni ob 6. uri zjutraj. Prevoz za krkaše in njihove družinske člane je, brezplačen. Prijave in denar za prevoz za ostale odrasle po 1200 tolarjev in za otroke po 500 zbirajo v oddelku za oddih do četrtka, 15. oktobra.
Spominu dveh zaslužnih Novomeščanov
Ustanovljena “Fundacija prof. dr. Oton Bajc in mag. ph. Boris Andrijanič”
NOVO MESTO - 7. oktobra je bil v sejni dvorani hotela Krka ustanovni občni zbor združenja neprofitne organizacije civilne družbe, za katero je dal letos pozimi prve pobude predstojnik kirurškega oddelka Splošne bolnišnice dr. Leopold Morela. Predvsem novomeški zdravniki želijo nadaljevati življenjsko delo dveh pokojnih strokovnjakov in velikih humanistov, ki sta posebej zaslužna za razvoj zdravstva na Dolenjskem ter še posebej za povečanje in modernizacijo pokrajinske bolnišnice v Novem mestu. To sta bila prof. dr. Oton Bajc, dolgoletni direktor bolnišnice, in magister farmacije Boris Andrijanič, ustanovitelj in organizator razvoja tovarne zdravil Krka.
Njima v spomin so poimenovali društvo z nazivom “Fundacija prof. dr. Oton Bajc - mag. ph. Boris Andrijanič”, ki je zaživelo s pribl. 30 ustanovnimi člani. Ustanovni občni zbor novega združenja je začel primarij dr. Željko Ostojič, predsednik novomeške podružnice Slovenskega
Zaradi zalog ustavitev celuloze
180 delavcev bo 14 dni na dopustu ali na čakanju - Kriza na svetovnem trgu celuloze in papirja ■ Zaloge in proizvodnja do konca leta že prodane - Garancija za ekološki program
KRŠKO - Kot je v petek dopoldne sklenil nadzorni svet družbe ICEC Videm, bodo v Krškem od 19. oktobra do 3. novembra začasno ustavili proizvodnjo celuloze, zaradi česar bo ta čas na rednem letnem dopustu 160 delavcev, medtem ko jih bo 20, ki dopusta več nimajo, na čaka-nju. V tovarni bodo ta čas izkoristili za vzdrževalna dela. Uprava družbe ne pričakuje nadaljnjega slabšanja razmer na trgu celuloze.
Predsednik nadzornega sveta Josef Horakje na novinarski konferenci zatrdil, da je zaustavitev dogovorjena s sindikatom in svetom delavcev, do nje pa je prišlo zaradi splošne recesije na trgu celuloze in papirja. Cena celuloze je od junija do septembra padla za četrtino, zato imajo v krški tovarni za 6.500 ton zalog celuloze, kar je trikrat več, kot je običajno. Horakje še poudaril, da imajo vse sedanje zaloge celuloze in tudi predvideno proizvodnjo do konca leta sicer že prodano. Po besedah direktorja tovarne in predsednika uprave Oldoicha Kettnerja je tovarna v 8-ih mesecih že proizvedla s pogodbo med vlado in bivšimi lastniki določene količine papirja in celuloze. Natančnejši podatki
Josef Horak, predsednik nadzornega sveta ICEC Videm
bodo, tako kot naložbeni in fi-nančni načrt, na razpolago novembra, za zdaj pa so povedali le, da so izrazito presegli rezultate lanskega leta.
Vodstvo družbe je ponovno zatrdilo, da ni odstopanj od načrtovanega programa ekološke sanacije. Investicijska in poštna banka iz Prage, ki je večinski lastni* ICEC Videm, je dala Ekološkemu skladu jamstvo v višini 2,6 milij0' na marka za ekološki program '' Vidmu, vodstvo podjetja paje zadovoljno tudi z razgovori s slovenskimi bankami. B. D. G-
•	Pametna ženska ima milijoni sovražnikov - vse neumne moške (von Ebner-Eschenbach)
•	Veliko uspešnih ljudi nifflt nikakršne vidne kvalitete razen te da niso ženske. (Virginia Woolj)
•	Zenske laže priznajo svoje rU>' pake, zato so napake pri nji" pogostejše. (Lollobrigida)
Teden življenja brez nasilja za varno hišo na Dolenjskem
NOVO MESTO - Društvo življenje brez nasilja pripravlja od 19. do 24. oktobra, torej v tednu življenja brez nasilja, celotedensko prireditev, katere glavni namen je javnost opozorili na razširjenost nasilja v naši družbi in na njegove posledice, hkrati pa
začenjajo zbirati sredstva za postavitev prve varne hiše oziroma zatočišča za ženske in otroke, žrtve družinskega nasilja in spolnih zlorab na Dolenjskem.
V ponedeljek, 19. oktobra, ob 19. uri bodo v hotelu Krka odprli razstavo slikarke Veronike Rev, ki bo zapela tudi nekaj šansonov. Predstavila se bo še dramska igralka Deja Volarič. V torek ob 16. uri bodo učenci OŠ Šmarjeta nastopili v domu starejših občanov, pripravljajo pa tudi razstavo na temo nasilja. V sredo bo ob 18.
uri v študijski knjižnici okrogla miza o nasilju. V četrtek bodo ob 20. uri v Slonu odprli fotografsko razstavo Tomija Mežana, nastopila pa bo tudi Alenka Pinterič. V petek bo ob 20. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine koncert Aleksandra Mežka, v soboto ob 19.30 pa bo prav tam veliki dobrodelni koncert, na katerem bodo nastopili Damjana Golav-šček, ansambel Tonija Verderber-ja, otroški zbor Zarja in sonce, Sultansi in Ž Kovači.
NAJDALJŠA STAVKA PRI NAS
Stavkovni izkupiček enak ničli
Vsi delavci LIK Podpreska so odpuščeni - Tragikomedijo bodo reševali še na sodišču
PODPRESKA - Stanje v obratu LIP Podpreska se ni bistveno spremenilo. Novo je morda le to, da so delavci doma v še večji negotovosti, da so pretekle dni prejeli nekaj pomoči od Centra za socialno delo v Kočevju in da še vedno upajo, da se bo nekaj obrnilo tudi njim v prid, ko te dni pričakujejo, da bo delegacijo stavkajočih sprejel minister za delo Anton Rop.
Po podatkih sindikata Neodvisnost je bilo stavke konec že 19. avgusta, torej z dnem, ko je najemnik Darko Ukmar vložil zahtevek za prisilno poravnavo. Večkratna pogajanja med vpletenimi v to agonijo so bila, tako vsaj kaže, le voda na mlin Ukmarja, ki je pridobival na času in pridno snoval scenarij, ki se zdaj tudi uresničuje.
Po disciplinskem postopku, v katerem najemnik zanika vse pravice in legitimnost stavke, so kljub prizadevnosti sindikata danes vsi na cesti. Lik Kočevje je sicer enostransko prekinil najemno pogodbo z njim, a se Ukmar
obnaša v obratu kot edini lastnik, za kar ima seveda vzrok. Vse to pa verjetno izhaja iz dejstva, da je že pred najemom obrata od LIK-a temu posojal denar. Kako so vse to kompenzirali z najemnino in morda še s čim drugim, ne ve nihče. Očitno pa je, da ima Ukmar nekaj skritih adutov, ne da bi delavci zanje vedeli.
Delavci so vztrajali pri stečaju, ki ga je sindikat vložil na sodišču, a se ne ve, iz kakšnega razloga je bil tudi umaknjen. Postopek pri-
silne poravnave paje bil sprejet i11 je stavkovne zahteve obrnil na gl3' vo ter izničil vsa prizadevanj81 petmesečne stavke.
Kdo stoji za to tragikomedij0: bo morda jasno, ko se bodo stva*1 začele reševati na sodišču. TrenU1' no propada tudi imetje, ne gled* na to, čigavo je, in če odmislim0 zapuščene, ponižane in oguljuft' ne delavce, bi nekdo moral odg0' varjati tudi za gospodarsko škod0 ki bo lahko usodna za že tako d°' mografsko močno ogroženi kr3): Seveda pa so nekdanji delav£l pripravljeni takoj poprijeti z* delo. Pravijo, da bi bila edin* možna rešitev ustanovitev delo1’ ške družbe, le ime Ukmar se mor* umakniti.	a. KOŠMEf^
zdravniškega društva. Osnutek statuta in namene fundacije je na zboru prebral dr. Leopold Morela. Novo društvo bo širilo znanja iz medicine, farmacije in biokemije na Dolenjskem. Pospeševalo bo razvoj raziskovalnega in kliničnega dela ter skrbelo za založniško dejavnost. Nameravajo ustanoviti Anale fundacije Bajc-Andrijanič, ki naj bi kot samostojen strokovni časopis v tretjem tisočletju skrbeli za objavljanje izsledkov in opravljenega dela članov društva.
Fundacija bo pomagala mladim zdravnikom v pokrajini pri strokovnem izpopolnjevanju, jih podpirala pri opravljanju prakse v svetovnih centrih in prenašanju dosežkov ter novih metod zdravljenja na naše območje. Njena naloga bo med drugim tudi skrb za izobraževalno, informacijsko ter svetovalno dejavnost, širjenje strokovnega znanja v javnosti in njeno obveščanje. Statut predvideva tudi načine pridobivanja sredstev za delo fundacije, ki je pravna oseba zasebnega prava.
Ustanovni člani so sprejeli statut fundacije in izvolili njene organe. Predsednik upravnega odbora je dr. Leopold Morela, podpredsednik pa Slavko Plaveč, namestnik glavnega direktorja Krke. Docent dr. Peter Jerman iz Krke se je ob koncu zbora zahvalil vsem pobudnikom in sodelavcem za doslej opravljeno delo, daje novo društvo zaživelo za korist celotne Dolenjske.
T. GOŠNIK
Ljubljansko pismo
Nezaposlenost najteže prenašajo tisoči invalidov
Nekaj upanja zanje
LJUBLJANA - Izguba dela nedvomno najbolj prizadene invalide. Tudi njihovo število nezaposlenih pri nas naglo narašča. Ob koncu letošnjega maja je bilo v Sloveniji 11.330 brezposelnih invalidnih oseb. V primerjavi z letom poprej se je njihovo število povečalo kar za 22 odstotkov!
Tudi po ustavi imajo invalidi pravico do enakovredne obravnave na trgu dela, toda pot do enakih možnosti invalidov je dolga. Že leta 1991 je slovenski parlament sprejel koncept razvojne strategije invalidskega varstva, januarja letos pa je bil pripravljen program usposabljanja in zaposlovanja invalidov, ki mu mora zdaj slediti še nova zakonodaja na tem področju. Sedanje razmere in zakonodaja na trgu “delovne sile” pa ne spodbujajo interesa za njihovo zaposlovanje ne pri delodajalcih ne pri invalidih samih. In še:
zaradi sorazmerno ugodnih nadomestil v času čakanja na delo ali poklicno rehabilitacijo pri invalidih tudi ni čutiti pretiranega interesa za zaposlitev. Strokovna raziskava iz leta 1995 je pokazala, da se skoraj polovica anketiranih brezposelnih invalidov ne želi zaposliti. Ta delež je še večji med delovnimi invalidi. Delodajalci pa jih tudi niso pripravljeni zaposlovati, ker jim nihče ne jrovrnc večjih stroškov ali manjših delovnih učinkov invalidnih oseb, katerih v primeru presežkov tudi ne smejo odpustiti.
Med brezposelnimi je po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje .kar 6.826 delovnih invalidov, od katerih jih več kot 90 odstotkov prejema denarno nadometilo za čas brezposelnosti ali čas čakanja na zaposlitev. V težnji, da b> tako kot vse druge brezposeln6 osebe tudi brezposelne invalid6 preusmerjali k zaposlitvenim možnostim, pa je predvideni da bi delodajalcem, ki zaposli" jo brezposelnega delovnega invalida, ponudili subvencijo v višini polovice denarnega nadomestila. Se pred tem pa bo seveda treba zagotoviti ustrezno usposabljanje invalidov, saj ni moč pričakovati, da bi se delodajalci “tepli” za neusposobljene invalide zgolj zaradi subvencij.
VINKO BLATNI^
Novomeška kronika
, SOSED - Za 6-člansko družino iz Šmihela Mercator ni najboljši so-sd. Pa ne zato, ker v najbližji Mercatorjevi trgovini ne bi dobili, kar Potrebujejo, ne, oni dan so dobili še *eč: na blagajni jim je prodajalka dala še dve kartici, ki sta po njenem ^gotovilu veljali kot 4 vstopnice za Ponedeljkov film Zoro v kinu Krka. Mamica je otroke pripeljala pred hno, oči naj bi jih po koncu filma Prišel pa iskat. A so otroci morali jar sami v temi in pršenju pripetiti v 3 km oddaljeni dom. V kino Im niso pustili, ker njihove kartice-niso veljale kot vstopnice. Izkazalo ^ je, daje kino Krka dal Mercatorja le 50 kartic-vstopnic za ta film, v Mercatorjevih trgovinah pa so očitan kot vstopnice delili tudi zgolj reklamne, le s svojim žigom. Povrhu v*ega od kina Krke do Šmihela ni Jjti ene Mercatorjeve trgovine, da ™ se “popotni” otroci vsaj s cukrom Potolažili.
MODRCI - Mesto, kakršno je tegijsko središče Novo mesto, bi si ^služilo boljšo tržnico, kot jo ima. Sedanja ne samo da je povsem "^ustrezna, marveč je mestu v sramoto. V današnjih časih tržnica pač Je more biti le “babji plač”. V tržnih “neh, ob ponedeljkih in petkih, ni okoli tržnice moten le cestni promet, še peš se človek s težavo prebile skozi tržnico. Kot kakšen avan-lurist na poti skozi džunglo se mora Pmbijati med stojnicami, ovešenimi 1 najrazličnješo pisano kramo in Cenenim testilom. Oni dan se je ?epreviden možak zapletel v navedite modrce, da se je komaj izmo-tal. Morda bi bilo dobro, ko bi v to 8®oto zapletli koga od odgovornih Občinarjev in komunalcev in ga iz sladkega prsnega objema ne bi izustili toliko časa, dokler se ne bi 2aeela že tako dolgo obljubljana Reditev nove tržnice.
. Računalnik - Računalnik ln>ajo danes že v vrtcih, ženitne Posredovalnice pa brez njega sploh ?e bi znale “spariti” pravih partneric''. Za državo je pa računalnik še marsikdaj tabula rasa. A ne povsod. Medtem ko jih je na sedežu novomeške Upravne enote toliko, da se "a njih igrajo tudi računalniške ig-rice, pa ga na krajevnih uradih celo l*®, kjer je sedež občine, niso še niti V|deli. Zato morajo vsi volilci iz še-Sjih občin, ki spadajo pod novome-ko Upravno enoto, in iz krajevnih dedišč novomeške občine, ki hoče-1° podpreti določenega kandidata ? župana ali člana občinskega sve-
izgubljati čas in romati na sedež , “pravne enote v Novo mesto. Za J "Codvisnega kandidata za župana je I Potrebnih najmanj 50 podpisov, za mana občinskega sveta pa 15. Tako N°vo mesto postaja dolenjski Rim.
Ena gospa je rekla, da je n°vomeški odpad, ki že dlje CQsa ne sprejema starega železa, na odpad.
[Suhokranjski drobiž
Razstava leta - učenci
Podružnične šole na Dvoru so pupaj z učiteljicami pripravili ‘Cpo in zanimivo razstavo doma-'b živali. Mali ljubitelji živali so Jrivorani kulturnega doma na ^oru razstavili tudi nekaj primerkov polhov in želv, kijih ima-
fes-—’•
H
-ar1
doma. Žal je bila razstava mlprta le nekaj ur.
^Alarmiranje in obveščanje - Gasilci iz sektorja /rižemberk so se dobro pripravili p nedeljsko vajo. Pokazali so so-pmo znanje in pripravljenost za Hervencije. Žal pa niso bili oblečeni o težki prometni nesreči, M Se je zgodila dan prej na Podli-
kjer sta bila v vozilu vkleščena va potnika. S tehniko, ki jo predre PGD Žužemberk, bi gasil-? Žužemberka gotovo v kraj-Ipj' času rešili ponesrečenca, kot ^jih rešili iz razbitin novomeški "'klicni gasilci.	S. M.
Mii
IZ NAŠIH OBČI M Mil
POMOČ SPONZORJEV
Igrišče v Ločni za vse generacije
KS Ločna-Mačkovec je dokončala igrišče - V načrtu gradnja kanalizacije
NOVO MESTO - V mestni krajevni skupnosti Ločna - Mačkovec so zelo ponosni, da jim je letos uspelo dokončati športno igrišče za Unionovim skladiščem v Ločni, ki so si ga predvsem krajani naselja Pod Trško goro že zelo dolgo želeli. Igrišče sta 6. junija letos, na njihov krajevni praznik, slovesno predala svojemu namenu baletnika Pia in Pino Mlakar.
OBISK ČEŠKE VELEPOSLANICE - Na srednji kmetijski šoli Grm so prejšnji konec tedna potekali dnevi odprtih vrat. Solo so obiskali tudi ugledni tuji gostje, v petek avstrijska delegacija, v soboto pa češka veleposlanica Jana Hybaškova (na fotografiji). Ogleda šole in pogovora z njo pa so se poleg predsednika državnega sveta Toneta Hrovata udeležili še novomeški, šentjernejski in škocjanski župan ter nekateri dolenjski gospodarstveniki. (Foto: J. Domiž)
“Vendar takrat igrišče še ni bilo povsem dokončano, naknadno smo montirali igrala, zamenjali smo koše in igrišče tudi označili,” je povedal predsednik KS Ločna - Mačkovec Franc Rodič. V letošnjem letu so v omenjeni krajevni skupnosti namenili za investicije okrog 9,5 milijona tolarjev, samo za izgradnjo igrišča pa so porabili okrog 5,7 milijona. Pri gradnji so jim pomagali tudi sponzorji: Krka, Termotehnika, Slavko Kastelic, Plankar, Mercator Dolenjska, Dolenjska, Dolenjske pekarne, Bistro Jaka in Total, ki so že ali pa še bodo prispevali okrog 3 milijone tolarjev, ostalo bo dala krajevna skupnost. “Pohvaliti moram Miloša Dularja iz sekretariata za okolje in prostor na novomeški občini, ki se je kot predstavnik občine zelo prizadeval, da nam je
ZAHVALA GIMNAZIJE - V petek se je ravnateljica novomeške gimnazije Helena Zalokar na krajši slovesnosti, ki so jo pripravili na šoli, zahvalila vsem, ki so pomagali, da je gimnazijska stavba obnovljena in skoraj v celoti tudi opremljena. Zahvalila se je predstavnikom ministrstva, izvajalcu del, podizvajalcem, sponzorjem in donatorjem, številnim prizadevnim posameznikom, pa tudi profesorjem in dijakom, ki so ti dve leti potrpeli in kljub slabšim razmeram za delo dosegli izjemne rezultate. V imenu pripravljalnega odbora ob 250-letnici gimnazije pa se je Boris Dular zahvalil tudi ravnateljici, ki je v obnovo vložila veliko truda in požrtvovalnega dela. (Foto: J. Domiž)
POČASTITEV NA CVIBLJU TOKRAT ŽE 24. OKTOBRA
ŽUŽEMBERK - Območni odbor ZB NOB Novo mesto bo s sodelovanjem krajevnega združenja ŽB NOB Žužemberk, odbora Skupnosti 7. korpusa in Mestne občine Novo mesto priredil osrednjo slovesnost ob grobnici na Cviblju nad Žužemberkom letos že v soboto, 24. oktobra, ob 11. uri. Navzoči bodo predstavniki ambasad 7 držav, sodelovali pa bodo domači pevski zbor, enota in orkester Slovenske vojske, učenci žužemberške šole in lovski rogisti. Govoril bo akademik Ciril Zlobec, nekdanji borec Gubčeve brigade.
FESTIVAL PROSTOVOLJSTVA - Minulo konec tedna je v Novem mestu potekal že 4. Festival prostovoljstva, ki ga je organizirala Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, v sodelovanju z novomeškim društvom za razvijanje prostovoljnega dela. Vseslovenskega srečanja se je udeležilo več kot 100 dijakov in študentov prostovoljcev. Na uvodni prireditvi, od koder je posnetek, jih je pozdravil tudi dr. Tone Starc, podpredsednik novomeškega društva za razvijanje prostovoljnega dela, ki je poudaril, da je pomembno, da si kdaj vzamejo čas tudi zase. Sledile so številne družabne igre, v nedeljo pa so Novomeščani gostom predstavili tudi svoje projekte. (Foto: J. Domiž)
POHOD OD MOKRONOGA DO PIJANE GORE
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto, odsek za popotništvo, vabi v soboto, 24. oktobra, na pohod od Mokronoga do Pijane Gore. Odhod iz Novega mesta bo ob 7.30 s parkirnega prostora nasproti avtobusne postaje. Prijave zbira Marica Praznik na tel.: 22 948, zvečer po 18. uri.
O kandidiranju in izvedbi volitev
Posvet v Novem mestu je vodil tajnik Republiške volilne komisije Marko Golobič
NOVO MESTO - Lokalne volitve se naglo bližajo. Rok za različne postopke kandidiranja za župane, člane občinskih svetov in člane svetov krajevnih skupnosti, seje začel 23. septembra, zaključil pa se bo 28. oktobra ob 19. uri zvečer. Podrobneje o poteku volilnih opravil v zvezi s postopkom kandidiranja in izvedbo glasovanja je na posvetu v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu minuli petek spregovoril tajnik Republiške volilne komisije Marko Golobič.
Letošnje lokalne volitve bodo potekale v 192 občinah, za občinske svetnike pa bo kandidiralo okrog 20.000 ljudi. V majhnih občinah, kjer imajo sedem- do dvanajstčlanski občinski svet so volitve večinske, v drugih občinah pa bodo volili po proporcionalnem volilnem sistemu. Marko Golobič je opozoril, da volilne komisije niso servis za izobraževanje in podučevanje, ampak so dolžne zakonito izpeljati volitve.
“Kandidat mora imeti stalno prebivališče v občini, kjer kandidira, če je občina ena volilna enota. Če se pojavi na dveh listah in sta obe vlogi zakoniti, je veljavna tista kandidatura, ki je bila prva določena,” je pojasnil Golobič. Za volitve v večinskem sistemu določijo posamezne kandidate povolilnih enotah. Predlagajo jih lahko politične stranke v skladu s svojimi pravili ali skupine volilcev, ki morajo za vsako kandidaturo zbrati najmanj petnajst podpisov. Eni in drugi lahko predlagajo toliko kandidatov, kolikor
občinskih svetnikov bo treba izvoliti v določeni občini.
Pri proporcionalnem volilnem sistemu lahko stranke ali skupine volilcev predlagajo za svetnike toliko kandidatov, kolikor se jih voli v določeni volilni enoti oz. občini ali manj. Tako stranke kot
ta projekt uspel,” je povedal Rodič.
Sicer pa so v krajevni skupnosti Ločna-Mačkovec letos obnovili tudi javno razsvetljavo v
Marko Golobič
skupine volilcev lahko v vsaki volilni enoti vložijo samo eno kandidatno listo. “Stranke kandidirajo po svojih pravilih, ki jih morajo priložiti h kandidaturi. Vloga mora biti originalno podpisana s priloženim zapisnikom,” je povedal Golobič. Ker vsi krajevni uradi po Sloveniji še niso računalniško povezani, poteka podpiso-
• Pri volitvah po večinskem načelu bodo volilci glasovali o posameznih kandidatih, in sicer za največ toliko kandidatov, kolikor šteje članov njihov občinski svet, npr. v Mirni Peči. Po proporcionalnem volilnem sistemu pa se glasuje o listah kandidatov v volilni enoti. Voli-lec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov, pri kateri pa lahko napiše kandidata, ki mu daje pri izvolitvi prednost, to je preferenčni glas.
vanje podpore kandidatom le na sedežih upravnih enot.
Kandidate za župane lahko predlagajo politične stranke ali skupine volilcev z najmanj 50 podpisi podpore volilcev. Tudi člane svetov KS lahko predlagajo politične stranke in skupine volilcev z najmanj 10 podpisi.
J. DORNIŽ
PREDSTAVITEV KNJIGE O ŠKOFU ROŽMANU
NOVO MESTO - Pisatelj Ivan Jan iz Kranja bo v torek, 20. oktobra, ob 19. uri v sejni dvorani hotela Krka predstavil svoje najnovejše delo Škof Rožman in kontinuiteta. O novi knjigi bo govoril zgodovinar prof. Ivan Križnar iz Ljubljane, ki bo predvsem ocenil tudi avtoijeva prizadevanja, da bodo bralci iz številnih v knjigi navedenih dejstev, dokumentov in fotografij sami znali izluščiti resnico o dejanski vlogi ljubljanskega škofa med fašistično zasedbo domovine in NOB.
naselju Pod Trško goro. preplastili nekaj ulic, dali očistiti breg reke Krke in blokovsko naselje Plava laguna.
Pripravili so že plan dela za naslednje leto, in sicer so si zadali
* Dogovorili so se tudi, da bodo podprli tistega kandidata za župana, ki bo imel pisno izdelan program dela, v katerem bo izpostavil tudi sodelovanje in upoštevanje predlogov KS, in ki se bo zavezal, da bo vse to dosledno izvajal, pri tem pa ni pomembno ali je strankarski ali neodvisen kandidat.
dokončanje javne razsvetljave do gostilne Pavlin, lotili se bodo priprav na gradnjo kanalizacije za naselje Stražno, končno naj bi skupaj s Komunalo in občino zgradili kanalizacijo tudi za spodnji del Ločne pod cesto. “V polnem teku pa so tudi priprave na gradnjo pločnika na enem najbolj nevarnih odsekov zelo prometne ceste od križišča za Avtohišo do priključka za magistralko Ljublja-na-Obrežje,” je še povedal Rodič. V načrtu imajo še preplastitev pločnikov v naselju Trška gora in obnovo parka v Plavi laguni.
J. DORNIŽ
N/
Sola kot trening center
Na Srednji kmetijski šoli Grm dnevi odprtih vrat
SEVNO NA TRŠKI GORI -Srednja kmetijska šola Grm je edina kmetijska šola na Slovenskem, ki ima biotehnični program. Kaj vse se na šoli dogaja, so dijaki skupaj s profesorji poskušali pokazati od 8. do 10. oktobra na dnevih odprtih vrat.
Šolo so med drugimi obiskali avstrijski veleposlanik dr. Ger-hard Wagner, predsednik avstrijskega državnega senata Alfred Gerstl in češka veleposlanica Jana Hybaškova.
Srednjo kmetijsko šolo Grm obiskuje okrog 550 dijakov v različnih programih, od 2,5-let-nega programa pomočnik kmetovalca do 4-letnega programa kmetijski in vrtnarski tehnik in programa biotehniške gimnazije, s katerim so začeli letos in imajo 2 oddelka. S tem dajejo dijakom možnost, da zaključijo šolanje z maturo in nadaljujejo šolanje na fakulteti. “Potreba po znanju je je vse večja, zato si prizadevamo tudi za višjo strokovno kmetijsko managersko šolo,” je povedala v. d. ravnateljice Vida Hlebec. Dijakov imajo dovolj, počasi pa jim zmanjkuje prostora.Tako kot ostalo izobraževanje je tudi kmetijsko v prenovi. Skupaj z mednarodno organizacijo FAO - Srednja kmetijska šola Grm je namreč koordinatorka priprav na prenovo - bodo v Sloveniji raziskali obstoječe stanje, potrebe v kmetijstvu in na podlagi tega ugo-
Vida Hlebec
tovili, kakšne spremembevso potrebne v izobraževanju. “Želimo si, da bi naša šola postala trening center oz. razvojnoizobraževal-no središče za to območje in da bi pri nas pridobivali razna znanja tudi drugi, ne le dijaki,” je razložila Hlebčeva.
Na kmetijski šoli Grm so se odločili, da pripravijo dneve odprtih vrat v jesenskem času, ko se zaključuje večina kmečkih del. Svoje delo so pokazali na več razstavah, od poljedelske, razstave krav, telic in mladega pitanega goveda do čebelarske m kulinarične razstave.
J. DORNIŽ
Priznanje
Suhokranjcem
Za delo v turizmu
V sredo, 7. oktobra, je Turistična zveza Slovenije v Mariboru podelila več posebnih priznanj, ki so ga med drugimi prijeli tudi člani Turističnega društva Suha krajina. “Lansko leto je bilo razglašeno za leto kulture v turizmu. Turistična zveza Slovenije, ki je ocenjevala delo posameznikov, društev in organizacij, je imela težko delo, saj je bilo za to priznanje veliko kandidatov, med njimi pa smo ga prejeli tudi mi, kar je za nas nedvomno veliko priznanje,” je povedal predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc.
Bili so edini iz Dolenjske, ki so prejeli priznanje za organiziranje poletnih grajskih prireditev, oživljanje turizma hkrati s kulturo in za medijsko odzivnost in
Vlado Kostevc
promocijo Suhe krajine. Začetki oživljanja gradu s kulturnimi prireditvami segajo v leto 1996 in so se v letu 1997 dodobra razmahnile. V društvu se zavedajo, daje to priznanje hkrati tudi spodbuda in obveza za delo v prihodnje.
S. M.
MM IZ NAŠIH OB
r
I M
MM
Zakaj ženske nočejo v politiko?
Na to vprašanje bi si po mnenju direktorice vladnega urada Vere Kozmik morali najprej odgovoriti moški ■ V Beli krajini od 54 svetniških mest le 4 zasedajo ženske
METLIKA - Koordinatorica Ženske mreže za Belo krajino Minka Kočevarje pretekli teden pripravila v Metliki razgovor o tem, kako omogočiti, da bi bilo na volitvah izvoljenih več žensk. Čeprav je poleg sklicateljice in gostje Vere Kozmik, direktorice Urada za žensko politiko, na razpravo prišlo le še 12 ljudi, pa so bili ti toliko bolj polemični.
Ne gre prezreti podatka, da v črnomaljski občini od 23 mest v občinskem svetu le 3 zasedajo svetnice, v Metliki od 18 zaseda svetniško mesto ena ženska, v semiškem svetu pa so le moški. Očitno je torej, da so se na zadnjih lokalnih volitvah še tiste redke ženske, ki so kandidirale, na kandidatnih listah znašle tako nizko, da niso imele nikakršnih možnosti, da bi bile izvoljene. Kaže pa, da tudi na letošnjih lokalnih volitvah ne bo veliko drugače.
Iz moških ustje bilo v razpravi slišati, da doslej ni bilo tradicije -in to še zlasti velja za Belo krajino - da bi bile ženske v politiki, da pa bo čas prinesel spremembe. Problem je tudi, ker menda ženske nočejo, da bi bile na kandidat-
TUDI V METLIKI KOMUNALNI NADZORNIK
METLIKA - Tukajšnji svetniki so na seji v začetku oktobra sprejeli odlok o komunalnem nadzoru v metliški občini. Komunalni nadzor je sicer v pristojnosti občinskega organa za varstvo okolja, urejanje prostora in prometa, lahko pa ga s koncesijo zaupajo tudi pravni osebi. Komunalni nadzornik bo moral biti v uniformi, imel pa bo tudi izkaznico.
PRIKAZ GAŠENJA
ADLEŠIČI - Prostovoljno gasilsko društvo Adlešiči vabi krajane, da si v nedeljo, 18. oktobra, ob 11. uri (po sestanku zbora vo-lilcev) ogledajo v tukajšnjem gasilskem domu prikaz gašenja z ročnimi gasilniki, ki jih bodo lahko preizkusili tudi sami.
KANADČANI SPET V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - Mladinski kulturni klub Bela krajina bo jutri ob 20. uri priredil retrospektivo filmske produkcije metliških “holivu-darjev” in pogovor z ustvarjalci, naslednji dan, v soboto, 17. oktobra, pa bo ob 22. uri nastopila etno (pop)rock skupina Terror of Tiny Town iz Vancouvra, ki je že lani ogrela črnomaljsko publiko. Nastopili bodo tudi vrhniški Drajtšponarji.
Oračeva zahvala
Ob uspešno končani tekmovalni sezoni v oranju se iskreno zahvaljujem sponzorjem: generalnemu pokrovitelju A Cosmos, d.d., iz Ljubljane,
občinam Črnomelj, Metlika in Semič, Kmetijskemu zavodu Ljubljana, KMS, Stanetu Ma-leriču iz Podloga pri Dragatu-šu, Adriaticu, d.d., enoti Novo mesto, KGM Jože Miklič z Gorenjih Kamene, T.J.T., družinskemu podjetju Burazor iz Črnomlja, Agroemoni iz Ljubljane in Miiller, d.o.o., Avtomobili iz Črnomlja. Posebej sem hvaležen vsem prijateljem navijačem, ki so prišli na Bavarsko iz vse Bele krajine in dosti naredili za promocijo Slovenije. Hvala tudi vsem podjetjem in zasebnikom, ki so kakorkoli pomagali mojim navijačem.
ANTON FILAK Griblje
nih listah napisane na prvih mestih, a da tudi ženske v glavnem niso pripravljene voliti žensk, ker jim ne zaupajo. Poleg tega se ženske, ki niso izvoljene, naslednjič nočejo več izpostavljati na volitvah. Po*moškem mnenju so metliške intelektualke, ki jih je več kot intelektualcev, tudi preveč zaprte.
Iz ženskih ust pa so prihajale drugačne pripombe. Po njihovem bo država dobro delovala le, če bo v politiki ravnotežje med moškimi in ženskami, saj odsotnost žensk v politiki pomeni tudi odsotnost po mnenju nekaterih bolj “ženskih” tem. Ena od razpravljalk pa
si je kar sama odgovorila na vprašanje, zakaj ni v politiki več žensk. Ko stranke oblikujejo kandidatne liste, namreč snubijo tudi ženske, ki bi jih ljudje volili, a te navadno rečejo “ne”, ker so uspešne na delovnem mestu, ki se mu nočejo odpovedati, zaradi preobremenjenosti pa niso pripravljene sprejeti še novih nalog. Ker pa želijo stranke doseči žensko kvoto, pač najdejo tiste, ki so pripravljene kandidirati, a očitno niso prave. Poleg tega so ženske pri svojem delu veliko bolj sistematične in natančne, kar gre moškim precej v nos, zato jih raje ne vidijo v politiki. Po besedah Vere Kozmikove bi morali biti prav moški tisti, ki bi se morali vprašati, zakaj ženske nočejo v politiko.
M. BEZEK-JAKŠE
OBNOVA KOLODVORSKE CESTE - V Črnomlju naj bi do 20. novembra končali obnovo Kolodvorske ceste od “bele hiše” do hotela Lahinja. Sedaj polagajo cevi za elektroinstalacije za javno razsvetljavo, vodovod, kanalizacijo, za kar bo občina odštela 41 milijonov tolarjev. Iz državnega proračuna pa bo prišlo 60 milijonov tolarjev za gradbena dela, asfalt, se-mator. V prihodnjem letu pa bodo nadaljevali še z drugim delom obnove od hotela Lahinja po Belokranjski cesti do železniškega nadvoza. Tudi za ta dela je v državnem proračunu že zagotovljenih 60 milijonov tolarjev, medtem ko bo občinski prispevek 8 milijonov tolarjev. (Foto: M. B.-J.)
Ne le dim, tudi ogenj
Minister Bandelj zagotovil, da je bojazen odveč
ČRNOMELJ - Na seji črnomaljskega občinskega sveta konec septembra je bilo, kot smo že poročali, slišati vprašanje, ki se je oblikovalo na osnovi govoric. Po načelu “kjer je dim, je tudi ogenj”, je svetnike zanimalo, koliko je resnice v govoricah, da nameravajo v črnomaljski begunskei center, v katerem je bilo zadnje čase okrog 150 ljudi, pripeljati veliko novih beguncev, celo okrog 600.
Ker je stavba na Majerju, v kateri je begunski center, last ministrstva za obrambo, je črnomaljski župan in poslanec Andrej Fabjan, postavil poslansko vprašanje na izredni seji DZ. Poudaril je, da si v Črnomlju nikakor ne predstav-^ ljajo tolikšnega števila'Be-guncev na istem dvorišču (tam je tudi obrtna cona in vrtec!) skupaj z otroki, delavci iri podjetniki. Ker že imajo izkušnje, kako je živeti s številnimi begunci, saj jih je bilo pred dobrimi šestimi leti v begunskem centru več kot tisoč, ne pristajajo, da sredi mesta brez vednosti lokalne skupnosti nekdo načrtuje morebitne moteče zadeve.
Na vprašanje, ali je res predvideno povečanje števila beguncev v begunskem centru ali morda celo prehodni dom za tujce in kakšne načrte imajo s stavbo v prihodnje, je minister za notranje zadeve Mirko Bandelj dejal, da da težko natančen odgovor. Priznal je, da prihaja v našo državo vedno več ilegalnih pribežnikov, za katere iščejo prostor. Ena od možnosti je bil po njegovem tudi črnomaljski begunski center, vendar je zagotovil, da bodo, preden bi se za karkoli odločili, upoštevali mnenje lokalne skupnosti.
M. B.-J.
So na občini pozabili na proračun?
Eden od svetnikov očital županu, da jih ni obveščal o odstopanjih - Na občini zatrjujejo, da je prvo realno sliko o poslovanju moč dobiti po šestih mesecih
ČRNOMELJ - 'Tukajšnji svetniki so na zadimi seji obravnavali tudi poročilo o uresničevanju porabe proračunskih sredstev v prvem polletju letošnjega leta ter spremembo odloka o proračunu za letos. Čeprav so svetniki oboje sprejeli soglasno, pa je bilo tudi nekaj pripomb.
Svetnik Anton Škof se je obregnil ob odstopanja pri proračunu. Menil je, da je pri županu umanjkala pripravljenost, da bi občinski svet obveščal predvsem o večjih odstopanjih bodisi pri prihodkih ali odhodkih. Zdelo se mu je, da so v občinski upravi na proračun preprosto pozabili, s čimer pa se ni strinjal svetnik Tone Kralj, prav tako pa sta oporekala župan Andrej Fabjan in Mojca Stjepanovič z občinske uprave.
Stjepanovičeva je poudarila, da je prvo stvarno podobo porabe v občini moč dobiti šele ob koncu prvega polletja. Še bolj realna pa je konec avgusta, čeprav še vedno niso dobili odgovorov z vseh ministrstev, na katerih so kandidirali na razpisih. Priznala je, da bi spremembo odloka o proračunu lahko pripravili tudi prej, vprašanje pa je, kakšno uporabno vrednost bi imel brez podatkov o tem, koliko denarja nameravajo za določene naložbe zagotoviti ministrstva.
PREDSTAVITEV KNJIGE MAG. KRAMARIČA
METLIKA - Danes, 15. oktobra, bo ob 19. urivčitalnici metliške Ljudske knjižnice literarni večer. Mag. Janez Kramarič iz Črnomlja bo skupaj z urednikom Dolenjske založbe Francijem Šalijem, Matjažem Rusom in Andrejo Kopinič predstavil svojo knjigo “Na spolzki brvi”.
140 LET DRAGATUŠKEGA ŠOLSTVA
DRAGATUŠ- V petek, 16. oktobra, bo ob 12. uri v počastitev 140-letnice dragatuškega osnovnega šolstva v tukajšnji šoli slovesnost, na kateri se bodo spomnili tudi številnih učencev, učiteljev ter uspehov in težav na 14 desetletij dolgi poti.
Posebej se je Stjepanovičeva ustavila pri nekaterih področjih, kjer so se stroški precej povečali. Tako na primer pri otroškem varstvu, kjer so stroški proračuna iz meseca v mesec večji. Vzrok za to tiči v nižjih prispevkih staršev. Več kot so načrtovali, so morali odšteti tudi za vrtec v Starem trgu, saj je pri urejanju kuhinje grozilo, da se bo podrl strop.
Župan je odgovoril na opazko o mednarodnem sodelovanju, kjer je bilo očitno največ denarja namenjenega za obisk Fabjana in predsednika občinskega sveta Andreja Kavška na Danskem, ki ga je pozneje lastnik koncerna Danfossa iz Danske vrnil. Pojasnil je, da sta se srečala s predstavniki lokalnih skupnosti, pomembna pa je tudi sodelovanje s prebivalci mesta Nordborg ter seveda z danskimi gospodarstveniki, od katerih lahko Črnomaljci pričakujejo tako strokovno kot tudi še drugačno pomoč. M. B.-J.
PO ASFALTU - Za prebivalce Velikih sel pri Adlešičih je asfaltna cesta skozi vas, na začetku katere sta prerezala trak šef kabineta ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Boris Grabrijan in črnomaljski župan Andrej Fabjan, velikega pomena. Se bodo zaradi nje vaščani tudi manj izseljevali? (Foto: M. B.-J.)
Bodo posodobljene ceste zadržale izseljevanje?
Denar z ministrstev
ČRNOMELJ - V črnomaljski občini se lahko pohvalijo, da bodo letos dobili vsaj šest cest na demografsko ogroženih območjih, za katere so poleg krajanov in občine denar prispevali še ministrstvi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ekonomske odnose in razvoj. Sicer pa je dalo prvo ministrstvo letos za projekte na demografsko ogroženih območjih v občini 6,5 milijona tolarjev, drugo pa 28 milijonov tolarjev (slednje lani 19 milijonov tolarjev). Seveda je šlo za nepovraten denar, pogoj pa je bil, da polovico denarja za naložbe zagotovi občina.
Preteklo soboto so, potem ko so pred 20 leti dobili asfalt do Velikih sel, prebivalci končno dočakali še slab kilometer asfaltne prevleke po vasi. Upajo, da bo morda prav ta pridobitev zadržala doma katerega od vaščanov, ki so se množično izseljevali, saj jih je bilo nekdaj več kot 80, danes pa jih je le še 26. Za cesto, ki je veljala 8 miljonov tolarjev, so po poldrugi milijon tolarjev prispevali krajani in ministrstvo za kmetijstvo, ostalo pa občina.
V sobotopa bodo prerezali trak na skoraj 3 kilometre dolgem odseku vinske turistične ceste od Otovca skozi Talčji Vrh do Nak-la. Naložba je veljala kar 28 milijonov tolarjev. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je prispevalo 7 milijonov tolarjev, kmetijsko ministrstvo 3,2 milijona, krajani 2 milijona, Žavod za gozdove 1,5 milijona tolarjev, ostalo pa črnomaljska občina. Če bo ugodno vreme, bodo še v oktobru preplastili 2 kilometra lokalne ceste od Vinice do Učakov-cev, za kar bodo morali odšteti 10 milijonov tolarjev. Polovico denarja bo dalo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, drugo polovico pa občina. M. B.-J.
Trta, ki ji uš ni mogla do živega
Kambičevi s Črešnjevca imajo v vinogradu na Podrebri okrog 150 let staro trto kraljevine -Je najstarejša v Beli krajini? - Tildi sod in zidanica še iz prejšnjega stoletja
PODREBER, ČREŠNJEVEC - V Beli krtini je skritega še marsikaj, iz česar bi morda drugje v Sloveniji ali v kakšni drugi državi naredili pravo turistično zanimivost. A Belokranjcem njihova skromnost ne da, da bi se hvalili.
Tako je tudi s Kambičevo trto pred staro zidanico na Podrebru pri Semiču. Stari oče gospodarja Mirka je namre.č, potem ko se je vrnil iz Amerike, leta 1890 od graščine Podturn pri Semiču kupil na Podrebri 79 arov velik vinograd. A kmalu ga je uničila trtna uš. Ostala je le ena trta kraljevine, ki ji je uspelo preživeti tudi vse iztekajoče se 20. stoletje. Mirko Kambič, ki ima domačijo na Črešnjevcu, kjer jim po domače pravijo pri Muzlovskih, je prepričan, da je trta stara okrog 150 let in je gotovo med najstarejšimi v Beli krajini. Njeno steblo ima pri tleh okrog 30 centimetrov premera, žal pa je že votlo. Ker se bojijo, da ne bi usahnila, je sedaj ne obremenjujejo več toliko z grozdjem kot nekdaj, ko so na brajdi nabrali tudi po sto kilogramov grozdja. “Prepričan sem, da bi imeli jeseni
veliko več grozdja, če bi imeli sto takšnih trt, kot ga imamo sedaj, ko
MUZEJSKA VREDNOST- Mirko Kambič in sin Bogdan ob poldrugo stoletje starem sodu, ki je imel, ko ga je pred sto leti kupil Mirkov ded, še lesene obroče. (Foto: M. B.-J.)
v vinogradu raste 2.000 trt,” pravi Mirko ter pristavi, da za njihovo posebnost ve le malokdo.
Sicer pa se je pri Kambičevih ohranilo tudi nekaj okrog sto let starih trt, ki jih je zasadil Mirkov ded, ko je obnavljal vinograd. Ponosni pa so tudi na sod, ki gaje že rabljenega kupil Mirkov stari oče in je po njegovem prav tako star poldrugo stoletje. “Sod, ki drži 1.600 litrov, smo pred nekaj leti še uporabljali, sedaj pa ga nameravamo zaščititi. Naj bo za spomin, saj je takšnih podolgovatih sodov že zelo malo. Ljudje so jih v glavnem uničili, danes pa jim je morda celo žal, tako kot je meni, ker smo razžagali tri lesene stiskalnice. Sedaj kaj takšnega zagotovo ne bi storil,” pravi Mirko, ki z veseljem pokaže tudi zidanico, ki je še vedno takšna kot takrat, ko jo je zgradil njegov ded. Celo črno kuhinjo ima še, le slamnato kritino je zamenjala opeka.
M. BEZEK-JAKŠE
Sprehod po Metliki
V	MULLERJEVI GOSTILNI v Črnomlju so se srečali na letnem občnem zboru člani Društva pesnikov slovenske glasbe. Med dvajsetimi udeleženci sta bila tudi Črnomaljka in Metličan, ki sta med nekajurno razpravo pozabila na lokalne razprtije in sta se raje družno z drugimi pritoževala nad neplačevanjem avtorskih pravic ter nad mačehovskim odnosom države do glasbe, ki nemalokrat ponese ime Slovenije p° svetu. Ta primer nas pouči, da so lahko Metličani in Črnomaljc' složni, ko jih kdo ogrozi od zunaj-
V	TEDEN OTROKA SE JE vključila tudi policija, kije osnovnošolski mulariji pripeljala pokazat vozila ter jim v sproščene® pogovoru povedala, kako se je treba obnašati v prometu. Otroei so obljubili, da bodo med vožnjo opozaijali starše na nepravilnosti, ki jih počnot ko hočejo priti či®-prej na cilj. Se posebej kritični so bili do postankov v gostilnah.
DRŽAVNA ADMINISTRACIJA SE s Trga svobode seli v nove prostore v poslovno-trgov-skem centru mesta. Staro mestno jedro se tako prazni in izgublja svoj dopoldanski živžav. Praznjenje prizadene najbolj gostilničarje, saj so ljudje po opravljenem poslu navadno zavili na kozarček močnega, da so si ohladili jezo ali si dali duška.
Črnomaljski drobir
l
MOMLJANJE - Prikupni fok-sterier Momljač se priljubi vsakemu gostu, ki obišče domačijo Raztresenovih v Jankovičih. Pes, ki zna oponašati celo znanega pasjega detektiva z enakim imenom iz risank, je postal že prava maskota turistične kmetije Raztresenovih. Ob otvoritvi asfaltne ceste na bližnjih Velikih selih pa je gospodar Boris opazil, oa poskušajo tamkajšnji vaški cucki oponašati njihovega Momljača-Če bi bil zraven Momljač, bi ji® gotovo v pasjem jeziku dopovedal, daje enkraten in neponovljiv in naj se nikar ne trudijo, da bi ga posnemali. Ker pa je bil na Velikih selih le njegov gospodar, ji® je pač po človeško povedal, da jih sicer razume, da bi radi kopiral' Momljača, a da jim gotovo ne bo uspelo. Psi ga seveda niso razumeli, zato se trudijo naprej-Vendar pri Momljaču še ni opaziti, da bi se bal konkurence.
ODER - Mnogi, nazadnje pa tudi občinski svetniki, so se spotaknili ob nekakšen oder, postavljen že pred dolgimi meseci na pločniku pred hišo v Ulici Staneta Rozmana 28 (na fotografiji)-Mimoidoči se namreč sprašujejo, čemu je oder namenjen. Pričakovali so, da so ga postavili zato, da bodo popravili že precej propadlo hišo, a o adaptaciji ni j® duha ne sluha. Najbolj nestrpni®
svetujemo, naj počakajo do prvega večjega snega, ko bo hiša gotovo popustila pod bremenom-Thkrat jim bo najbrž jasno, čem" oder. Nekaj mesecev pred zim0 pa so ga postavili iz povsem preventivnih razlogov: znano je namreč, da sneg navadno vedno preseneti, pa četudi zapade za božič-
Semiške tropine^
V ZRAKU - Ko kdo brez . us-peha v semiškem župnišču išče župnika Janka Štamparja, mu pojasnijo, naj gre h gostilni pa začetku Semiča, kjer pristajaj0 jadralni padalci, gleda v nebo ® čaka. Gotovo ga bo dočakal. “N®8 župnik je pogosto med nebom '1 zemljo,” še pojasnijo tistim, ® začudeno gledajo in ne vedo, o* je župnik Štampar ljubitelj jadralnega padalstva.
VODE - Semiški svetniki s° bili precej začudeni, ko so v osnutku odloka o občinskih cestah prebrali, da občina krije stroškov za ureditev deročih rek-ki grozijo, da bi poškodova® občinske ceste. Svetniki se nikakor niso mogli spomniti, kjv občini je kakšna deroča reka. S® pa se spomnijo časov, ko so takratnih organizacijah združenega dela prepisovali različhe samupravne sporazume, pri tefj pa marsikdaj niso spremenili ®*! imena delovne organizacije, Pr kateri so si “sposodili” sporazum-
Drobne iz Kočevja
VEBER PONOVNO KAN-DIDIRA - Po včerajšnji predsta-v|tvi kandidata ZLSD za župana M nobenega dvoma več, da si je ^danji župan in državni poslanec Janko Veber po štirih letih izpostavljenosti neprestanim krinkam s strani nekaterih občinskih Poslancev, pridobil tako trdo jfpžo, da mu nič ne more več do ztvega. V začetku svojega županovanja je namreč razočarano Ugotavljal, da če bi vedel, kaj vse |a čaka, ne bi nikoli kandidiral za ^•pana; še ne tako dolgo nazaj pa tudi ni kazal niti najmanjše pripravljenosti, da bi se ponovno Potegoval za izpostavljen županski stolček. Pa vendar bo Veber Ponovno kandidiral!
KUPON ZA PREHRANO -Med reklamnimi prospekti, letaki in lističi, ki jih je skoraj vsak uan moč dobiti v poštnih nabiralnikih, se je pred dnevi znašel •udi listič okrepčevalnice Berač, s katerim starše kočevskih otrok Pozivajo, naj poskrbijo, “da nji-hovi otroci ne bodo lačni”. Starši [° lahko zagotovijo z nakupom kupona za prehrano, ki ga okrep-uuvalnica Berač nudi z 10-odstot-ju® popustom. Prednost nakupa kuponov naj bi bila, da bodo starši vedeli, da njihov denar ne “° porabljen za druge namene, otroci pa bodo, kot piše na lističu, siti in zadovoljni”.
[Žibniški zobotrebci
. PRAVILA LEPEGA VEDENJA - Kočevski župan in poslanec Janko Veber je prišel na otvoritev Škrabčeve rojstne hiše uk pred začetkom prireditve, kvibniški župan Jože Tanko, kije Pred tem že sedel, je takoj, ko je opazil Vebra, vstal, stopil do njega, ga s stiskom roke pozdravil in ga povabil naj sede. Županovo gesto - seveda ne tisto, ko je z '°ko Vebru pokazal, naj sede, kamor pač hoče! - so nekateri (Zmed navzočih ocenili kot izraz epega vedenja, ki bi se ga mno-g'> še posebno pa v Kočevju, lahko zato učili kar pri ribniškem Zupanu. Tanko bi jih lahko naučil ^eliko, vedar pa je minister Školč Ze takoj na začetku prireditve dokazal, da bi jim lahko bil še u?ljši učitelj. Bilje namreč edini, k'je, ko so ga predstavili, vstal in Se tistim, ki so ga s ploskanjem Pozdravili, narahlo priklonil!
PREVIDNOST NI ODVEČ! -plločitev je sprejeta! Ribniški ‘ules bo zopet kmalu sklical tiskovno konferenco. Zato pa se udi morajo vsi v Inlesu začeti ePo obnašati do novinarjev! Pa Saj ne, da bi bil kdo dosedaj z nji-1,11 v sporu, ampak previdnost pač 1,1 nikoli odveč!
Mirtovški šratelj:
. “Civilno gibanje je vabilo kra-tale na okoli dveurni pohod v neZnano po osilniški občini, “deležbe pa ni bilo in je pohod Odpadel, saj za prebivalca osilni-občine celo listo, za kar je Pvtrebnih pet ali deset ur hoda, ni 'dč neznanega. ”
D
Kostelski rižni
ZAKAJ RIŽNI? - Vsaka obči-“a ima v našem listu svojo občinsko kroniko, se pravi zbir zanimivih kratkih novic, ki so včasih ludi zbadljive. Zdaj je tudi Kostel Samostojna občina, zato dobiva s^ojo komunsko kroniko, ki bo "ujavljana občasno, imenuje pa ?? Kostelski rižni. In kaj so rižni? '°s0 narezana in posušena jabol-ki jim sicer pravimo krhlji, v Hsilnici in okolici jim pravijo “lučki, v Dobrepolju uhlji, v Ko-S'ulu pa rižni, in prav rižne je “umače turistično športno društ-v°spet začelo uvajati, saj z njimi špste udeležence raznih turistič-Jjh. kulturnih in športnih prire-uitev.
, Rekorden obisk - Minu-
1 Petek in soboto je obiskalo graj-ki kompleks Kostel kar sedem Avtobusov izletnikov. Za prisrčen Sprejem in dobro vodenje so se predstavniki gimnazije iz Nove j Urice pisno zahvalili Turistično-JPortncmu društvu, vodiče pa “di obdarili.
* NOV KOZOLČEK - V naselju ^aga pod gradom Kostel je te dni Postavilo Planinsko društvo Ko-pVje še svoj kozolček z maketo K°čevskih planinskih peš poti. Jrav na Žagi pa je križišče kar reh peš poti, in sicer kostelske gajske, obkolpske (Osilnica-Metlika) in planinskih poti, ki J»ajo svojo najnižjo točko (200 m Podmorske višine) prav na Žagi, ver so v gostišču Samsa pohod-,'Om na voljo tudi žigi vseh treh N poti.
V SOBOTO NA MARATON JJbkolpski maraton od Fare do P°la (22,5 km) se bo začel 17. ok-0bra ob II. uri v Fari.
I Z N ASIH O B
Č I
mš
Govori Jože Lavrič
Gasilci so vse bolj reševalci
120 let PGD Kočevje
KOČEVJE - S svečanim mimohodom gasilcev in njihovih vozil po Ljubljanski cesti se je v soboto dopoldan na mestni ploščadi v Kočevju pričela osrednja slovesnost ob 120-let-nici Prostovoljnega gasilskega društva Kočevje. Slavnostni govornik na prireditvi, na kateri so nastopili učenci domače glasbene šole, pihalna godba in mažorete, je bil predsednik PGD Kočevje Jože Lavrič.
“Prostovoljno gasilsko društvo v mestu ob Rinži ima burno zgodovino, ki je potekala nekoliko drugače kot drugod po Sloveniji,” je ob predstavitvi društva in njegove posebnosti, da je bilo ustanovljeno na nemškem jezikovnem otoku, povedal Lavrič. Že kmalu po ustanovitvi, koncem leta 1878, je društvo imelo 102 aktivna člana in 70 podpornih. “Ustanovitelji niso imeli denarnih skladov, imeli pa so trden namen pomagati svojim občanom in to njihovo izročilo nadaljujemo še danes,” je dejal Lavrič. Danes so osrednje in največje med 15 prostovoljnimi gasilskimi društvi v kočevski občini. Na leto imajo več kot 50 intervencij zaradi požarov in drugih dogodkov, saj so, kot je povedal, dolžni tudi reševati v primeru nesreč in razlivov nevarnih snovi!
“Gasilci danes vse bolj postajajo reševalci, ki ne gasijo le požarov, ampak rešujejo predvsem ljudi,” je dejal namestnik direktorja republiške uprave za zaščito in reševanje Bojan Kopač. Poudaril je, da bi se morali odgovornosti varovanja ljudi, premoženja in kulturne in naravne dediščine zavedati vsi. Da je zato potrebno namenjati več denarja za boljšo opremljenost gasilcev, se je strinjal tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Oery.
M. LESKOVŠEK-SVETE
KJE SE SKRIVA RANJENI MEDVED?
TURJAK - Člani lovske družine Škofljica so po dvodnevnem iskanju prenehali slediti medvedu, ki je v ponedeljek, 5. oktobra, zjutraj na magistralni cesti Kočevje-Škofljica trčil v osebni avtomobil Zastava. Medvedje bil ranjen in je pobegnil v gozd. Ranjeno žival je brezuspešno iskalo več lovcev in lovskih psov. Pri tem jih je oviral dež, ki je spral medvedove sledi, psom pa so povzročale velike težave gobe, ki jih je pod Turjakom, kjer so iskali medveda, veliko. Če je bil medved huje ranjen, je v tem času najverjetneje že poginil.
Dokončanje koče je prednostno
Kočevski planinci lokalni skupnosti veliko dajejo, zato so deležni tudi pomoči
KOČEVJE - Planinsko društvo Kočevje je eno največjih, obenem pa tudi najbolj dejavnih društev v kočevski občini. Z nedavno otvoritvijo pet dni hoda dolge Kočevske planinske poti so zaključili obsežno dveletno delo, čaka pa jih še dokončanje pred tremi leti začete razširitve in posodobitve postojanke pri Jelenovem studencu.
veliko pridobili z novo plezalno
Samostojno društvo so ustanovili leta 1951. Ob ustanovitvi so imeli le malo članov, danes pa jih imajo preko 400, pa še številen podmladek. Planinske krožke in planinsko šolo v vrtcih in šolah je dosedaj obiskovalo 100 otrok, uspešno pa jih je zaključilo 63. Za predšolske otroke so že dvakrat organizirali tudi planinski tabor v Vratih, osnovnošolski otroci pa so
POSLANCI PREMAGALI KOČEVJE - Prvi teniški dvoboj med poslanci državnega zbora in ekipo Kočevja so v Kočevju organizirali ob 50-letni-ci zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda pred petimi leti. Na željo poslancev so se ob letošnjem prazniku kočevske občine ponovno srečali. Zaradi številčno močnejše kočevske ekipe je na strani kolegov poslancev nastopil tudi kočevski župan Janko Veber. Skupaj z dr. Cirilom Ribičičem, Romanom Jakičem in poslancem Jeričem so ekipo Kočevja, za katero so nastopili Janez Pezdirc, Vinko Zajc, Lado Škulj, Franc Bartolme, Jože Lindič in Nace Karničnik, premagali s 4 : 2. Vendar poražencem teniškega srečanja minulo nedeljo v Kočevju zmaga poslancev ni skalila dobrega razpoloženja. (M. L.-S.)
PRIZIDEK K ŠOLI IN NOVI VRTEC - V petek je minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček odprl prizidek pri dobrepoljski šoli in v pritličju novi vrtec. Nova pridobitev za natanko 400 učencev meri 1400 kvadratnih metrov, in bo omogočila nemoten razvoj predšolskih in šolskih dejavnosti. V prizidku bo namreč šest učilnic za predmetno stopnjo in računalniška učilnica. Naložba je vredna okrog 200 milijonov tolarjev; 94 milijonov tolarjev bo zagotovilo ministrstvo za šolstvo in šport, ki je doslej plačalo le 24 milijonov tolarjev, razliko pa občina. (Foto: M. Glavonjič)
POBUDE CIVILNEGA GIBANJA
Osilniška dolina ne sme umreti
Zaiteresirati mlade in jim omogočiti delo, da se bodo po šolanju vrnili v domačo občino
OSILNICA - “Osilniška občina bo morala nameniti več pozornosti, da se v zapuščene hiše povrne otroški smeh. Tildi šola mora ostati tu ne glede na število otrok, saj bi z njeno ukinitvijo naša dolina preveč izgubila,” je v poročilu na konferenci Civilnega gibanja za osilniško dolino poudarii tajnik gibanja Jože Ožura. Konferenca je bila 4. oktobra, od preko sto članov gibanja pa se je je udeležilo le 14. Podobno slaba udeležba je bila na okrogli mizi z naslovom “Osilnica 2000”, ki je bila prejšnji večer.
Predsednica hibanja Vesna Klavora in drugi udeleženci konference so zato namenili posebno pozornost vprašanju, kako pritegniti k delu več domačinov, predvsem mladih. Menili so, daje interes upadel predvsem zato, ker je velika večina zastavljenih nalog gibanja uresničena, in da so zdaj potrebne nove ideje in novi cilji. Med njimi pa je eden glavnih, da je potrebno več delati z mladimi in jih pritegniti k delu gibanja. Zato bodo na naslednjo sejo vodstva povabili tudi mlade. Šklenili so tudi, da bodo skušali preizkušene oblike druženja spet oživeti na tako imenovanih “Večerih na vasi”, in to najprej v Bosljivi Loki in na Selih, kjer je še največ ljudi.
Opozorili so, da so nekdanji šoli v Papežih in Bosljivi Loki zgradili ali kupili domačini. Ko ni bilo več dovolj učencev, sojih predali brezplačno Trgoprometu oziroma Mercatorju, ta pa zdaj šolo
v Papežih prodaja za 50.000 DEM, kar so ocenili kot nemoralno. Menili so, naj bi te prostore brezplač-
Vesna Klavora, predsednica Civilnega gibanja za Osilniško dolino.
no spet vrnili krajanom oziroma občini, nekdo pa je predlagal celo, naj bi v primeru prodajanja organizirali protestni shod krajanov.
Ugotovili so, da se je z dobrodelnimi plesi nabralo doslej okoli 1,6 milijona tolarjev, in to namensko za gradnjo likovne galerije v Osilnici. Z zbiranjem denarja bodo tako ali pa na druge načine nadaljevali. Samo gibanje pa nima nobenega denarja niti ne za izdajanje svojega glasila, zato so nekateri predlagali, naj bi glasilo predali kar občini.
J. PRIMC
ZAPRTA
PODRUŽNIČNA ŠOLA
SODRAŽICA - Zaradi pomanjkanja učencev so pred leti tudi v občinah od Turjaka do Kolpe zaprli številne podružične šole. Mnoge je doletela kruta usoda, saj še naprej propadajo, in ne kaže, da bi jih lahko kmalu zopet odprli. Podružično šolo na Gori nad Sodražico so začasno zaprli že pred 15 leti in je niso ukinili, saj pričakujejo, da se bo v šolske klopi od L do 4. razreda usedlo vsaj 12 učencev, kar je pogoj, da se ponovno začne pouk.
potjo na Fridrihštajn.
Pomoč Planinske zveze Slovenije je, kot pravi predsednica kočevskih planincev Milena Vlašič, precej skromna. “Denar namenjajo za visokogorje, za nas in nam podobna društva pa ne ostane skoraj nič,” pravi. Brez prizadevnega dela članov, ki so letos opravili že preko 800 ur prostovoljnega dela, ter velikega razumevanja kočevske občine, bi zato lahko naredili le zelo malo. Predvsem zaradi podpore župana Vebra so tudi pridobili idejni projekt in kmalu nato tudi lokacijsko dovoljenje za razširitev in posodobitev koče pri Jelenovem studencu.
“Obisk v gorah in hribih se je v zadnjih letih zelo povečal, pri nas pa nimamo niti toliko ležišč, da bi lahko sprejeli avtobus turistov,” pojasnuje Vlašičeva pred tremi
JESENSKA RAZSTAVA
KOČEVJE - S prodajo sadja in zelenjave na tržnici pri Likovnem salonu v Kočevju minuli petek in soboto so članice društva Podeželskih žena Kočevje zaključile celotedenski program v torek uradno odprte tradicionalne “Jesenske razstave”. Letos so razstavile zdravilna zelišča in izdelke kočevskih osnovnošolskih in predšolskih otrok na temo “Ptičje strašilo”. V sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Kočevje so že v sredo organizirale predstavitev sušilnice za sadje, v četrtek predavanje Olge Oblak o embalaži za žganje in suho sadje ter ocenjevanje žganja, v petek pa so poleg rezultatov opravljenega ocenjevanja objavile tudi, kateri pridelki so bili na letošpji razstavi največji in najtežji.
PRIDOBITVI ZD RIBNICA
RIBNICA - Tako država kot občini Ribnica in Loški Potok, ki sta ustanoviteljci Zdravstvenega doma Ribnica, so skupaj z ZD prisluhnili potrebam časa in zbrali 7 milijonov tolarjev za nakup terenskega vozila z opremo za dežurnega zdravnika in zobozdravstveno ordinacijo. Glede na veliko oddaljenost pacientov od ZD je terensko vozilo pomembna pridobitev za učinkovito nudenje pomoči na domu.
SEKRETAR BUT NA OKROGLI MIZI V LOŠKEM POTOKU
LOŠKI POTOK - Okroglo mizo, ki je bila v četrtek, 8. oktobra, sta pripravili SLS in občina Loški Potok z namenom, da se kmetje seznanijo s prepotrebno reformo, ko se Slovenija pripravlja za vstop v ES. Predvsem je udeležence zanimal štartni položaj okolja, v kakršnem je Loški Potok, ki ni nikoli imel znatnih tržnih presežkov, sama kmetijska pridelava pa strmo pada zaradi vse večje demografske ogroženosti. Poslušalci so podrobno zvedeli za pogajalska izhodišča, nujne reforme kmetijstva in za sprejete obveznosti, ki bi se morale uvesti takoj ali vsaj do leta 2000, kot pred-vstopne obveznosti in hkrati ugodnosti. Naj na kratko povzamemo besede Buta: liberalizacija trgovine, uvajanje tržno cenovnih načel, odpiranje slovenskega trga in prilagajanje makroekonomski politiki. Za to pa je nujno, da se uvede praksa neposrednih plačil, splošna podpora poseljenosti in kultivizaciji krajine ter izravnava stroškov zaradi težjih razmer pridelave.
A. K.
Milena Vlašič, predsednica PD Kočevje
leti sprejeto odločitev o dozidavi prizidka. Pred dnevi so zasteklili okna na koči in končali vsa potrebna zemeljska dela, ko bo prizidek zgrajen, pa bodo prenovili tudi obstoječi objekt, ki jim zaenkrat dovoljuje sprejem le 20 gostov.
M. LESKOVŠEK-SVETE
PRITOŽBE ŠOFERJEV
RIBNICA - Šoferji, ki hodijo na carinjenje blaga v Ribnico, se najbolj prtitožujejo nad viso-ko(!) parkirnino, ki jo zaračunava železnica, znaša namreč 1000 tolarjev na dan, ter na neprimerne sanitarije v njeni lasti. Stranišče in umivalnica v prostorih železniške stavbe sta premajhna, pa še po 15. uri jih zaklepajo. Ker v Ribnici še nimajo urejenih parkirišč, so v težavah predvsem vozniki (na dan povprečno deset), ki na carinjene prihajajo od daleč, tako da so primorani nov delavnik pričakati na parkirišču ob železniški progi, seveda brez za-gotvoljene minimalne osebne higiene.
R-KANAL V SODRAŽICI
RIBNICA - Do konca leta naj bi v novi občini Sodražica na kabelsko omrežje R-kanala priključili prvih sto naročnikov. Ta zasebna televizija je doslej pokrila že večji del Ribnice in okolice, tudi KS Dolenja vas, zdaj pa bosta po telefonskem “tunelu”, pod-zemenem kablu, slika in ton prišla iz Ribnice v Sodražico (12 km).
“Občin je preveč!”
Tako meni samostojni podjetnik Jože Avžlakar iz Velikih Lašč
VELIKE LAŠČE - “Občin je zdaj najmanj trikrat preveč, te dni pa ustanavljajo še nove,” pravi velikolaški krajan Jože
Jože Avžlakar
Avžlak, podjetnik, ki prodaja lesno galanterijo in druge lesne izdelke. To svoje prepričanje je utemeljil tudi s tem, da morajo obrtniki že zdaj vse svoje zadeve urejati na upravni enoti v Ljubljani na Viču.
Na račun majhnih občin je povedal veliko kritičnih. Najbolj se je privoščil krajevnih in državnih politikov in funkcionarjev, ki jim očita, da so bolj zapravljivi, kot so bili tisti za časa “enoumja”. To birokracijo pa plačujejo obrtniki, zaposleni delavci itd.
J. P.

\ Z NAŠIH OBČIN
MM
Odškodnina začasno v šolstvo
225 milijonov s strani DARS-a za odškodnino ob izgradnji avtoceste - Največji primanjkljaj pri gradnji OŠ Višnja Gora -12 milijonov tolarjev škode po julijski toči
IVANČNA GORICA - Svetniki so na zadnji, 40. seji sprejeli predlog odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 1998, župan Jernej Lampret pa je obrazložil rebalans in glavne spremembe. “V tem letu smo dobili 225 milijonov tolarjev odškodnine od DARS-a, zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda v zvezi z gradnjo odseka avtocesete Višnja Gora-Bič. Zaradi tega denarja lahko peljemo stvari hitreje naprej, prihodnje leto pa ga bomo vrnili v kmetijstvo.”
In kam bodo dali ta denar? Največji primanjkljaj se kaže pri gradnji višnjegorske osnovne šole, ki bo zgrajena do 31. decembra, pouk v njej pa se bo pričel 1. septembra 1999, kot je v programu, ki so ga načrtovali, ko so videli, da bo država v tem letu dala le 72 milijonov tolarjev, in ne še enkrat toliko. “Ko bomo v prihodnjem letu dobili ostala sredstva za kritje investicije v šolstvu, bomo sredst-
KONCERT DVEH PEVSKIH ZBOROV
VIŠNJA GORA - Turistično-KUD Višnja Gora vabita v nedeljo, IS- oktobra, ob 16. uri v mestno cerkev sv. Ane na koncert dveh pevskih zborov. Poleg domačega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom prof. Milana Jevnikarja bo nastopila še vokalno - instrumentalna skupina mladih Zarja in sonce iz Šmihela pri Novem mestu pod vodstvom Irene Rešeta.
SREČANJE IZGNANCEV IN BEGUNCEV
VRHEK - Ob 57. obletnici begunstva in izgnanstva ter 53. obletnici vrnitve na svoje domove vabi pripravljalni odbor (Anica Janežič, Fani in Franci Simeonov) vse begunce oz. izgnance in njihove svojce iz vasi Zgornje Vodale na srečanje, ki bo v soboto, 17. oktobra, ob 11. uri v gostišču Majcen na Vrhku.
va namenili za kmetijsko dejavnost, če bodo programi pripravljeni,” jp dejal župan Lampret, ki je tudi eden izmed kandidatov za
Jernej Lampret
novega župana. Milena Vrhovec, direktorica Mercatorja, KZ Ivančna Gorica in svetnica je kljub tem županovim zagotovilo dejala, da obstaja bojazen, da drugo leto ta denar le ne bo namenjen za kmetijstvo. S podporo ostalih svetnikov so nato sprejeli sklep, da se ta obljuba zagotovo izpolni.
Zupan je v obrazložitev na izjave predsednika KS Ivančna Gorica v prejšnji številki, da se za
samo središče ni naredilo nič, naštel nekaj pomembnejših pridobitev v tem letu. Za novo ivan-ško šolo se je namenilo okrog 50 milijonov tolarjev, kupili so prostor v TRAIG-u, več kot 20 milijonov je stal prostor za izgradnjo novega vrtca, dela se tudi projekt vrtca ter vsi ostali projekti za stvari, povezane z gradnjo avtoceste (pločniki proti Stični, Radohovi vasi, Višnji Gori), spreminja se uporabnost Sinolesa itd.
Občinski tajnik Vinko Blatnik je pojasnil posledice neurja s točo, ki je konec julija prizadelo tudi del ivanške občine. Komisija je ocenila škodo na okrog 12 milijonov tolarjev, sredstva pa se bodo vzela iz postavke o izredni intervenciji. Kot je zagotovil Blatnik, so na ministrstvo za promet jn zveze že poslali dopis zas čimprejšnje asfaltiranje ceste Ambrus - Zvirče, ki je postala regionalna cesta, pomembna pa je tudi zato, ker povezuje tri občine: poleg ivanške še dobrepoljsko in novomeško oziroma bodočo žužemberško.
L. MURN
SPOMINSKA SLOVESNOST NA KORINJU
VELIKI KORINJ - Prvo oktobrsko soboto je bila na Velikem Kori-nju tradicionalna spominska slovesnost ob spomeniku padlih italijanskih partizanov garibaldincev, ki so ga pripravili domači gasilci in prebivalci Korinja in Krke. Na letošnjem 14. srečanju so se zbrali preživeli italijanski bojevniki proti fašizmu in naši udeleženci NOV. V kulturnem programu so sodelovali učenci podružnične šole Krka in domači pevci.
Za škodo zaradi neuija več pomoči
Škoda na približno 1000 ha - 238 oškodovancev prijavilo za 46,4 milijona tolarjev škode - Največ škode v vinogradih - Občina bo dala okrog 7,3 milijona
TREBNJE - Trebanjski občinski svetniki so še izboljšali ukrepe v prid oškodovancev, kijih je za odpravo posledic, nastalih ob neurju s točo 25. julija in 24. avgusta letos, pripomnila občinska komisija za oceno škode. Iz proračunske rezerve bodo tako zagotovili za povračilo škode okrog 7,3 milijona tolarjev.
Za škodo v vinogradih bodo priznali nadomestilo za nabavo sredstev za varstvo rastlin ali gnojila v trgovinah na območju trebanjske občine, in sicer v višini desetine prijavljene in ocenjene škode. Za škodo, nastalo na krmnih rastlinah in drugem, lahko upravičenci v enaki višini kot vino-
Dobro jutro, občina Trebnje
Na radiu Sraka na frekvenci 94,6 Mhz vsak petek ob 7.30 oddaja o občini Trebnje. Govorili bomo o ljudeh, problemih in uspehih.
Z vami bo vsak petek Alojz Kastelic.
ISTRA BENZ BO ODPRL SERVIS
TREBNJE-Če ne bi podjetje Rekon zamujalo z rekonstrukcijo regionalne ceste, bi po besedah vodje projekta Bojana Rometa, podjetje OMV Istra Benz odprlo nov bencinski servis v obrtni coni v TVebnjem dva ali tri tedne prej. Tako naj bi se to zgodilo v začetku novembra. Delavci krškega, ki jim je investitor zaupal gradbena, obrtniška in inštalacijska dela, bodo svoje opravili v roku. Okrog 2 mil(jo-na mark vredni servis bo ekološko presegal vse evropske normative. V cisternah s 150 nr' prostornine bodo 4 vrste goriva in kurilno o(je, v okviru servisa bodo še avtopralnica, prodajalna in bar.
gradniki nabavijo sredstva za varstvo rastlin, krmila, krmna žita ali gnojila. Za škodo na gospodarskih in infrastrukturnih objektih pa bodo oškodovancem priznali nadomestilo v višini 30 odstotkov prijavljene in ocenjene škode.
“Škodo, nastalo v kmetijstvu in kmetijski infrastrukturi, kolikor bo dodeljena, bomo prijavili v okviru prijave na javni razpis za sofinanciranje ukrepov za pospeševanje kmetijstva v občinah, ki ga
OTVORITEV DOMA KULTURE V ŠENTRUPERTU
ŠENTRUPERT - Kulturno društvo in Turistično društvo Šentrupert vabita v soboto, 17. oktobra, ob 16. uri na svečano odprtje obnovljenega Doma kulture v Šentrupertu.
STISKE
ZDRAVSTVENEGA DOMA
TREBNJE - Zdravstveni dom Trebnje si zaman prizadeva, da bi pridobil zdravnike, bodisi za delo na področju splošne medicine, ginekologije, pulmologije ali zobozdravstva. Ob kadrovski je pereča tudi prostorska problematika, kajti soočajo se s prostorsko stisko in dotrajanostjo objekta. Še letos bodo zamenjali okna, za kar bodo potrebovali vsaj 20 milijonov tolarjev.
KRVODAJALSKA AKCIJA V TREBNJEM IN NA MIRNI
TREBNJE - Območno združenje Rdečega križa Slovenije Trebnje vabi krvodajalce in druge zdrave občane, da se udeležijo krvodajalske akcije, in sicer bodo lahko darovali kri v ponedeljek, 19. oktobra, od 7. do 14. ure v trebanjskem gasilskem domu, v torek, 20. oktobra, med 7. in 14. uro pa v osnovni šoli na Mirni.


____r.
V ZAGRADCU POSIJAL “SONČEK” - VVZ Vrtec Ivančna Gorica in KS Zagradec sta v soboto, 10. oktobra, priredila otvoritev novega oddelka vrtca v delu zagraškega zdravstvenega doma z imenom Sonček, ki pomeni za krajane veliko pridobitev. “Do sedaj so starši otroke vozili v Ljubljano, Grosuplje, Višnjo Goro ali se glede varstva znašli kako drugače. Od 5. oktobra pa je poskrbljeno za 24 otrok v starosti od 3 do 6 let, nekaj pa so jih morali celo odkloniti. Neutemeljena je bila tudi bojazen, da bo zato okrnjeno deloval zdravstveni dom, "je zadovoljno dejala predsednica KS Zagradec Marija Zaletelj. Veliko prostovoljnega dela so z navdušenjem opravili domačini, saj so-vrtec želeli že dolgo časa, finančni zalogaj pa je v glavnem pripadel ivanški občini. Otvoritev, na kateri sta spregovorila tudi župan Jernej Lampret in ravnateljica ivanškega vrtca Branka Kovaček, so s prisrčnim nastopom popestrili otroci domačega in ivanškega vrtca Marjetica, zagraški osnovnošolci in folkloristi. (Foto: L. Murn)
MLADI IN MEDIJI - Ob tednu otroka je sevniška osnovna šola Sava Kladnika pretekli petek pripravila okroglo mizo Mladi in mediji. Učencem različnih starosti je uvodoma novinarka dela Jasna Kontlerp Salamon izčrpno pojasnila vlogo in pomen medijev ter novinarsko delo. Učenci (na posnetku) pa so zatem predstavili izsledke anket v svojih razredih. Večina ima televizijo (POP TV ali A Kanal!) za najpomembnejši medij, vsipa se jezijo nad številnimi reklamami, s katerimi prekinjajo filme oz. epizode različnih nanizank. (Foto: P. P.)
je objavilo kmetijsko ministrstvo; to namreč razpisuje tudi refun-diranje vlaganj občine za elementarne nezgode v kmetijstvu. Ta razpis predvideva refundacijo vlaganj do višine, ki jo je občina vložila v odpravo posledic naravne nezgode,” je pojasnil župan Lojze Metelko. Trebanjci bodo predlagali davčni upravi tudi odpis prispevkov in davkov za leto 1998 vsem, katerih škoda presega polovico vsega katastrskega razreda.
Škoda je nastala na približno 1000 ha kmetijskih zemljišč in gozdov. Potem ko je občinska komisija takoj pregledala in okvirno ocenila prizadeta območja, je pozvala oškodovance, da prijavijo škodo, kije v drugem navalu dobila razsežnosti, ki presegajo okvire normalne sanacije. Prispelo je 238 prijav, za škodo na 322 ha površin v višini okrog 46.390.000 tolarjev.
P. P.
PROMETNA VARNOST ŠE DOKAJ ŠIBKA - Krmeljčani bi radi pločnik od pošte do banke, Sevničani pa upočasnjen promet mimo šole in red pri parkiranju, so med drugim povedali učenci (na posnetku) s teh šol na pogovoru z županom, učinke tega pa bodo spet merili ob letu osorej. (Foto: P. Perc)
Prometne varnosti ni nikoli preveč
V tednu otroka temeljit pogovor učencev osnovnih šol v sevniški občini z županom, kaj bi morali še postoriti za večjo požarno varnost - Nevarne šolske poti, slabe ceste
SEVNICA - Ob dnevu prometne varnosti, ki sovpada s tednom otroka, je sevniški občinski odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravil srečanje učencev z vseh osnovnih šol v sevniški občini s sevniškim županom Jožetom Peternelom.
Predsednik odbora Zvone Tuh- bem stanju. Župan Peternel je po-
tar je pozval učence, naj prosijo svoje najdražje, posebej še stare starše, naj ob slabši vidljivosti nosijo kresničke, svetla oblačila, ali imajo ob sebi ročno svetilko. “Voznik temno oblečenega pešca opazi na 26 m, svetlo oblečenega na 38 m, pešca s kresničko ali odsevnim trakom pa na 136 m. Seveda morate biti v svojem okolju tudi zgled, da kresničke nosite tudi sami. Na boljše čase kaže tudi novi zakon, ki zahteva tudi ureditev prometne signalizacije,” je povedal Tuhtar.
Blančani so povsem konkretno opozorili na pomanjkljivo in neustrezno signalizacijo, da je cesta SelcepGornji Leskovec v zelo sla-
jasnil, da so se o asfaltiranju te ceste na meji med krško in sevniško občino že dvakrat dogovarjali s Krčani, a sosedom očitno ni kaj dosti mar za to obrobje.
Kdaj bo urejena najbolj zanemarjena lokalna cesta v občini Šentjanž-Kal, po kateri vozi tudi šolski avtobus, je zanimalo Šent-jance. Župan ni soglašal s tem, da gre za najbolj zanemarjeno cesto, in povedal, da so v letošnjem proračunu predvideli 5 milijonov tolarjev za zemeljska dela.
Toliko denarja je predvideno tudi za zemeljska dela na cesti Boštanj-Grahovica, posodobljati pa naj bi začeli še cesto Laze-Tclče. Za varno pot otrok v bošta-
njsko šolo mimo obrtne cone jc še najcenejjta rešitev organiziran prevoz, je soglašal Peternel.
P. P.
TRŽIŠKI GASILCI V ZLATI SREDINI NA DP
KRANJ - Na državnem prvenstvu oz. tekmovanju članskih gasilskih desetin v hitri mokri vaji so v Kranju prvikrat sodelovali tudi tržiški gasilci in se med 60 ekipami uvrstili v zlato sredino, na 30. mesto, medtem ko so bili Sevničani 25. PGD Tržišče se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so jim omogočili, da so preizkusili svoje znanje v Kranju: krajevni skupnosti Tržišče, gradbeni mehanizaciji Janeza Pungerčarja, gostilnama Ulčnik in Malus, okrepčevalnici Na mlinu, prodajalni Jurček in gasilski zvezi Sevnica.
Krjavljeve iskrice
ŠTIRIDESETIČ IN ZADNJIČ? - Čeprav tri mesece ni bilo seje občinskega sveta, je bila udeležba na 40. seji po vrsti prejšnji teden slaba, kar je po svoje odraz bližnjih lokalnih volitev. Jasno vprašanje, ali je to zadnje srečanje svetnikov v teni mandatu ali se bodo še sestali, saj bi delo še imeli, je zastavil vedno odkriti Milan Jevnikar, toda odgovor ni bil preveč jasen. Morda ja, morda ne. No, prav zato je on storil to, kar bi moral župan. Vsem se je lepo zahvalil za sodelovanje in dejal, daje bil svet zelo nepolitičen in da upa, da bo nje; govo glavno vodilo, narediti čimveč dobrega za ljudi, ostalo tudi v novem mandatu. Situacija je bila nerodna, saj župan ni imel povedati kaj novega, sploh pa ne, ali bo še kakšna poslovilna seja.
NEPRIJETNA VPRAŠANJA - Da te seje morda ne bo, je "kriva” Ana Praznik (LDS), ki je ob koncu že tako živahnega druženja svetnikov na župana in tajnika-nasloviIa.nekaj-neprijetnih vprašanj: o tajnem razpolaganju in gospodarjenju z občinskimi pO" čitniškimi objekti v Crikvenici in na Kaninu ter ob zaključku mandata o finančnem obračunu prejemkov najvišjih funkcionarjev občine. “Vprašanje je umestno, ker znaša indeks postavke v proračunu občine za letošnje leto za plače funkcionarjev 139, imamo pa le enega poklicnega funkcionarja - tajnika, indeks postavke za nagrade nepoklicnih funkcionarjev pa 147 - gre za župana in podžupana,” je bila odločna.
........... -N
Trebanjske iveri J
ŽUPAN ZA VREME - N* srečanju žensk v Dobrniču je župan Lojze Metelko zbrani množici zaupal, da ima očitno dobre zveze s tistim(i) nad nami v nebesih, kajti Metelko je rekel, da se po lepem vremenu, ki jim ga “zrihtal”, vidi, kako iskreni so bil1 njegovi prisrčni pozdravi ženskam. Župan je nasmejal množico, še bolj pa moderatorka kulturnega programa Zvonka Falk' ner, ko je pripomnila, da župan vsaj to zna. Falnerjeva in predsednica odbora za tradicionalna ženska srečanja žensk v Dobrniču Angelca Žiberna sta namreč prosili trebanjske Občinarje, da bi financirali kulturni program v viši; ni 200.000 tolarjev. Obe tovarišici lahko le upata, da bo gospod župan dokazal svoje dobre zveze, ko naj bi ta denar “zvrtal” vsaj prl rebalansu proračuna...
TITOVA SLIKA - Znana gostilničarka je v svojem zasebnem prostoru sprejela nekega trebanjskega politika. Ta se je takoj zgrozil, ko je opazil na steni Jakčevo reprodukcijo Josipa Broza-Tita-Gostilničarka mu je odločno rekla: “Nič ne bom tele slike snemala. Ko je bil še on živ, je bil* moja blagajna polna denarja, d* je nisem mogla zapreti, zdaj p* lahko pljunem vanjo!”
ZUPANOV BLOK - Na ponedeljkovem pomembnem kultur; nem dogodku v šenlrupcrški šoj' je pisatelj Tone Partljič sprožil slavo smeha s takole čestitko neutrudnemu ravnatelju Jožetu Zupanu ob predstavitvi njegovih Srečevanj: “Če pravijo, da mor* vsak človek napisati knjigo, narediti otroke in sezidati hišo, mislim, da boš ti zgradil še blok!”
Sevniški paberki
NOVA KOALICIJA? - Velik15 različnih komentarjev so spodbudile še ne docela potrjene informacije, da bo za sevniškeg* župana kandidiral direktor Gostinskega podjetja Sevnica Kristijan Janc, in še bolj, da naj bi ga podprli SLS in ZLSD. Doslej J* bil edini (ob deseterici papirnatih kandidatov) uradni kandidat z* župana Andrej Štricelj, prvin sevniške LDS. Zdaj bodo končnu morali priti s kartami in pravu barvo na dan tudi drugijr
“NAKLJUČJE” 1,- Tisti, kis" opazili na Korenovi hiši na Glav" nem trgu v Sevnici napisno tabl°’ da ima tam sedež Center za P°" moč žrtvam kaznivih dejanj, in s° prebrali, da ta projekt podpri* tudi Republiški zavod za zaposlovanje, so se malce nasmihal1’ kako to, daje center dobil prosto" ravno v hiši direktorja območne enote taistega zavoda.
"NAKLJUČJE” 2. - Podobno naključje je tudi to, da nas lastnike avtomobilov obveščajo, kak° lahko zavarovalnica Sloveniva ve-kdaj jim poteče kasko zavarovanje, ki so ga sklenili pri konkureU; ci - Tilii. Naključja pa ni več, če h vedeli, da je bivša šefinja predstavništva Tilia presedlala k Slovenki.
Krške novice
RAZLOG - Zveza prijateljev mladine Krško je še brez sedeža organizacije, kar pomeni, da ji lokalni vladarji niso preveč naklonjeni. Glede na politične in splošne značilnosti krških velmož ffl glede na izkušnje bi se omenjeni organizaciji verjetno godilo bolje, če bi svoje vsem razumlji-vo ime spremenila v kaj bolj nejasnega ali pa vsaj dopolnila v Črno zvezo prijateljev mladine ali v kaj podobnega.
KORISTNO - Krčani se v zadnjem času bojijo odpreti vrata, ko kdo potrka pri vhodu. Na hišnih Pragih je namreč vse več prodajalcev različnega blaga in storitev. Potem ko so trgovci v začetku prodajali le nogavice, srajce in spodnje hlače, so v zadnjem obdobju razširili ponudbo tudi na manj vsakdanje stvari. Tako številni trgovci na hišnem pragu prodajajo zdaj tudi različne radie-^tezijske zaščitne predmete za človekovo boljše počutje. S terena poročajo, da taki trgovčiči kar najdejo kupce, vendar imajo kupni to smolo, da jim prodajalci varovalnega predmeta le izjemoma povedo, kje postaviti omenjeno varovalno zadevo in kako JO uporabljati. In vendar tak radi-estezijski material koristi - tistim, ki so ga prodali in z njim tako zaslužili.
VELIKO IN MALO - Domačin lahko domala na tablah in drugih napisih na vsakem koraku v mestu prebere, da je v mestu yeliko različnih uglednih podjetij in ustanov. Na prste roke pa lahko prešteje tiste izmed njih, ki so Pripravljene denarno podpreti [azlične družbene akcije. Skopuška podjetja so verjetno res brez nvenka, ker ga dajo preveč za hvaljenje samega sebe.
SREČANJE
VZDRŽEVALCEV
SLOVENIJE
KRŠKO - Društvo vzdrževalcev Slovenije, ki ima zelo dejavno podružnico v Krškem, bo organiziralo 22. in 23. oktobra v hotelu Planja na Rogli 8. srečanje vzdrževalcev Slovenije in tehniško posvetovanje. Udeležence bosta nagovorila predsednik države Milan Kučan in Predsednik Evropske federacija nacionalnih društev vzdrževalcev - EFNMS Arjo Klijn. Srečanje bo potekalo pod pokroviteljstvom družbe Petrol, Ministrstva za znanost in tehnologijo in Gospodarske zbornice Slovenije. V času srečanja bo na ogled razstava opreme.
Novo v Brežicah
REGIJA, REGIJICA - Bolj ko si Brežičani prizadevajo postati najpomembnejši v Posavju, bolj jim stvari polzijo iz rok. Po že večkrat omenjenih izgubah nekaterih regijskih ustanov, za katere so naivneži verjeli, da bodo same Po sebi ostale v brežiški občini, jih sedaj zapušča še Petrolova veleprodaja. Ta se bo z upravo in skladišči avtomobilskih delov in maziv vred odselila v dolenjsko metropolo. V Sentlenartu bo ostalo samo še skladišče goriv, ki se ga Novomeščani zaradi možnega nevarnega in nezdravega vpliva na okolje branijo. Mimogrede: pred dnevi smo na neki seji slišali, da Krško postaja gospodarsko in upravno središče bodoče regije Posavje. Kaj torej sploh še ostane Brežicam? Ustanovitev lastne regijice?
ŠE ELEKTRIKA BEŽI IZ BREŽIC - Prebivalci Brežic vedo. Ko se pripravlja k nevihti, imajo vedno pri roki sveče in vžigalice, kajti že po prvem blisku Ostanejo brez električne energije. Sveča je ponoči torej vsaj za silo dobro sredstvo za premostitev nekaterih težav, podnevi pa povsem odpove. Mnogo gospodinj, ki pri kuhi prisegajo na električni štedilnik, se dostikrat znajde na robu obupa, ko jim navadno sredi nedeljskega dopoldneva ugasne kontrolka na pečiči in jim panično pritiskanje na stikala vseh 'uči v stanovanju nedvoumno Pove, daje elektrika odšla neznano kam. In to sredi belega, sončnega dne! Dežurni elektrikarjih v takem primeru navadno potolaži, da popravilo okvare, ki jo je Povzročila višja sila, ne bo trajajo do večera. Toda izpuljenih las 'n pogrizenih nohtov jim ne more nadomestiti nobena tolažba. Čudno, da višje sile tako pogosto Vplivajo samo na električne vode Pri nas, drugod po razvitem svetu Pa ne.
Mšš I Z N A Š I H OBČI M
Seminar o slovenščini in Sloveniji
mm
Seminar slovenskega jezika in kulture za dvojezične učitelje z avstrijske Koroške -Pohvala organizatorju ■ “Ohranjanje vezi do jezikovnega zaledja v Sloveniji”
jedrsko elektrarno v Krškem, Posavski muzej v Brežicah, Bizeljsko in Pišece. Če so ob že omenjenem obisku na Bizeljskem koroški Slovenci le od daleč opazovali trgatev, ki so jim jo predstavili tamkajšnji učenci, so zadnji seminarski dan trgali tudi sami. To je štiridnevnemu študijskemu delu seminaristov dodalo svojevrsten etnološki pečat, saj večina udeležencev pred tem še ni bila v trgatvi.
L. M.
KRŠKO - “Seminar, ki smo ga doživeli v Krškem, je bil vsebinsko izredno bogat. Mnenje udeležencev je bilo, da je bil ta seminar nek vrhunec v nizu dolgoletnih izobraževalnih prireditev te vrste v Sloveniji.” Tako je med drugim zapisal Tomaž Ogris, vodja oddelka VII za manjšinsko šolstvo pri Deželnem šolskem svetu za Koroško, v pismu Jožetu Škufci, predstojniku novomeške območne enote Zavoda Republike Slovenije za Šolstvo.
Dogodek, o katerem piše Ogris, je bil nedavni seminar slovenskega knjižnega jezika in kulture za dvojezične učitelje z avstrijske Koroške v Krškem. Sodeč po koroških odzivih, je organizator, novomeška enota zavoda za šolstvo, izbral pravi delovni način. “Hospitacije v OŠ Jurija Dalmatina ter v Srednji ekonomski in trgovski šoli v Brežicah so bile strokovno zanimive, pomembne pa predvsem zato, ker so neposredni stiki med pedagogi osnova za bodoča povezovanja. Predavanja so vedno znova pomemben prispevek za poglobitev strokovnosti vzgojno-izobraževalnega dela dvojezičnih učiteljev ter učiteljev slovenskega jezika na Koroškem. Spoznavanje Slovenije z geografskimi, zgodovinskimi in kulturno-literarnimi poudarki pomaga ohranjati živo vez koroških
Slovencev do jezikovnega zaledja v Sloveniji,” je poudaril Ogris.
Udeleženci seminarja, kije bilo 44, so v okviru seminarja obiskali
LUKA VODLAN IN MAJA BROMŠE DRUGA
KRŠKO - V nedeljo je bil v Murski Soboti državni kvalifikacijski turnir v standardnih in latinskoameriških plesih, ki ga je organiziral PK Devžej. Tekmovanja so se udeležili tudi trije plesni pari PPK Lukec Krško, izmd katerih je par Luka Vodlan-Maja Bromše dosegel 2. mesto v obeh plesih.
SLOVENSKI IZGNANCI, PRISILNI DELAVCI!
Na redni mesečni informativni konferenci za potrebe slovenskih izgnancev in drugih zainteresiranih žrtev vojnega nasilja, so pozvali članstvo DIS in druge žrtve vojnega nasilja, naj posredujejo podatke o prisilnem delu v tretjem rajhu in drugje. Podatke o tem, kje so bili na prisilnem delu in koliko časa ter v kateri državi, lahko posredujejo krajevnim organizacijam DIS, ki delujejo v 82 krajih po Sloveniji, ali pa na sedežu Društva izgnancev Slovenije 1941-1945. Na informativni konferenci jejtodpred-scdnica DIS Ivica Žnidaršič poročala, da se je delegacija DIS 1. oktobra 1998 pogovarjala s predsednikom Upravnega sodišča Janezom Breznikom, kije dejal, daje na njihovo sodišče prišlo okrog 500 pritožb in da bodo storili vse, da bi bile prispele vloge rešene v razumnem roku.
G. K.
HRUŠKA DEBELUŠKA - To res velja za hruško, ki je zrasla na drevesu na Perkovi turistični kmetiji v Dobrovi nad Senovim. Sadežu je med rastjo očitno zelo prijal čisti bohorski planinski zrak, saj je zdaj, ko so jo odtrgali z 19 let starega drevesa, tehtal 95 dekagramov. Da je omenjena hruška res dosti večja od običajnih, kaže tudi fotografija, na kateri sta Milan in Kristina Perko. (Foto: L. M.)
n 4...
I _______
Vlado Deržič
Verjame, da je v Brežičanih zadosti moči
Demokratska stranka Brežice predstavila županskega kandidata
BREŽICE - “Analizirati moramo obstoječe stanje v občini Brežice in na tej podlagi predlagati razvojne usmeritve. Vsi si moramo prizadevati za dobro občine in nikogar ne smemo podcenjevati. Prav bi bilo, če bi imeli v občini ustanovo, ki bi bila študijsko in razvojno jedro.” Tako je na nedavni konferenci za novinarje dejal Vlado Deržič, kandidat za župana občine Brežice v Demokratski stranki Slovenije v Brežicah.
Po Deržičevem mnenju ni bojazni, da bi bile Brežice v zadregi pri snovanju razvoja. “Imamo
dobro gimnazijo v Brežicah. Imamo zelo dobre kadre, intelektualce in gospodarstvenike, tudi drugje v Evropi in v Ameriki. S temi ljudmi se moramo tesneje povezati. Ne verjamem, da bi se vrnili v našo občino, verjamem pa, da bi bili mnogi od njih pripravljeni pomagati z znanjem, izkušnjami in s kapitalom pri razvoju brežiške občine,” meni Deržič.
Predvolilni program brežiških demokratov, kot ga je predstavil njihov kandidat Deržič, podpira tesnejšo povezanost Posavja. “Sem proti pretirani centralizaciji, zagovarjam policentričen razvoj Slovenije. Izredno je pomembno, da smo v Posavju enotni. Podpiram Posavje kot regijo,” pravi Deržič. O občinah po Deržičevem mnenju ni vse odločeno. Demokratski županski kandidat je prepričan, da se mora občina pripravljati več let in ne na hitro. Vendar so na brežiškem območju po Deržičevem mnenju še neenotnega prepričanja o številu in ozemeljski organiziranosti bodočih tukajšnjih občin.
V brežiški občini je zelo veliko dejavnih društev, ki jih je treba po Deržičevem mnenju podpirati. Deržič pa ne podpira podrejenosti družbenega razvoja strankarski politiki, strankarskih koalicij in strankarskih prepirov glede sprave. Nekaterih stvari tudi ne priznava, med temi generacijskega konflikta. “Priznavam razmerja nepošten-pošten, sposoben-nesposoben,” pravi Deržič.
Drugi kandidati za župane v brežiški občini so po Deržičevem mnenju dobri, in ker “nisem strankarsko skrajnež, vzamem vse ljudi v ekipo,” je napovedal svojo politiko.	j
OPRAVIČILO
Podpisani Ivan Curhalek se opravičujem za vse žaljive besede, ki sem jih dne 24. aprila 1998 izrekel na rovaš Slobodana Nin-koviča na protestnem javnem shodu sredi Brežic in katere so bile objavljene v 17. številki Dolenjskega lista na str. 7 pod naslovom “Konec maja začetek kmečkega punta?” in se mu zahvaljujem, ker je odstopil od kazenskega prego-
na-	IVAN CURHALEK
•	S svobodo je tako kot s svetlobo in soncem: izgubiti jo moraš, da bi razumel, da brez nje ne moreš živeti. (Matteotti)
•	Človek se ne spotika ob svoje napake, spotika se zmeraj ob svoje sovražnike, ki izkoriščajo njegove napake. (Tucholsky)
TEČAJ RADIESTEZIJE - V zadnjem času očitno raste zanimanje za radiestezijo, dokaz tega so tudi tečaji o tej mejni znanosti. Nedavno je bil tak tečaj v Krškem. Na fotografiji: organizator omenjenega krškega tečaja Dane Mižigoj (drugi z leve) izroča pred znamenito lekarno v Olimju še zadnjim slušateljem spričevala o uspešno opravljenem tečaju radiestezije. (Foto: A. Z.)
DANIELA NASTOPI NA SENOVEM
KRŠKO - V športni dvorani osnovne šole na Senovem bo 30. oktobra ob 20. uri koncert pevke Daniele s skupino, ki ga organizira Agencija Lukec Krško. Vstopnice za prireditev so na voljo vsak dan v pisarni agencije na Cesti 4. julija 38 a v Krškem, v fitnes klubu Požun Senovo in ŠPC Dovško Seno-
V OSNOVNI ŠOU ARTIČE - Zamisel Šola brez ključev lažje zaživi v razmeroma majhni ustanovi, kakršna je tudi OŠ Artiče, kjer je 250 učencev v šoli in 74 varovancev v vrtcu. Nekatere izmed učencev vozi šolski kombi, ob katerem je nastala tudi fotografija. Desno je ravnatelj Miha Haler. (Foto: L. M.)
Krška delegacija v slovaškem veleposlaništvu
Sodelovanje s Slovaško
KRŠKO - Delegacija predstavnikov krške občine se je na veleposlaništvu Slovaške v Ljubljani nedavno pogovarjala o gospodarskem sodelovanju med občino Krško in Slovaško. Skupaj z županom Danilom Siterjem in načelnikom oddelka za gospodarske dejavnosti Francem Černeličem, ki sta srečanja organizirala, so bili v krški delegaciji še predstavniki podjetij Steklarstvo Resnik iz Leskovca, SOP IKON iz Kostanjevice, IVJE Krško, Evro-sad Krško, Trsničarstvo Jarkovič Brod v Podbočju in VIG Dobrava pri Podbočju. Predstavniki občine so na pogovorih predstavili z reklamnim materialom tudi druge podjetnike, ki bi poslovno sodelovali s Slovaško, a se niso mogli udeležiti razgovora v slovaškem veleposlaništvu.
Ob prazniku Kostanjevice več prireditev
Začetek že v petek
KOSTANJEVICA - V spomin na 21. oktober leta 1943 praznuje krajevna skupnost Kostanjevica svoj krajevni praznik. Tistega dne so namreč v Kostanjevici aretirali 70 moških in nekaj otrok ter jih 25 na Ma-lencah ustrelili kot talce. V spomin na ta dan, eden najbolj črnih v kostanjeviški zgodovini, bo tudi letos več prireditev.
Že ta petek bodo ob 18. uri v Lamutovem likovnem salonu odprli fotografsko razstavo “Kostanjevica v objektivu” Društva ljubiteljev fotografije, predstavljena pa bo tudi oblikovna zasnova praznovanja 570-let-nice mesta avtorja Mileta Licula. V soboto, 17. oktobra, ob 14. uri bo na kopališču Otok šport-no-zabavna prireditev “Jesen na ta malem plač”. V sredo, 21. oktobra, ob 11. uri bo na pokopališču komemoracija v spomin padlih talcev, v petek, 23. oktobra, ob 17. uri pa bodo v osnovni šoli Jožeta Gorjupa odprli prenovljeno Gorjupovo galerijo. Naslednjega dne bo od 10. uri rekreativni spust po Krki od kampa na Otočcu do Kostanjevice, ob 15. uri bodo odprli cesto v Orehovcu, v nedeljo pa bo ob 10.30 regata okoli kosta-njeviškega otoka. V petek, 6. novembra, ob 16. uri bo otvoritev na novo postavljenega Ter-cialskega mosta, uro kasneje pa bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, na kateri bodo podelili priznanja krajevne skupnosti, del prireditve pa bo posvečen veliki novi pridobitvi - vodovodu. V novembru bo predstavljena tudi monografija domačina, akademskega slikarja Jožeta Marinča.
T. G.
“Vzgajamo in mislimo, da prav”
OŠ Artiče nadaljuje s projektom Šola brez ključev - Otrok se mora naučiti zaupanja in odgovornosti - Zgled za druge šole - M. Haler: “Ne sprejemam škofovskega pisma”
ARTIČE - Pri osnovni šoli v Artičah gradijo od letošnjega poletja telovadnico, ki jo bodo sezidali v nekaj mesecih po položitvi temeljnega kamna. V osnovni šoli Artiče “gradijo” že več let način dela in življenja, čemur so dali obetavno ime Šola brez ključev in česar ne bodo zaključili ne ob izteku letošnjega ne ob koncu prihodnjih šolskih let.
“Temeljni cilj take učno-vzgoj-ne usmeritve je,” pravi ravnatelj OŠ Artiče Miha Haler, “res šola brez ključev, kjer lahko vsakdo v lepem in urejenem okolju, v prijetnih odnosih in zaupanju živi in dela z drugimi, brez posebnih ovir uporablja vsa sredstva in ob večjih pravicah prevzema tudi večjo odgovornost: Bistvo tega je, da se počutimo v šolski stavbi sproščeno. Zaklenjena vrata so ovira.” Po ravnateljevih besedah imajo učenci dostop do vsega, kar je v šoli, seveda skladno z dogovorjenim načinom. Haler meni, da se otrok mora naučiti takega dela in življenja, in pravi, da ga kot ravnatelja ne skrbi, da v šoli kaj ni pod ključem. Da s tako gradnjo odgo-
vornosti in medsebojnega zaupanja misli šola resno, sporoča tudi prečrtan ključ na vhodnih vratih, kar pomeni simbolno sporočilo ne le šoli, ampak tudi njenim zunajim obiskovalcem.
Šola brez ključev uspeva v Artičah ne zato, ker bi se otroci bali kazni zaradi morebitnega prekrška, ampak zato, kot je prepričan ravnatelj^ ker živijo za Solo brez ključev. Sola brez ključev je bil artiški način dela že več let, potem so vso stvar poimenovali projekt. Tega so prijavili na zavod za šolstvo, kjer je bil sprejet med inovacijske projekte za leto 1996.
Ravnatelj Haler priznava, da je Šola brez ključev kot vzgoja nikoli dokončano delo in da tega torej ni
mogoče doživeti kot enkrat za vselej veljavno resnico o nečem. “Vse zamisli in dosežke moramo vedno znova potrjevati. Brez tega, da omenjene vrednote razvijamo naprej, ni ničesar. So občasni spodrsljaji, vendar to ne sme vreči sence na celotno zamisel. Pri tem ne smemo gledati na drobnarije. Imamo zelo malo odklonov od teh naših idej. Zato ne sprejemam škofovskega pisma, najmanj pa v tistem delu, kjer ocenjuje slovensko šolo in slovenskega učitelja. Naš projekt Šola brez ključev je antiteza nasilju, nasprotje škofovskemu pismu, ki hrepeni po večji vzgoji v šoli. Mi ves čas vzgajamo. Po odzivih otrok, učiteljev in staršev sklepamo, da pri tem delamo prav. Če sta poštenje in zaupanje vrednoti, zapovedi v družbi, verjetno tudi verski pravili, ugotavljam, da mi take vrednote in pravila uresničujemo,” pravi ravnatelj Miha Haler.	^ M
KDAJ PREDPISI IN RED?
Kmečki turizem kot gostilna na kmetih
Gostinci se jezijo zaradi nereda v turizmu na kmetih - Nujni predpisi in ostrejši inšpekcijski nadzor - Dejavnost
napreduje - Izobraževanje in register turističnih kmetij
Mercator bo na Cikavi zgradil hipermarket
Kupili prostore Iskre - 20 milijonov mark
NOVO MESTO - Trgovsko podjetje Mercator Dolenjska je z nedavnim nakupom nekdanje Iskrine poslovne stavbe in okrog 3 ha zemljišč na Cikavi pridobilo lokacijo za novi hipermarket, podoben že zgrajenemu v Kopru ali še nastajajočim v Ljubljani, Mariboru in na Ptuju.
Nakup je podjetje stal 395 milijonov tolarjev, za bodoči veleprodajni center, ki bo dvainpol-krat večji od centra Cash and Car-ry na Livadi v Novem mestu, pa bo družba Mercator Dolenjska potrebovala še 20 milijonov nemških mark. Napovedujejo, da bodo 2000 do 2500 kvadratnih metrov samopostrežnih površin in velik parkirni prostor na Cikavi odprli do sredine prihodnjega leta.
V enotah družbe po Dolenjskem, Beli krajini in Posavju je zdaj skupno zaposlenih že okrog 1000 delavcev. Naložba na Cikavi je v duhu Mercatorjeve usmeritve v gradnjo velikih prodajnih centrov, zaradi katere tudi že Mercator Dolenjska prodaja in oddaja v najem ali v franšizo 40 manjših lokalov na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. V bodoče nameravajo podobne prodajne centre zgraditi še v Krškem, Sevnici in Metliki. B. D. G.
PODJETNIKI IN OBRTNIKI NA LISTI
ŽUŽEMBERK - Pred tednom dni so se na pobudo OOZ Novo mesto, območne GZ Novo mesto ter Združenja podjetnikov Dolenjske in Bele krajine zbrali v Žužemberku obrtniki in podjetniki. Omenjena tri združenja so želela informirati prisotne in jih vzpodbuditi. da bi predlagali kandidate, ki bodo v žužemberškem občinskem svetu zastopali 150 obrtnikov in podjetnikov v Suhi krajini. Udeleženci so se odločili za nestrankarsko listo, o kandidatih pa bodo spregovorili na naslednjem sestanku.
S. M.
NARAVA IN ZDRAVJE
LJUBLJANA - Od jutri, 16. oktobra, do torka, 20. oktobra, bo na Gospodarskem razstavišču potekal sejem Narava - zdravje, na katerem se bo s ponudbo izdelkov, dejavnosti in idej za zdravo življenje predstavilo 160 podjetij in večina slovenskih naravnih zdravilišč.
Gostinci, ki se združujejo v Obrtni zbornici, že dalj časa opozarjajo, da se kmečki turizmi z velikimi olajšavami in materialnimi vzpodbudami, kijih daje država, širijo in nelojalno konkurirajo klasičnim gostincem na podeželju. Gostincev seveda konkurenca ne bi smela motiti, a tovrstna jih, saj gre, kot pravijo, za neenake možnosti za poslovanje. Pri tem navajajo primere, ko tako imenovani “kmečki turizmi” ponujajo
REZIKA ŠTINGL, predsednica sekcije gostincev pri OOZ Brežice: “Moti me nered na področju kmečkega turizma. Če greš na tako kmetijo, pričakuješ, da boš jedel domače reči, ne pa posebne salame. Ni prav, da so razlike v pogojih poslovanja, če se na drugi strani ne zahteva, da je kmečki turizem res tisto, kar naj bi bil. Kmetije naj prodajajo svoje, domače proizvode!”
enako hrano in pijačo kot gostilne ali restavracije, hkrati pa nimajo takih obveznosti kot le-te.
Gostinci poudarjajo, da so sami pod nenehnim nadzorom različnih inšpekcij, ki pa po drugi strani na turističnih kmetijah nimajo prave podlage za ukrepanje. Hkrati zakonodaja pred gostinstvo postavlja vse večje zahteve. Nove obveznosti jim tako nalagajo zakon o pospeševanju turizma, zakon o gostinstvu, pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov ter še davek na dodano vrednost in trošarina. Tako so na primer številni gostinci zaradi neizpolnjevanja pogojev za okrepčevalnico že registrirali bare.
Vroča tema okrog dogajanj na “kmečkih turizmih” je pogosto na dnevnem redu, saj v Obrtni zbornici ocenjujejo, da na tem področju vladata nered in neupoštevanje predpisov. Še posebej jih motijo velike olajšave in materialne vzpodbude. Gostinci trdijo, da po-
KAKO KAZE NA BORZI?
Skladi Mene v kotaciji
Negotove razmere na skoraj vseh svetovnih borzah, ki jih je pretekli teden dodatno pretreslo razvrednotenje ameriškega dolarja v primerjavi z jenom in marko, so se odrazile tudi na domačem trgu. Borzni prometi v rednem trgovanju so padli na vsega 100 do 300 milijonov tolarjev na dan. Tečaji delnic so en dan naraščali in drugi padali, pri čemer so cene najprometnejših delnic nihale do 5 odst. Takšne razmere so sicer pravi raj za špekulante in hazarderje, so pa po drugi strani nevzpodbudne za velike in dolgoročneje usmerjene investitorje. Ti se borze še vedno izogibajo ter čakajo na stabilnejše in bolj predvidljive razmere.
Med najpomembnejše novosti tega tedna sodi prihod vseh treh Ateninih investicijskih skladov v borzno kotacijo. Skupaj so zbrali skoraj 29 milijard certifikatskih tolarjev, kar jih uvršča med največje tovrstne ustanove pri nas. Vponedeljek, prvi dan trgovanja, se je cena oblikovala pri vseh treh okrog vrednosti 330 tolarjev za delnico. Tudi promet z njimi je bil dokaj izenačen, približno 4 milijone tolarjev z vsakim. Ali je 330 tolarjev resnično začasna ravnotežna cena, ho
pokazalo trgovanje v naslednjih dneh. Na borzi je vrsta investicijskih skladov, ki se ponašajo tudi z boljšimi bilančnimi podatki, kot so Atenini. Skladi Atene so šibki predvsem po deležu še neizkoriščenih certifikatov, ki jih je bilo 31. avgusta kar polovico. V strukturi premoženja je skromen tudi tisti delež vrednostnih papirjev, ki že kotirajo na borzi (10 oz. 14 odst). Samo te delnice je namreč mogoče ovrednotiti po tržnih cenah, vse ostale le po predpisani metodologiji. Knjižna vrednost delnice, izračunana z upoštevanjem neporabljenih certifikatov, znaša za vse tri sklade nekaj nad 1.800 tolarjev, brez tega pa 901 SIT za Ateno 1, 922 SIT za Ateno 2 in 886 SIT za Ateno 3.
Skorajšnjo uvrstitev v borzno kotacijo sta napovedali še Maksima (trije skladi) in Nacionalna finančna družba, ki je svoje sklade preoblikovala v dva nova. Prvi bo na borzi tisti, ki je izkoristil vse certifikate, drugi pa bo na kotacijo počakal, da se napolni z novim premoženjem.
IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška dmžba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
deželje niso samo kmetije, saj tam delujejo tudi številni obrtniki, med katerimi so mnogi, ki tudi krepijo turistično ponudbo. Finančne vzpodbude za razvoj podeželja se jim zato zdijo krivično razdeljene.
Ker tako stanje poslabšuje stanje gostinstva, hkrati pa dolgoročne nikakor ne koristi niti razvoju turizma na kmetijah, se zavzemajo se, da bi država čimprej uredi-
JAN1 LESKOVAR, lastnik gostilne Marinšek v Škocjanu: “Smisel turizma na kmetijah je, da tisti, ki ima kmetijo in domače pridelke, to tam proda. V tem smislu bi lahko prodajali vino, jabolčnik ali žganje, ne pa tudi piva, konjaka, stocka in drugega, kar kupiš vprostocarinskih prodajalnah. Pri nas je kmečki turizem vse prepogosto gostilna na kmetih - to imam pa tudi jaz. S to razliko, da nimam nobenih davčnih olajšav in ne morem ponuditi tako nizkih cen kot oni. Če so predpisi, bi se jih morali držati, inšpekcije pa narediti svoje. ”
la področje te dejavnosti. S predpisi in nadzorovanjem njihovega uresničevanja naj zagotovi, da bo turizem na kmetijah res tak, kot je bilo prvotno zamišljeno. Vsak, ki se tega ne bo držal, naj se registrira za gostinsko dejavnost.
Dejavnost še ni ustrezno urejena s predpisi, saj za zdaj obstaja zgolj osnutek pravilnika o turistični dejavnosti na kmetiji, za katerega v ministrstvu za kmetijstvo trdijo, da bo kmalu sprejet. Tako sani-tarno-tehnični in drugi pogoji, ki jih mora izpolnjevati turistična kmetija, še niso določeni. Dejavnost je zdaj nadzorovana, kolikor dopuščajo obstoječa pravila. Večina, ki se ukvarja s to dejavnostjo, je registrirana kot samostojni podjetnik, le nekaj je dopolnih dejavnosti na kmetiji - ti plačujejo dajatve iz katastrskega dohodka.
Kljub neustrezni pravni urejenosti tega področja pa turizem na kmetijah postopoma le dobiva pravo podobo. Na Dolenjskem, v Posavju in v Beli krajini za to skrbi med drugimi tudi svetovalka pri novomeški enoti Kmetijskega zavoda Helena Mrzlikar. Lani seje v Sloveniji oblikovala Zveza turističnih kmetij, na našem območju pa nastaja društvo. K pospešenemu razvoju turizma na kmetijah v pravi smeri svoje prispeva tudi turistični projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine.
“Prava turistična kmetija ni konkurenca klasični gostilni. Lahko je v različnih oblikah, na primer kmetija odprtih vrat ali kmetija z nastanitvijo. Zanjo je značilno, da je odprta konec tedna, da nima šanka ter da ne toči in ne streže kupljene pijače in hrane,” pravi Mrzlikarjeva. Tisti, ki se povezujejo preko Kmetijskega zavoda, so v posebnem registru in
se tudi izobražujejo. Po mnenju svetovalke Mrzlikarjeve je večina od njih pod kontrolo, seveda pa so tudi izjeme. A ker njihova služba lahko le svetuje in izobražuje, bi morala tu odločneje nastopiti tržna inšpekcija, ki v sodelovanju s svetovalno službo edina lahko napravi red.
Čeprav, kot že rečeno, pravil še ni, pa svetovalna služba poskuša z izobraževanjem prepričati tiste, ki računajo, da bodo služili s turizmom na kmetiji, da se držijo zamišljenega, ker jim bo tudi pomagalo pri trženju. V zadnjih petih letih je kljub vsemu na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja zaznati velik napredek pri razvoju turizma na kmetijah. Napredek je še izrazitejši v zadnjih treh letih, odkar se na tem področju intenzivneje dela in izobražuje. Območje, ki je bilo do nedavnega še bela lisa v tej dejavnosti, je zdaj
• Dejavnost je na našem območju lepo porazdeljena, dobro je razvita v Beli krajini, še najslabše pa v brežiški občini. Na celem območju je 26 kmetij, ki se ukvarjajo z izletniškim turizmom (221 ležišč) in 36 kmetij odprtih vrat s 2080 sedeži. Na tem območju ni osmič, je pa 5 registriranih vinotočev z 270 sedeži. Obstaja še več kmetij, ki so v razvoju, in tudi na teh je na razpolago še 630 sedežev. Kar nekaj je tudi prestopov iz gostiln in bifejev v kmečki turizem.
po oceni Mrzlikarjeve med boljšimi V Sloveniji. Pred njim je le Celje z razvitim turizmom na kmetijah na mozirskem koncu ter Gorenjska z območjem škofjeloškega hribovja in Kranjske Gore.
BREDA DUŠIČ GORNIK
50 LET ŽITA LJUBLJANA
Tovarno Imperial Krško sanirajo
Tekoče posluje pozitivno - Letos so izgubili rusko in jugoslovansko tržišče - Obstoj jamčita le razvoj lastnih izdelkov in večja aktivnost na trgu
KRŠKO - Žito, največje proizvodno podjetje živilske prehrambene industrije v državi, praznuje 50 let. V začetku septembra je končno dobilo drugo soglasje za lastninjenje in se registriralo kot delniška družba. Lani je bilo Žito poslovno uspešnejše kot leto prej in doseglo za 12,7 milijarde prihodkov ter 816 milijonov čistega dobička. Usmerja se v izvoz na tuje trge, kjer dosega že 12 odst. svoje prodaje, vrednostno pa seje izvoz vseh Žitovih družb v lanskem letu povečal za desetino in dosegel 14 milijonov ameriških dolarjev.
Žitova tovarna Imperial Krško
je bila še pred dvema letoma tik pred stečajem, zdaj pa jo uspešno sanirajo. Tovarna konditorskih izdelkov tekoče posluje pozitivno, stari dolgovi pa mirujejo pri 100-odstotnem lastniku - družbi Žito. Imperial dela za firmo Hitschler in izdelke te znamke prodaja z njegovo pomočjo, poleg tega pa trži tudi lastne izdelke, in sicer največ v države vzhodne Evrope in bivše Jugoslavije ter le delno na Zahod (Švedska).
Trenutno imajo s prodajo precej težav zaradi ruske krize in zapore jugoslovanskega trga za slovensko blago. V tem letu se jim je močno poslabšala struktura prodaje. Kot je povedal direktor Franc Lapuh, so prej lastni izdel-
MENJAVA BANČNIH KARTIC DOLENJSKE BANKE
NOVO MESTO - Jeseni poteče v Dolenjski banki veljavnost bančnim karticam, ki veljajo kot identifikacijski dokument za poslovanje s čeki tekočih računov in z bančnimi avtomati. Kartica je veljavna še zadnji dan v mesecu in letu, navedenem na njej. Kartica z veljavnostjo 98-10 je tako veljavna do vključno 31. oktobra 1998. Vsem imetnikom tekočega računa, ki jim bo kartica potekla v mesecu oktobru, bo banka v drugi polovici meseca s priporočeno pošiljko poslala novo kartico ali pa bodo imetniki prejeli vabilo, naj kartico prevzamejo osebno na matični enoti banke. Kljub zamenjavi kartice ostaja vsem imetnikom, ki uporabljajo storitve bančnega avtomata, njihova osebna številka za uporabo bančnega avtomata (PIN) nespremenjena.
ki znašali 40 odstotkov vse prodaje, po težavah na omenjenih trgih pa le še 25 odst. Izpad so delno nadomestili s povečano proizvodnjo za firmo Hitschler, ki je cenovno manj ugodna, in z večjo prodajo v Ukrajini.
V Imperialu letno izdelajo okrog 1.600 ton žvečilnih gumijev in dražiranih žvečilnih bonbonov. “Naš cilj je znižanje stroškov in končne cene. Zaradi tega bomo spreminjali paleto izdelkov in izločali tržno manj zanimive. V času sanacije bomo zmogljivosti karseda prilagajali trgu, zato se bo
• Žito Ljubljana je 7. oktobra podelilo 50 štipendij nadarjenim dijakom 1. letnikov slovenskih šol. Med štipendisti bodo tudi Jasmina Levstik, Petra Simončič in Primož Bei\je z območja Krškega ter Ana Kesič, Darjan Zlobec, Tina Papež in Barbara Skinder z novomeškega območja.
morda zgodilo, da bomo imeli presežek prostorov in tudi delavcev. V minulih dveh letih je bilo že precej storjenega. Jamstvo za obstoj pa naši tovarni in trenutno 139 delavcem lahko prinese le nadaljnji razvoj lastnih izdelkov in lastnega trga, vendar je treba ve-detim, da so usodne odločitve v rokah lastnika,” pravi direktor Franc Lapuh, ki je v podjetju šele od poletja.
B. DUŠIČ GORNIK
Inkos ne bi želel pogoreti na pogorišču
Težave z nakupom prostora in opreme iz stečaja
KRMELJ - Krmeljski Inkos, ki je nastal na ruševinah nekdanje Metalnine tovarne, že pet let na dražbah, v tem času jih je bilo 9, neuspešno kupuje opremo in prostore, v katerih posluje. Drugih resnih kupcev za celotno tovarno doslej ni bilo, neuspešna pa je bila tudi zadnja dražba sredi septembra, ko je stečajni upravitelj postavil ceno 2,3 milijona mark. Direktor Rudi Bec pravi, da je Inkos pripravljen plačati za 25 do 30 odst. nižjo ceno.
V Inkosu, kjer varijo in delno tudi montirajo in opremljajo konstrukcije transportnih sredstev, trdijo, da morajo probleme s proizvodnimi prostori rešiti do konca tega leta, sicer jih kupci ne bodo obravnavali resno. Tri četrt proizvodnje namreč prodajo v tujino, največ v Nemčijo in nekaj še v Italijo in Avstrijo. Z delom na podvozjih avtodvigal in težkih transportnih vozil ter delno tudi na metalurški in procesni opremi podjetje lahko shaja 5 do 10 let. Podjetje se namerava v naslednjih letih preusmeriti na tehnološko zahtevnejša in s tem donosnejša dela. medtem ko bi najenostavnejša (varjenje) prenesli na območja, kjer je delo cenejše. O tem se dogovarjajo tudi s kupci. Ti želijo v prvi vrsti sodelovati s trdnim podjetjem, ki ima rešene probleme z lastnino proizvodnih sredstev.
Za’200 zaposlenih v Inkosu, ki je na območju Krmelja edino podjetje, ki daje delo moškim, bi bila razprodaja opreme in prostorov nekdanje Metalne po delih usodna. Trenutno se pogovarjajo z bankami o najemu kreditov, že lep čas pa se potegujejo tudi za državna sredstva, vendar doslej še
• Direktor Inkosa Rudi Bec je v začetku septembra v razgovoru s predsednikom vlade dr. Drnovškom poudaril, da so delavci sedanjega Inkosa v preteklosti izdelovali bojna vozila, znane bove, zato bi se želeli vključiti v tovrstno proizvodnjo, če je zamišljena v strategiji države. Te pripombe predsednik ni komentaral.
na nobenem razpisu niso uspeji-Obljub, tudi od najvišjih državnih funkcionarjev, je bilo v tem času že veliko, vendar za podjetja, ki so oživela na pogorišču stečajev, m pomoči, še posebej ne pri nakupih prostorov.	B D q.
MALI DELODAJALCI
KRŠKO - Upravni odbor Združenja podjetnikov Posavja je v ponedeljek skupaj z gosti razpravlja' o tem, kako bi naša država morala zaščititi male delodajalce, ter o razpisih za malo gospodarstvo. Y razgovoru je sodeloval tudi državni sekretar za to področje Jože Smole-
Franc Lapuh
Vse več ročnega dela
Proizvodnja se je po osamosvojitvi zmanjšala, tržni delež pa ostal enak - Konkurenca in trg narekujeta kakovostnih
KRŠKO - V Pekarni Krško oce-njujejo^ da je biti v sistemu, kakršen je Žito, prednost, še posebej pri razvojnih možnostih in v kriznih časih. Pekarna v Krškem, pekarna in slaščičarna v Brežicah ter prodajalna Ajda v centru Krškega še vedno skupaj oskrbujejo okrog 70 odst. trga na krškem in brežiškem območju. Oba obrata na dan spečeta 5 do 6 tisoč ton različnih vrst kruha in peciva, vendar je treba povedati, da se je proizvodnja po letu 1991 zelo zmanjšala. Pekarni ob meji sta izgubili hrvaški trg, v Brežicah seje poraba kruha precej zmanjšala zaradi odhoda številnih družin po osamosvojitvi Slovenije, v Krškem so propadla velika podjetja, ki so bila hkrati tudi veliki porabniki kruha.
Resnici na ljubo povedano, seje prodaja Žitovega kruha in peciv zmanjšala tudi zaradi konkurence, ki pa nekdanjo družbeno pekarno hkrati sili h kakovosti, poslovnosti in prilagajanju izdelkov trgu. Direktorica Pekarne Krško Kristina Blatnik Fuks opozarja na težave zaradi neplačil in meni, da imajo manjše pekarne tudi drugačne možnosti za poravnavanje plačil, manj pa so podvržene tudi inšpekcijskim kontrolam.
Kristina Blatnik Fuks
Za 55 zaposlenih se je delo v pekarni v zadnjih letih močne spremenilo, saj so se od peke velikih količin dveh ali treh vrst kruha preusmerili na vse bolj roči'0 delo. “Nekdanja tovarna je bila z" sedanje zahteve trga predimenzionirana, zato smo morali nabavi; ti nekaj novih strojev in ustavit' stare ter za razvoz porabiti manjše avtomobile. Trd boj za stranke prinaša dodatne stroške, ki jih ne moremo pokriti s ceno, ampak le z notranjimi rezervami,” prav' direktorica.
B. D. G■
TRANSGENE RASTLINE PRIHAJAJO
Igor spet na dolenjskih poljih?
Proti prstanasti nekrozi, ki je našim pridelovalcem krompirja naredila toliko škode, že lahko vzgojimo odporno sorto, vprašanje pa je, kako bi jo sprejeli
KMETOVALEC ST. 10
SLOVENJ GRADEC - Septembrska številka Kmetovalca, glasila kmetijske svetovalne službe Slovenije, prinaša aktualne članke o priporočenih sortah ozi-min, sortnih poskusih s pšenico v Šentjurju, pridelovanju motovilca v poljedelskem kolobarju, kmetijskem sejmu v Welsu, tretjem državnem tekmovanju v strižnji ovc, prehrani čebel pozimi, tehnični zakonodaji v Evropski zvezi, usposabljanju kontrolorjev za kontrolo ekoloških kmetij idr., vredno strokovne pozornosti.
SAD ŠT. 9
KRŠKO - Sad, revija za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, objavlja v septembrski številki prispevek mag. Zlatke Gutman-Kobal o postavitvi novih nasadov jablan, članek dr. Julije Smole o novi domači zgodnji sorti češenj -vigredi, mag. Barbara Ambrožič-Turk in mag. Jože Ileršič pišeta o registraciji, prometu in preizkušnji sort sadnih rastlin, inž. Alojz Pirc piše o sušenju sadja, mag. Primož Plahuta o bistrenju mošta v posebnih razmerah, inž. Jurij Mamilovič o dogajanju v preteklem obdobju, posebno pozornost Pa zasluži članek prof. dr. Slavice Šikovec z naslovom “Quo vadiš, slovensko vinogradništvo in vinarstvo?”
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Ko je pred manj kot desetletjem virus prstanaste nekroze (strokovno virus PVY NTN) uničil slovito domačo (Repanškovo) krompirjevo sorto igor in s tem hkrati zavrl pridelavo semenskega krompirja, s čimer je bila najbolj prizadeta prav Dolenjska, nihče ni niti pomislil na možno ozdravitev sorte, razen če verjame v čudeže. Krompir je pač od najrazličnejših lahko prenosljivih viroz (prenašajo jih listne uši, ogorčice, glive) najbolj ogrožena poljščina, ki ji v tem pogledu ni bilo pomoči.
V agronomiji že dolga desetletja velja pravilo, da ne obstaja nobena krompirjeva sorta, ki bi bila hkrati odporna proti vsem krompirjevim virozam, mozaiku, zvijanju listja, kržljavosti, kodra-vosti, črtavosti idr. Z običajnimi načini žlahtnjenja rastlin se take sorte ne da vzgojiti iz preprostega razloga, ker s križanjem lahko vnašamo v nove rastline le skupke genov (dednih zasnov), ki ne nosijo le zaželenih lastnosti, temveč tudi druge.
Na pomoč je prišla biotehnologija, natančneje t.i. genski inženiring ali genetsko spreminjanje rastlin, ta čas ena najobetavnejših in hkrati strah vzbujajočih znanstvenih vej. Ta je zmožna ugotoviti in presaditi en sam želen gen, ki zavira razvoj viroze, in v tem pogledu narediti krompirjevo (ali kako drugo) rastlino imuno, za bolezen neobčutljivo. S presaditvijo gena dobimo tako imenovano transgeno rastlino, ki tudi v Sloveniji ni več nikakršna znanstvena utopija, ampak že veselo raste v laboratoriju KŽK Kranj, kjer pod nadzorom raziskovalcev Nacionalnega inštituta za biologijo in drugih strokovnjakov raziskujejo njene lastnosti, kar pa
predvsem iz varnostnih razlogov pa tudi iz narave bioloških raziskav traja nekaj let.
Znanost namreč kljub neslute-nemu napredku ne more vnaprej napovedati in zagotoviti, da se v novo rastlino vnešeni gen ne bo čez čas sprevrgel v kaj nezaželenega, v neučinkovitega ali, kar je
NAJDEBELEJSA SADNA DREVESA
LJUBLJANA - Na slovenski razstavi sadja v Cekinovem gradu, prirejeni ob stoletnici Kmetijskega inštituta Slovenije, so v posebni sobi nazorno predstavili tudi najdebelejša sadna drevesa v Sloveniji, ki so jih na pobudo sadjarskega društva in s pomočjo strokovnih revij poiskali sadjarji ali ljubitelji te kmetijske panoge. Med njimi je z našega območja oreh v Šmartnu pri Litiji, ki meri v prsni višini 440 cm obsega, in škorš v Drenovcu pri Senušah, ki ima obseg 352 cm in ki ga je odkril znani sadjar Alojz Pirc iz Krškega. Na razstavi so se najditeljem oddolžili s priložnostnimi darili.
V ponedeljek je bila na tržnici spet bogata ponudba nagrobnega cvetja: mačehe so bile po 80 tolarjev, trajnice po 150, krizanteme po 1100 do 1200, sveče po 35 do 650 tolarjev. Sicer pa so branjevke Ponujale česen po 500 tolarjev kilogram, čebulo po 200, kostanj Po 200 do 250, papriko po 120, stročji fižol po 400, kolerabo, koren, rdečo peso in redkev po 200, fižol v zrnju po 350 do 400, endi-vijo in radič po 300, mehko šolalo po 400, zelje po 80, bučke po 200, repo po 150, brokole po 500, sladke feferone po 150, merico špinače po 300, orehe po 1200, *avitek sadik zimske solate po 200, jajca po 25 do 30, liter in pol jabolčnega kisa po 200, hruške po 100 do 140, jabolka po 60 do 90 in grozdje po 200 tolarjev kilogram.
SLIKARJI MED VINOGRADI - Slikarji Jože Marinč iz Kostanjevice, Jožica Medle in Šentjerneja, Jože Kumer iz Dolenjskih Toplic in Drago Mom iz Ruk pri Mariboru so se udeležili delovnega srečanja Jesen med vinogradi Gadova Peč 98. Tri lepe sončne dni pred trgatvijo so pri zidanici v Gradnja nad Šutno tamkajšnje pajsaže prenašali na slikarska platna. Kolonijo je organiziralo Gradbeno podjetje Uni Ivana Urbanča iz Podbočja, gostoljubje je slikarjem nudil lastnik gostilne Kmečki hram Milan Herakovič iz Kostanjevice (oba na sliki zadaj), gmotno pa so srečanje podprli še Okarina Int. Krško, TEN Podbočje-Krško in še nekateri. Dela bodo razstavili, domenili pa so se tudi, da bo srečanje slikarjev v tem kraju postalo tradicionalno. (Foto: M. Vesel)
kmetijski nasveti
Brez žvepla ni sušenega sadja
Obeti so res slabi. Kmečko oz. industrijsko sadje pa tudi sadeže, ki jih je poškodovala toča, je mogoče prodati industriji sadnih sokov kvečjemu po 9 tolarjev kilogram, so povedali na Gospodarskem interesnem združenju za sadjarstvo. Ta zares beraška cena je še pol manjša od lanske, zato se plodov niti obirati ne 'Splača. Pridelek je bolje predelati v sadjevec, sadno žganje ali Pa ga vsaj delno posušiti, kar je tudi ena od možnosti.
Sušenje sadja je najstarejši način konzerviranja, ki je še v tem stoletju tudi slovenski rod ubranil pred lakoto. Zanimiva etnografska razstava na pravkar zaprti slovenski razstavi sadja v Ceki-Povem gradu v Ljubljani je nazorno prikazala, kaj vse so naši Predniki potrebovali pri tem delu in kako je potekalo. Sem ter •ja je v kaki zakotni vasi še mogoče videti ostanke sadne sušilnice, Iti pa seveda današnjim zahtevam za kakovost sušenega sadja ne (h mogla več ugoditi. Neolupljenih, porjavelih ali celo počrnelih 'n trdih sadnih krhljev, ki povrhu še dišijo po dimu, trg ne bi sprejel.
Agronom Alojz Pirc iz Krškega, ki je pred leti dal marsikatero Spodbudo in nasvet, da se je zanimanje za sušenje znova obudilo, je najbolj kritičen prav do kakovosti. Za zgled daje zahodnoevropske dežele, kjer s pomočjo sodobnih tehnoloških postopkov delajo že na oko vabljive in okusne izdelke iz najrazličnejših sadnih plodov, jih izboljšujejo s kandiranjem in na druge načine *er kot take tudi dobro prodajo.
Kot odločilen nujen poseg pri sušenju sadja poudarja žveplanje, ki tako kot v vinarstvu, pravzaprav šele omogoča kakovost. Malenkostna količina dodanega žvepla zdravju ni škodljiva, Prepreči pa oksidacijo in razvoj škodljivih drobnoživk. Za pripra-tržno zanimivega suhega sadja je pomemben tudi postopek. Dobre jabolčne krhlje, na primer, ki so zdaj najbolj aktualni, pripravimo tako, da jabolka olupimo, razrežemo na krhlje, žveplajo in posušimo v sušilnici. Izdelek kupujejo oči, zato je nujna 'Udi vabljiva sodobna embalaža.
Inž. M. L.
•	Kmet bi vedno imel rad lepo vreme, visoke cene, nekmetijsko službo, a kaj, kot vse to zmeraj ne gre skupaj. (Dr. Marko Kranjec, vodja misije RS pri EU)
•	Za pridnega ima teden sedem dni, za lenega sedem jutri. (Nemški pregovor)
NI GA ČEZ DOBER NASVET
Nova sorta vigred
Namig v sadilnem času
Sredi septembra smo na tej strani pisali o češnjah, slovenski neizrabljeni tržni niši, katere pridelovanje gre žal nezadržno navzdol. Vendar še ni vse izgubljeno in tudi naša dežela bi se še lahko pridružila tistim, ki povečujejo pridelavo in tudi v tej sadni zvrsti najdejo dovolj ekonomske spodbude. Ker prihaja čas sajenja, ne bo odveč namig, naj bi kdo poskusil z novo domačo zgodnjo sorto češenj, sorto vigred, ki so jo sadjarji v Sloveniji prizkušali zadnjih pet let in ki je dala nekaj odličnih razultatov, med njimi tudi večjo odpornost proti uničujočemu pokanju plodov v deževnem vremenu. Sorto vigred so vzgojili na Goriškem in je križanka sort ger-mersdorfer in burlat. Cveti srednje pozno, njen plod je debel, topo srčaste oblike, dokler ne potemni bleščeče živo rdeč, s čvrstim svetlim mesom, prijetno sladko-kiselkaste-ga okusa.	- n
še hujšega, človeku ali naravi nevarnega, v nov virus in s tem v novo bolezen. Od tod izhaja strah pred pridelki s transgenih rastlin in nekateri varnostni ukrepi, kakršen je v zadnjem času začasna prepoved sejanja transgene koruze multinacionalke Novartis v Franciji, ki so jo v francoskem državnem svetu dosegli tamkajšnji naravovarstveniki.
Novo sorto igor, ki bo odporna proti prstanasti nekrozi, bo torej tudi pri nas kmalu mogoče vzgojiti, kako pa jo bodo sprejeli kupci krompirja, je drugo vprašanje. Ne gre le za predsodke, temveč tudi za dejstvo, da znanost še ne more dati zagotovila, da so plodovi transgenih rastlin biološko stoodstotno varni.
MARJAN LEGAN
POPLAVLJENA POLJA V RETJAH IN TRAVNIKU
LOŠKI POTOK - Močno neurje, ki je v začetku prejšnjega tedna zajelo pretežni del zahodne Slovenije, se tudi tokrat ni izognilo občini Loški Potok. Izredno naglo je voda poplavila polja v Retjah in Travniku in že ogroža kleti, v Retjah pa teniško igrišče in bife Lokvanj. Občinska komisija je že v torek odšla na teren v predel ob Čabranki, kjer je že septembrsko neurje povzročilo ogromno škodo. Predstavnik občine inž. Viljem Vesel pravi, da dodatne, večje škode zdaj ni razen na objektih in cestah, ki so bili sanirani ob prvem neurju pretekli mesec. Še vedno pa groze plazovi v vaseh nad Čabranko, s katerimi imajo ti predeli težave odkar pomnijo.
KAJ PIŠEJO DRUGI
Tržna anarhija bo naredila več škode kot trtna uš
Gnev dr. Slavice Šikovec
“Quo vadiš (kam greš), slovensko vinogradništvo in vinarstvo?”se sprašuje v zadnji številki revije Sad, ki izhaja v Krškem, upokojena profesorica vinarstva dr. Slavica Si-kovec in nadaljuje z naslednjimi vladajočo oblast močno obtožujočimi ugotovitvami:
S trudom in trdim delom si je slovenski vinogradnik in vinar pridobil znanje in izkušnje ter ob ugodni naravni danosti dvignil povprečno kakovost slovenskega vina. Vse to je z neuspešno izvozno politiko ter anarhističnim uvozom slabega, higiensko oporečno pridelanega vina postavljeno ne le na preizkušnjo, ampak postavlja pod vprašaj obstoj slovenskega vinogradništva nasploh.
Zakaj taka črnogledost? Predvsem liberalna, bolje rečeno, anarhistično usmerjena slaba uvozna politika cenenega, spornega, slabega vina "za dodelavo in reeksport” bo naredila slovenskemu vinogradništvu več škode kot trtna uš ob koncu prejšnjega stoletja. Pristojne sprašujem, ali sploh poznajo začetne črke abecede o zaščiti geografskega porekla, kaj to je in kako važna je državna vinska zakonodaja, ki mora jamčiti za kontrolo izvajanja zakonskih predpisov in služiti zaščiti svoje gospodarske panoge, koristim pridelovalcev in uživalcev tega pridelka. Kako se to uredi, naj bo za zgled vinogradniška dežela Francija, ki je glede zaščite geografskega porekla vzor vsem drugim deželam sveta.
NOSILCI KMEČKEGA TURIZMA!
NOVO MESTO - Po pravilniku o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v turistični dejavnosti, in za pridobitev potrdila za registracijo omenjene dopolnilne dejavnosti na kmetijah bo pričetek 70-urnega tečaja v torek, dne 27. oktobra 1998, ob 10. uri v poslovni stavbi Zavoda za gozdove, Šmihel-ska 14. Svojo prisotnost prijavite na KSS v občinah ali na tel. 068/32-11-93 v Novem mestu do 21. oktobra.
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Nega mladega vina
V člankih, ki so se nanašali na trgatev in predelavo grozdja, sem svaril pred preveliko rabo žveplastih pripravkov pred alkoholnim vrenjem mošta. Po končanem alkoholnem vrenju je pomembno, kdaj in koliko zažveplamo mlado vino. Zadnje dneve ob iztekanju alkoholnega vrenja moramo biti zelo pozorni, da ugotovimo, kdaj se je vrenje v posamezni posodi končalo. Delno si lahko pomagamo s pokušavanjem vina, naj-točneje pa ugotovimo z analizo.
Tudi z ročnim refraktomet-rom si lahko pomagamo: ko pokaže pod 25° Oe, je sladkor pre-vret. Konec vrenja za posamezno posodo si zapišemo. Na lesene sode še s kredo napišemo datum, ki nas vidno opozatja na nadaljnjo nego mladega vina. Ko v vinu ni več sladkorja, se kvasovke začenjajo sesedati na dno posode. Medtem opravljajo zelo koristno delo, saj zmanjšujejo količino stranskega proizvoda acetaldehida, ki ga spreminjajo v alkohol; čim manj bo ostalo aceteldehida v vinu, manj bo vino potrebovalo žvepla. Zato je priporočljivo počakati 10 dni po alkoholnem vrenju, da pustimo kvasovkam čas za to koristno opravilo. Šele po desetih dnevih smemo vino zažveplati.
Ni pa nujno, da po 10 dnevih zažveplamo mlado vino v vsaki posodi. Če je vino v cisternah ali parafiniranem sodu, je žveplanje po 10 dnevih nujno, kajti iz teh posod bo potrebno nekaj dni po žveplanju vino prvič pretočiti. Mlado belo vino v sodu, ki je zvrhano poln in počiva na zdravih drožeh (zdrave
droži so v mladih vinih iz raz-sluzenega mošta), ni potrebno žveplati po desetih dnevih. Zdrave droži vino ščitijo pred oksidacijo in mu vsestransko pomagajo pri razvoju. Da bi pa droži vinu čimbolj pomagale, jih pomešamo po vinu, in to večkrat.
Zbite droži na dnu posode so nevarne in začnejo proizvajati smrdljiv vonj po gnilih jajcih. Droži hočejo imeti nekaj zraka, da se obnašajo nam v korist. V lesen sod prihaja zrak skozi pore, in čim mlajši je sod, več zraka spušča k vinu. Ni pa koristen zrak v nedotočenem sodu. Zato je možno izkoristiti sožitje “vino-droži” samo v dotočenem sodu in pri suhem vinu, predvsem belem.
Pri rdečem vinu samo delno lahko izkoristimo droži za razvoj kakovosti vina. Pod belim vinom so droži večina iz živih in odmirlih kvasovk. Pod rdečim vinom pa so droži iz kvasovk in delcev grozdja, ki so predvsem pri gnilem grozdju vinu nekoristni, mogoče škodljivi. Umen kletar, ki ve, da je bilo rdeče grozdje zdravo in ga ni s predelavo preveč razcefedral, se ne bo bal daljšega ležanja rdečega vina na drožeh.
S prvim pretokom belega suhega vina, ki ga negujemo na zdravih drožeh, lahko čakamo tudi dva meseca in več. Ko smo se odločili za prvi pretok, je potrebno nekaj dni prej vino zažveplati. Ne smemo zračno pretakati vina, ki ni zažveplano. V vsakem primeru, ko prvič žveplamo mlado vino, je potrebno odmeriti 1 del 5-odst. žveplaste kisline na hektoliter vina.
dr. JULIJ NEMANIČ
Male skrivnosti dobre gospodinje
Knjiga Helene Mrzikar
Pri založbi Kmečki glas je pred kratkim izšla nova knjiga Helene Mrzlikar z naslovom Male skrivnosti dobre gospodinje. Knjiga je namenjena vsem družinskim članom, prav gotovo pa jo bodo najbolj vesele gospodinje, tako tiste z izkušnjami kot tudi tiste, ki svoje gospodinjstvo šele ustvarjajo. V knjigi bodo našle najrazličnejše nasvete, ki so povezane z domom, od nasvetov za zdravo življenje, o vrtnih opravilih in domači shrambi do opremljanja in vzdrževanje doma, gospo-
darnosti gospodinjstva do varčne rabe energije.
Avtorica pravi, da je zelo pomembno, kako si organiziramo gospodinjsko delo in da k opravilom pritegnemo vse družinske člane, tako da nam bo ostal čas tudi za telesno in duhovno razvedrilo. Pomembno je, da znamo prav razporediti denar pa tudi čas in energijo, za to pa je potrebno načrtovanje, ki je temelj vsakega gospodinjstva.
J. D.
KOSTANJEV PIKNIK NA OTOČCU
OTOČEC - Turistično-kulturno in gasilsko društvo Otočec priredita v soboto ob 18. uri kostajev piknik za kulturnim domom na Otočcu. S sabo prinesite kostanj in mošt!
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Nesreča v kuhinji ne počiva
Naše kuhinje so vedno bolj opremljene s praktičnimi malimi gospodinjskimi aparati, ki pa niso vedno varni. Prav gotovo je nekaj krivde tudi pri uporabnikih, ki so premalo seznanjeni z delovanjem aparata ali ne upoštevajo opozoril proizvajalcev. Največ nesreč se zgodi zaradi ostrih in vrtečih rezil, ki jih imajo naprave za hitro sekljanje živil ali iztiskanje sokov. Pri nakupu je treba preveriti, kaj je pri aparatu posodobljeno, kot na primer priprava, ki onemogoča delovanje, če aparat ni zaprt. Nezgode pri delu v kuhinji pa niso le z vrtečimi rezili, tudi navadni noži, če so topi, so nevarni. Z njimi moramo na živilo (čebula, paradižnik, koleraba, jabolko) pritisniti z večjo močjo, pri tem pa spodnese topo rezilo. Živilo najprej olupimo, ga prerežemo in položimo s plosko stranjo na desko ter nadalje obdelamo.
Nasvet je, naj bi nože imela gospodinja vedno dobro nabru-šene in shranjene v predalu ločeno od ostalih pripomočkov. Nože pomivamo v manj vroči vodi kot ostalo posodo in vedno tudi ločene od nje. Do veliko
nesreč pride pri otrocih, ki si sami pripravljajo sendviče. Kruhkov različnih oblik med rezanjem nikoli ne držimo v roki, am-pakjih položimo na desko, prste položimo na vrhnjo plast in med vodoravnim rezanjem rahlo pritisnemo. Otroci naj se učijo ravnanja z noži le v naši prisotnosti.
Do hujših odrgnin lahko pride pri ročnem strganju zelenjave na zastarelih strgalnikih. Obvarujemo se, če živilo med strganjem držimo s papirjem ali ga ovijemo s plastično folijo. Tudi na štedilniku je vrsta nevarnosti, zato ročaje ponev obrnemo vedno navznoter, najbolje pa je, da štedilnik zavarujemo s prirejeno ograjico. Predale, ki jih majhni otroci zelo radi odpirajo, opremimo z majhno napravico, ki jim onemogoči poteg predala. Poleg hitro vnetljivih maščob pa se vnamejo tudi na plošči pozabljene kuhinjske krpe. Ob štedilniku imejmo obešeno protipožarno krpo, v bližini pa gasilni aparat. Pri pokvarjenih električnih aparatih pa naj velja, da se popravila ne lotevamo sami, temveč ga prepustimo pooblaščenemu serviserju.
Odprli Škrabčevo rojstno hišo
Vrhunec prireditev v počastitev 80. obletnice smrti jezikoslovca p. Stanislava Škrabca -Ribnica pridobila nov muzejski prostor - Hišo odprl minister za kulturo Jožef Školč
RIBNICA - Prireditve, ki sojih v Ribnici pripravili v počastitev 80. obletnice smrti jezikoslovca p. Stanislava Škrabca, so vrhunec dosegle minuli vikend. Filharmonični orkester, zbor Consortium musicum in solisti so v soboto v ribniški cerkvi izvedli Mozartov Requiem, v nedeljo pa so po maši zadušnici, ki jo je daroval frančiškanski provincial p. Stane Zore, odprli še prenovljeno Škrabčevo rojstno hišo v Hrovači.
Aljoša Vrbe tič
Po Gimnaziji se plazijo
Nova predstava gimnazijske gledališke skupine Audex Tabulatum
NOVO MESTO - V časih, ko je Slavko Grum obiskoval tukajšnjo gimnazijo, se podgane niso plazile po šolskih tleh, kakor so se minuli četrtek. Audax Tabulatum, gledališka skupina, ki stajo lani osnovala Magda Lojk in Aljoša Vr-betič, je ob otvoritvi prenovljeae šolske stavbe po Grumovem besedilu pripravila predstavo Podgane, Upornik, Beli azil. Za predstavo so se odločili dijaki sami, poleti pripravili besedilo in septembra začeli z vajami. Za dramaturgijo je poskrbela Magda, za režijo Aljoša.
“Delamo priložnostno: tako smo lani začeli z Vodo, zdaj pa že pripravljamo predstavo “Za zaprtimi vrati” J. P. Sartra, avtorja, s katerim se bomo srečali na maturi. Razmišljamo tudi o Salomi Oskarja Wilda. Vse naše delo je povezano s poukom na šoli,” je po četrtkovi predstavi povedal Aljoša, ki se je spomladi predstavil tudi na Linhartovem srečanju, festivalu mladinskih gledališč, z lastno monodramo Ljubezen.
Pet stalnih članov skupine se je poleti usposabljalo na gledališkem taboru v Dolenjskih Toplicah. Čeprav so po imenu drzno gledališče, ne zahajajo v skrajno abstraktnost, ki je gledalci ne bi razumeli, radi pa so kritični do svoje okolice. Kot pravi Aljoša, niti v prenovljeni stavbi žal ni primernega prostora za tako dejavnost. Zato tudi predstava Podgane, Upornik, Beli azil ni bila tako učinkovita, kot bi lahko bila, vendar je po vsej verjetnosti v kakem boljšem prostoru ne bomo videli. “Ni časa, treba se je tudi kaj učiti,” doda Aljoša.
B. D. G.
V navzočnosti številnih znanih imen iz slovenskega političnega, cerkvenega in znanstvenega področja je hišo slavnostno odprl minister za kulturo Jožef Školč. Poudaril je, da gre za pomemben objekt kulturne in stavbne dediščine, kakršnega tako po zamisli preureditve v muzej, virih financiranja in načinu prenove v Sloveniji v zadnjih letih ne poznamo. Pri obnovi so sledili želji, da bi predstavili življenjski utrip na podeželju v obdobju med obema svetovnima vojnama, da je v hiši nekoč živel p. Stanislav Skrabec pa je predstavljeno v ohranjenih spominih družine na znamenitega sorodnika.
S prenovo stavbe, ki jo je financiral Škrabčev sorodnik Janez Škrabec, so pričeli pred dvema letoma. Pomeni začetek uresničitve velikopoteznega načrta preureditve celotne, nad 200 let stare domačije v muzejski prostor, ki ne bo le pomnik preteklega obdobja, ampak središče lokalnega in in širšega kulturnega dogajanja. Že sedaj muzejska zbirka v notranjosti v celoti prenovljene hiše obse-
JAZZ PRI SLONU
NOVO MESTO - Za ljubitelje jazza se obeta zanimiv glasbeni večer v kava baru Pri slonu, kjer bo v soboto, 17. oktobra, ob osmih zvečer nastopil mednarodni jazz kvartet, v katerem igrajo: tenorsak-sofonist Igor Lumpert, kontrabasist Nicola Matt, bobnar Howard T. Doody in kitarist Igor Bezget.
ga preko 600 predmetov, kar je, kot je povedal konzervator Vito Hazler s Filozofske fakultete v Ljubljani, toliko, kot obsegajo zbirke obstoječih pokrajinskih muzejev.
O p. Stanislavu Škrabcu, ki sta mu, kot je dejal ribniški župan Jože Tanko, življenjsko pot zaznamovali vera in ljubezen do materinega jezika, je obširneje spregovoril akademik prof. dr. Jože Toporišič. O tem našem največjem jezikoslovcu 19. stoletja, ki ga v tem stoletju prekaša le Fran Ramovš, je dejal, daje utemeljil naše moderno pravorečje, da pa tega, žal, danes na naši televiziji “zelo kvarijo”.
M. LESKOVŠEK-SVETE
OTVORITEV ŠKRABČEVE HIŠE - V muzejski prostor preurejeno Škrabčevo rojstno hišo v Hrovači je odprl minister za kulturo Jožef Školč (Foto: M. L.-S.)
SREČAVANJA JOŽETA ZUPANA - Minuli ponedeljek se je Bralno društvo Slovenije s podružnico za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje sestalo v osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu, kjer so predstavili dve novi knjigi: Hoja z bralci dr. Kristine Brenkove in Srečavanja Jožeta Zupana. Prva govori o avtoričinih vtisih s srečanj z mladimi ob bralni znački, druga pa je zbir pogovor s 27 znanimi osebnostmi. Ob tej priložnosti je bila na ogled razstava portretnih skic akademske slikarke Melite Vovk. Že pred tem pa je bilo srečanje učencev z dramatikom in pisateljem Tonetom Partljičem. (Foto: P. Perc)
Likovno razgibana Luna
V galeriji Luna seje začela razstavna sezona - Na prvi razstavi fotografije Maria Gregoriča
NOVO MESTO - V galeriji Luna so z otvoritvijo fotografske razstave Maria Gregoriča v četrtek, 8. oktobra, zvečer začeli letošnjo jesensko-zimsko razstavno sezono, v kateri se bo ljubiteljem fotografije, grafike in slikarstva predstavilo osem ustvarjalcev, med njimi večina domačih.
Prvi razstavljalec fotograf Mario Gregorič, doma iz istrskega kraja Sočerga, živi in dela pa v Ljubljani, je star znanec Luninega razstavišča, saj je tu postavil že svojo tretjo razstavo. Tudi na sedanji se potrjuje predvsem kot fotograf z reportersko žilico in kot ljubitelj množičnih prireditev.
Razstavil je fotografije, ki jih je posnel na rockovskem festivalu Zgaga v Hotiču pri Litiji predlan-
ZVOKI SESTIH STRUN
BREŽICE - Glasbena šola Brežice je v torek, 13. oktobra, zvečer priredila na gradu Mokrice kitarski koncert pod naslovom Zvoki šestih strun. Ljubiteljem glasbe so se predstavili Igor Sakač, Goran Mandžu-ka. Iztok Fifnja in Maja Račič.
SIMPOZIJ O ŠKRABCU
NOVA GORICA - Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije prireja v četrtek in petek, 15. in 16. oktobra v okviru Skrabčevih dnevov 3. simpozij o delu tega znamenitega slovenskega jezikoslovca, doma iz Hrovače pri Ribnici. Tema simpozija so Škrabče-ve presoje, polemike in portreti.
DEJALI O BIENALU SLOVENSKE GRAFIKE
Tli je doma kvaliteta
Otvoritveni del 5. bienala slovenske grafike Otočec - Novo mesto je mimo, pozornost javnosti ne priteguje več slavnostno dogajanje, ampak umetnost sama, dela slovenskih in ameriških grafikov na razstavah v gradu Otočec oziroma v Kostanjevici, ki so na ogled prav po zaslugi bienala. O tej nedvomno pomembni likovni prireditvi so mnenja strokovnjakov in nestrokovnjakov različna, gotovo pa so v paleti mnenj posebej zanimiva razmišljanja tistih, ki niso le poznavalci slovenske, ampak svetovne grafike in sploh širšega likovnega dogajanja.
Prof. dr. Konrad Oberhuber, direktor Albertine, z Dunaja: “Polemike o nepotrebnosti novomeškega bienala slovenske grafike, češ da zadošča mednarodni grafični bienale v Ljubljani, so povsem odveč. Ozreti se moramo namreč tudi vase, ne samo v svet. Samo na novomeškem bienalu lahko doživimo pravo podobo sodobne slovenske grafike, zato je zame kot direktorja Albertine, ustanove, ki velja za najpomembnejšo zbirko grafične umetnosti vzhodne in srednje Evrope, bienale izjemnega pomena. Na njem sem spoznal največje slovenske umetnike ne le prek njihovih del, ampak mnoge tudi osebno, in lahko sem sam izbral dela za odkup za Albertino.”
Prof. dr. Joel S. Eide, umetnostni zgodovinar, direktor Northern Arizona Unversity Art Museum and Galleries: “Ko v Združenih državah Ameriki govorimo o grafični umetnosti po svetu, ne govorimo dneimo le o francoski ali nemški grafiki, ampak omenjamo tudi slovensko grafiko. Slovenije je postala poznana kot središče tehnično izjemno dobre grafične umetnosti. Tu je doma kvaliteta, tu je doma izvrstna produkcija, kar dokazuje tudi sedanja bienalna razstava slovenske grafike, ki je izjemno kvalitetna, fina, tehnično, imagi-nacijsko, sploh v vsakem pogledu.”
Enzo di Martino, likovni kritik iz Benetk: “Z grafiko se že dolgo ukvarjam kot publicist. Slovenska grafika je zame ena najboljših na svetu. Poznam jo že dolgo, kakih trideset let, spremljam in spoznavam pa jo tudi na bienalnih razstavah slovenske grafike. Čeprav so nekateri veliki grafični bienali po svetu v krizi, pa mislim, da za slovenskega to ne velja. Verjamem vanj, ker je zelo zanimiv, programsko zelo natančno določen in je ravno pravšen po obsegu.
Upam, da bo gost prihodnjega, 6. bienala italijanska grafika.”
Prof. Branko Suhy, predsednik bienala:
“Novo mesto je z bienalom dobilo nekaj najpomembnejših likovnih razstav v vsej svoji zgodovini. Poleg razstav sodobne slovenske grafike in gostujočih hrvaških, avstrijskih in zdaj še ameriških grafikov so bile na ogled tudi umetnine svetovnih mojstrov Goye, Rembrandta, Picassa, Friedlanderja, Johnsa,
Tapiesa in Vedove, na letošnjem bodo Diir-erjevi lesorezi, vendar pa vse te razstave Novomeščanov niso pritegnile. V tujini so pred vhodom na take razstave dolge vrste, pri nas pa je bilo obiskovalcev malo. Ce tako slavna imena ne pritegnejo, potem je pri nas res nekaj hudo narobe z odnosom do umetnosti.”
JUŽNI POVRATNIK ZA PETDESETLETNICO
NOVO MESTO - Danes, 15. oktobra, ob šestih zvečer bo v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca predstavitev knjižne novosti založbe Devana. Avtor Ivan Cimerman in založnik Tone Peršak bosta predstavila biografski roman Južni povratnik.
NOVO MESTO - V soboto, 17. oktobra, bodo v zasebni galeriji Škof odprli razstavo likovnih del slikarke Jožice Škof in tako počastili njeno srečanje z Abrahamom. Na kulturnem večeru ob odprtju razstave bodo sodelovali pesnik Smiljan Trobiš, Kamniški koledniki ter skupina Zarja in Sonce^
Vsestranski likovni umetnik
Razstava slik, grafik, risb in skulptur likovnika Dirka Heija, v Beli krajini živečega Nizozemca
NOVO MESTO - Med dokaj številnimi likovnimi razstavišči, ki so popestrila kulturno dogajanje v dolenjski metropoli, je tudi razstavišče v restavraciji novomeške splošne bolnišnice. Letos praznuje mali jubilej, saj že peto leto tu potekajo likovne razstave predvsem ustvarjalcev, ki so povezani z bolnišnico, z zdravniškim ali drugim bolnišničnim poklicem.
Razstave pripravlja arhitektka Marta Račečič. Razstavljalec na tokratni, tretji letošnji razstavi, je slikar in akademski kipar Dirk Heij, čigar razstavo je direktor bolnišnice dr. Tone Starc odprl v četrtek, 8. oktobra, zvečer.
Dirk Heij je po rodu Nizozemec z zanimivo življenjsko potjo od pilota do študenta risanja in akademskega kiparja. V Slovenijo je prišel prvič leta 1974 na slovenjgraško likovno kolonijo, dežela na sončni sdtrani Alp pa ga je tako prevzela, da jo je še večkrat obiskal. Tu je spoznal tudi svojo sedanjo ženo, se poročil in se pred več kot desetimi leti za stalno naselil v Dragatušu v Beli krajini, kjer živi kot svobodni
Dirk Heij ob skulpturi Rast, ki jo je daroval novomeški bolnišnici.
umetnik. V Novem mestu razstavlja prvič, predstavlja pa se z izborom slik, grafik, risb in skulptur, torej z vsemi likovnimi zvrstmi, s katerimi se kot ustvarjalec izraža. Jožef Matijevič iz Dolenjskega muzeja je v svojem nagovoru označil Heija kot izvrstnega, vsestranskega likovnega umetnika, ki ustvarja vsebinsko razumljiva in
visoko kakovostna dela.
MiM
Srečko Adamovič nadaljuje z raz-staviščno dejavnostjo v Luni.
skem in lani. Njegova kamera ni lovila na film nastopajočih, se pravi glavnih junakov dogajanja, ampak brezimne posameznike ali skupinice, ki so kot nekakšni samotni človeški otočki v množici ali zgrudeni v spanec od glasbe, pijače in še česa, ali zatopljeni v pogovor, ali začarani z bližino ljubega oziroma ljubljene. Gregorič se tudi zvesto drži klasičnih fotografskih tehnik, med povečavo ne posega v posnetek in seveda prisega na črno-belo fotografijo.
“Za Gregoričem bo v Luni gostoval akademski slikar Banfi s svojim stripom, nato bo na sporedu alpinistična razstava s predavanjem o vzponu na Arna Dablan, s katerim je povezano ime pokojnega novomeškega alpinista Vanje Furlana, sledila bo razstava in predavanje alpinista Markoviča iz Straže, potem bo akademska slikarka Nataša Mirtič s Sel pri Dolenjskih Toplicah razstavila grafike, sledili pa bosta še dve razstavi grafik najmlajše generacije akademskih slikarjev,” pravi Srečko Malovič, ki skupaj z Ireno Adamovič vodi galerijo Luna.
Lanska sezona je bila uspešna, obisk se je povečal, zanimanje za razstave kažejo predvsem mladi, srednješolci in študentje, in kot opaža Malovič, obišče galerijo tudi kak starejši obiskovalec, ki ga v ta del mesta zvabi sprehod ob Krki.
M. MARKELJ
V harmonijo prezrcaljen svet
Pri slonu v Novem mestu so odprli razstavo barvnih fotografij Kamnita pripoved Boruta Kokola
NOVO MESTO - Med foto-	fije nekako pogojno, saj z njimi
grafske ustvarjalce, ki delujejo v	avtor ne podaja tako ali drugače
Novem mestu, se kot novo ime s	na film zabeleženega dogodka ali
svojo prvo samostojno razstavo prizora, ampak mu je fotografski vpisuje 29-letni Borut Kokol. Jav- posnetek le izhodišče za tvorbo nosti se predstavlja v kava baru Pri slonu, kjer so prejšnji četrtek,
8. oktobra, zvečer odprli razstavo njegovih barvnih fotografij. Na otvoritvi je nekaj besed o avtorju povedal Sebastjan Podobnik, kije prebral tudi svojo pesem, navdihnjeno od razstavljenih fotografij, za glasbeno doživetje pa je poskrbel Tomaž Zorko, ki je ob kitarski spremljavi odpel nekaj svojih skladb.
Kokol, ki se s fotografijo ukvarja osem let, odkar je iz rojstne Metlike prišel v Novo mesto, je Pri slonu razstavil cikel 17 barvnih Borul Koko‘ med fotografijami fotografij pod skupnim naslovom svoje pne samostojne razstave. Kamnita pripoved. Gre za likovno
zanimive stvaritve, ki so fotogra- simetričnih barvnih vzorcev, ki
delujejo izredno dekorativno, spominjajo pa na mandale, simbolične diagrame vesolja, znane iz japonske, kitajske in tibetanske umetnosti, oziroma če ostanemo na domačih tleh, na kalejdoskopske sličice. Cikel je nastal načrtovano. Kokol je letos poleti fotografiral zanimive naravne oblike od dežja in vetra razjedenih skal na Krasu in na Dolenjskem, posnetke pa je potem v temnici trikrat prezrcalil na skupno fotografsko ploskev ter tako dobil harmonične barvne vzorce. Razstava Kamnita pripoved, katere glavni pokrovitelj je Foto Asja, bo kasneje gostovala še v Metliki.
M. MARKELJ
NOVO MESTO NA RAZGLEDNICAH
NOVO MESTO - V mali dvorani Dolenjskega muzeja bodo v petek, 16. oktobra, ob sedmih zvečer odprli razstavo Novo mesto na razglednicah. Na ogled bo skoraj 300 razglednic dolenjske metropole od leta 1897 do 1950. Razstavo bo odprl novomeški župan Franci Koncilija, otvoritev pa bo glasbeno popestril kantav-tor Vlado Kreslin.
Odpri se
Knjižica pesmi Franca Umka
STRAŽA - Da smo Slovenci res narod pesnikov, ne potrjuje le množina pri najrazličnejših založbah izdanih pesniških zbirk, ampak tudi samozaložniški poskusi, ki jih ni tako malo, ostajajo pa zvečine neopaženi. Med takimi samozaložniškimi dejanji v našem ožjem okolju je tudi knjižica pesmi Odpri se, ki jo je letošnjega avgusta v samozaložbi izdal Franc Umek iz Straže. S pomočjo sina Iztoka je natisnil nekaj deset izvodov svojega pesniškega prvenca, namenjenega predvsem znancem in prijateljem kot knjižna zahvala za vse, kar so mu lepega pripravili ob njegovem srečanju z Abrahamom.Franc Umek je po poklicu pravnik, po rodu Štajerec, na Dolenjskem pa živi že od leta 1971. Pesmi je začel pisati že v šestdesetih letih, ko gaje k literarni ustvarjalnosti spodbudil pesnik Janko Glazer. Intenzivneje je začel pesniti v novejšem času. V knjižici Odpri se je natisnjenih enajst pesmi v zvečine nerimanih, bolj ali manj spretno ukrojenih verzih, ki nezahtevno in jasno sporočilno ubesedujejo tradicionalno motiviko: materinstvo, rodno grudo, lepote ogrožene narave, hrepenenje, osebna doživetja, prijateljstvo ipd.	MiM
POTA		R
IN ST* 0		
/n	U\	"B ©
t	L\	j
		>
dežurni
oročajo
TELEFONIRAL BO - V sredo, 7. oktobra, dopoldne je prišel nekdo y prodajalno Bing-Bang v novomeškem BTC-ju in ukradel dva prenosna telefonska aparata GSM znamke Nokia. Lastnika trgovine B. U. iz Zelenika je oškodoval za okoli 142 tisočakov.
ŠE OB DVA TELEFONA - Enake želje je imel tudi neznanec, ki je med 6. in 8. oktobrom prišel v Prodajalno Telekom Trgovine na Novem trgu v Novem mestu in iz steklene vitrine ukradel dva prenosna telefonska aparata GSM znamke Ericson in Motorola. Trgovino je s tem oškodoval za skoraj 270 tisoč tolarjev.
OB ORODJE - V noči na 8. oktober je prišel nekdo do gradbišča v bližini Vranovičev in ukradel samokolnico, drog za razbijanje kamna in Podstavek za kovinsko cisterno. Neznanec je lastnika V. S. z Vrano-yičev s tem oškodoval za 30 tisoč tolarjev.
•	40-letni B. V. iz okolice Otočca, ki so ga policisti ustavili prejšnji četrtek okoli pol dveh ponoči, se je zapisal na Seznam tistih rekorderjev, ki so napihali toliko alkohola, kot ga marsikdo sploh ne bi prenesel. Alkotest je namreč pokazal kar 4,52 promila alkohola. Ko so ga policisti ponoči ustavili v Smolenji vasi, je skoraj padel iz avta. Odvzeli so mu vozniško in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Zakaj ni poznal meje 0,5 promila, ali vsaj 1,5, da bi še imel izpit, bo moral pojasniti sodniku za prekrške.
•	Dan prej nekaj pred tretjo zjutraj je nekaj sivih las dvema policistoma povzročil tudi 35-letni I. R. iz Novega mesta, ki sta ga policista ustavila na Malem Slatniku. Njuno ponudbo, naj pihne v alkotest, je odklonil, sedel v avto in se skupaj s prijateljema odpeljal. Policista pa seveda za njim. Našla sta ga na dvorišču stanovanjske hiše na Ratežu, kjer sta spet poskušala srečo. To je močno razjezilo sopotnika, 43-letnega F. G. z Rateža, ki je začel možema postave groziti, da ju bo ustrelil. Ker so bile njegove grožnje prepričljive, so policisti še istega dne pri njem na podlagi odredbe okrajnega sodišča v Novem mestu opravili hišno preiskavo in našli ter zasegli lovsko puško. Zoper njega so napisali kazensko ovadbo, voznik pa se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
Zasebno varovanje vse pomembnejše
Prihodnji teden posvet o dilemah in vprašanjih v zasebnem varstvu in detektivski dejavnosti
Katedra za varnost pri Visoki policijsko-varnostni šoli 20. in 21. oktobra v Portorožu že drugič organizira posvet o zasebnem varovanju in detektivski dejavnosti v Sloveniji. Tokrat se ji je pri organizaciji pridružilo tudi mlado društvo za zasebno varstvo in državljansko samovarovanje.
Letos je organizacijski odbor posveta izdal zbornik razprav z 32 prispevki, ki se lotevajo širokega kroga vpašanj, dilem in problemov iz zasebnovarnostnega področja in detektivskega vsakdana. Srečanje v
Portorožu bo tudi priložnost za drugi občni zbor društva za zasebno varstvo in državljansko samovarovanje, katerega naloga je, da spodbuja in razvija različne možnosti zagotavljanja zasebnega varovanja ter organiziranega individualnega in skupinskega državljanskega samovarovanja. Pri tem naj bi bila po besedah predsednika društva mag. Tomaža Časa osrednja dejavnost društva vplivati na stanje varnosti, opozarjati na najrazličnejše vire ogrožanja, omejevati in zatirati nevarnosti, prispevati k izobraževanju,
Z UKRADENIM AVTOM
SLOVENSKA VAS - Prejšnjo sredo so policisti na mejnem prehodu v Slovenski vasi pri kontroli dokumentov Hrvata, ki se je na mejo pripeljal z osebnim avtom BMW 520i, ugotovili, daje bilo vozilo dan prej ukradeno v Italiji. Voznik in dva sopotnika, prav tako Hrvata, so se takoj srečali s sodnikom za prekrške.
Žrtvam na voljo vse dni 24 ur na dan
NOVO MESTO - Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki deluje ob pomoči 11 enot, tudi v Novem mestu in Sevnici, je začel delovati že julija letos, in čeprav temu nacionalnemu poskusnemu projektu ni bila namenjena velika medijska pozornost, je že jasno, da je upravičil svoj obstoj. Še več:
• V Novem mestu ima Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj sedež na Florijanovem trgu 2 (prej Prešernov trg 2), kjer sta svetovalki Umika in Brigita dosegljivi med 8. in 20. uro. Pokličete ju lahko tudi na telefon 068 323 039. Če v pisarni ne bo nikogar, vas bo centrala avtomatsko prevezala na telefon dežurnega svetovalca, ki je žrtvam na voljo 24 uro dnevno.
pokazalo se je, da ljudje, ki so žrtve kateregakoli kaznivega dejanja, prekrška ali stiske, takšno pomoč potrebujejo. “Žrtev je vsak, ki se počuti kot žrtev, tudi če tak občutek izvira iz ekonomskega ali socialnega položaja. Veliko stisk, s katerimi se obračajo občani na naše svetovalce, izvira iz med-sosedskih sporov, nasilja v družini in podobno,” pravi vodja projekta Desa Orel in opozarja, da se morajo žrtve zavedati svojih pravic. Vsem, ki se obrnejo po pomoč na center, skušajo posebej za to usposobljeni svetovalci pomagati s pogovorom, z nasvetom, moralno podporo, kam po pomoč, vsekakor pa ne bodo sprejemali odločitev v imenu žrtve.
T. G.
Desa Orel
GASILSKA VAJA
KRIŽI PRI ŽUŽEMBERKU -V mesecu požarne varnosti je bila v nedeljo, 11. oktobra, gasilska vaja na območju sektorja Žužemberk. Sodelovala so društva iz Ajdovca, Dvora, Hinj, Rebri, Šmihela, Križ in Žužemberka. Na vaji je bilo preko 200 gasilcev, pionirjev, mladincev in vaščanov. Žal se vaje v Križih ni udeležila ekipa GRC Novo mesto, ki je sicer vsako leto pokazala novosti in aktivno sodelovala pri vaji. Gasilci bodo v mesecu požarne varnosti učencem pokazali svoje delo, opremo in domove. Veliko pozornosti bodo še naprej posvečali izobraževanju, tako da bo še letos pri Gasilski zvezi Novo mesto organiziran tečaj za izprašanega gasilca in tečaj za nižje gasilske častnike.
S. M.
izpopolnjevanju in usposabljanju na teh področjih ter sodelovati pri nastajanju ustreznih pogledov na varnost kot pomembno vrednoto v okviru slovenske kriminalne in varnostne politike.
T. G.
NEPOSLUŠNI VOZNIK
KRMELJ - V sredo, 7. oktobra, nekaj pred enajsto dopoldne so policisti v Krmelju ustavili voznika avta Š. K. iz Sevnice. Ker je napihal 2,67 promila alkohola, so mu vožnjo prepovedali. Prepovedi očitno ni spoštoval in je bil že uro kasneje udeležen v prometni nesreči s premoženjsko škodo. Dan in del noči je užival gostoljubje policistov.
SKOČIL NA AVTO
OTOČEC - V nedeljo, 11. oktobra, ob 3. uri zjutraj je nekdo na parkirišču pred diskoteko na Otočcu med prepirom z mimoidočimi skočil na osebni avto last K. T. iz Smlednika in poškodoval pokrov motorja, streho in brisalec.
MLADENIČA ZMOTILI PRI POČITKU - D. L. iz Artič je bil v petek, 9. oktobra, očitno kar precej utrujen, saj je zgodaj zjutraj s katro ustavil ob cesti nasproti vulkanizerja v Žabji vasi in v avtu spal. Po kakšni uri ga je zmotil voznik tovornjaka s prikolico, ki zaradi katre ni mogel speljati iz Drgančevja. Mladi voznik katre se je hotel umakniti, vendar avta ni obvladal. Avto je zaneslo na drugo stran ceste, takrat pa je nasproti pripeljal tovornjak. Trčenje je bilo kljub umikanju tovornjaka neizogibno. Artičan se je lažje poškodoval, v krvi pa je imel 1,37 promila alkohola. (Foto: T. Gazvoda)
USODNO
PREKRIVANJE
STREHE
VELIKI PODLJUBEN - V petek, 9. oktobra, je 58-letni J. G. iz Birčne vasi pomagal prijatelju pokrivati streho na novi hiši. Okoli 17. ure je stal na tramu, nato pa je pri prestopanju zgrešil desko pod tramom in padel okoli 3 metre globoko na betonsko ploščo. Hudo poškodovanega so odpeljali v bolnišnico, Kjer je naslednjega dne umrl.
NEUSPEŠNO PREGANJANJE VOLUHARJEV-Avguštin Kaplan iz Pristavice pri Beli Cerkvi je v nedeljo, 11. oktobra, popoldne z njive preganjal voluharje. To je počel tako, da je na izpuh Zastave 128 nataknil cev in jo speljal v luknje na njivi. Žal je očitno prišlo do pregretja, zaradi česar se je avto vžal, na pomoč pa so prišli tudi gasilci, čeprav so se nad ogenj spravili že domači in sosedje. Goreči avto je namreč ogrožal tudi hlev. (Foto: T. G.)
Prodal je ukraden avto
Policisti prijeli storilca, ki je osumljen več kaznivih dejanj v Novem mestu, Dolenjskih Toplicah in Kopru
NOVO MESTO - 19-letni S. Š. iz Soteske je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja tatvine, ker je v noči na 25. september na parkirišču v Straži ukradel katr-co, katere lastnik je A. K. iz Straže. Osumljenec se je z ukradenim avtom odpeljal v vikend v Zagorico pri Velikem Gabru. Preko Salamonovega oglasnika je našel v Šentjerneju kupca in se z njim 26. septembra sestal v Trebnjem. Kupec se je odločil, da bo avto kupil za 1.200 mark, zato je hotel od osumljenca osebno izkaznico, da bo lahko napisal kupoprodajno pogodbo.
Ker mu je prodajalec rekel, da osebne izkaznice trenutno nima pri sebi, je kupec napisal kupoprodajno pogodbo, v kateri je tudi omenil, da izroča prodajalcu aro v višini 5 tisoč tolarjev, razliko pa bo plačal ob prepisu lastništva. Še istega dne je kupec našel v avtu prometno dovoljenje na ime S. K. in ga poklical po telefonu. Ta mu je povedal, daje avto
ukraden, zato je kupec takoj obvestil policiste, ki so avto in dokumente zasegli. Policisti so 27. septembra izsledili osumljenca, ko mu je zmanjkalo goriva v osebnem avtu in ga je parkiral pred Abanko na Rozmanovi ulici v Novem mestu. Prijeli so ga potem, ko se je vrnil do avtomobila in natočil gorivo, ki gaje ukradel iz osebnih avtov v skupnih garažah na Seidlovi ulici v Novem mestu. Policisti in kriminalisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je osumljenec 18. septembra pobegnil iz vojašnice Franca Rozmana v Ljubljani, kjer je bil na služenju vojaškega roka. Na območju Novega mesta in Dolenjskih Toplic je storil vrsto kaznivih dejanj, predvsem vlomov v avtomobile, odkoder je kradel gorivo in avtoradie. Osumljen je tudi kaznivih dejanj na območju UNZ Koper. Kriminalisti so mu odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku.	T. G.
Zaradi mamil za zapahe še dva mladeniča
Srečka Bregača in Andreja Rešetiča sodišče spoznalo za kriva neupravičene prodaje mamil, Daria Markežiča pa je oprostilo - Je policija pri izvajanju posebnih metod in sredstev delala v skladu z zakonom?
NOVO MESTO - Prejšnji teden seje na novomeškem okrožnem sodišču nadaljevala in zaključila glavna obravnava zoper 34-letnega Srečka Bregača iz Škocjana, 27-letnega Andreja Rešetiča iz Grobelj pri Šentjerneju in 35-letnega Daria Markežiča iz Kopra, ki jih je obtožba bremenila kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili.
Obtoženi Bregač je svoje dejanje priznal in ga obžaluje, v posle z mamili pa seje podal zaradi finančnih težav, v katere je padel potem, ko je prijatelju posodil 40 tisoč mark, ki jih je ta vložil v diskoteko Trdnjava. Diskoteka je propadla, Bregač pa je izgubil denar. Kot je na prejšnji obravnavi povedal Bregač (ta ima 1- in 5-letnega otroka), mu je prijatelj začel ponujati posel z mamili, češ da bo tako dobil nazaj svoj denar. Na takšno izsiljevanje, kot je dejal, dolgo časa ni pristal. Ljudi, ki so se ukvarjali s tem poslom, je spoznal na Dobu, ki je po njegovi oceni tovarna kriminala.
Tako Bregač kot njegova zagovornica sta opozorila, da bi bilo potrebno oceniti, ali je policija delovala v skladu z zakonitimi določili zakona o kazenskem postopku, ki izrecno pravijo, da z navideznim odkupom policija ne sme izzvati kriminalne dejavnosti oziroma
napeljevati k storitvi kaznivega dejanja. Pri tem bi bilo namreč potrebno upoštevati tudi sodbo Ustavnega sodišča, s katero so razveljavili posebne ukrepe in obrazložili posebne pogoje, ki jih morajo sodišča upoštevati, ko izdajajo odredbe za uvedbo posebnih ukrepov. “Obtoženi Bregač je prepričan, da ga je k posredovanju pri prodaji heroina napeljala policija z nastavljeno vabo,” je dejala odvetnica in dodala, da je zanimivo, da se je policija poslužila tajnega sodelavca šele po 15. januarju letos, ko po prepričanju obrambe za podaljšanje ukrepov ni bilo več podlage, saj bi ga lahko prijeli na podlagi nezakonite dejavnosti 15. januarja. Tudi v tem pogledu je bilo podaljševanje izvajanja posebnih ukrepov nezakonito in v smislu navodil in pogojev, ki so opredeljeni v sodbi ustavnega sodišča nedopustno. Posebni ukrepi bi namreč morali biti omejeni na čim
krajši čas, zato je po prepričanju obrambe policija prekoračila pooblastila. Bregač je opozoril še na eno pomanjkljivost aktivnosti policije, saj ne odkrije glavnih organizator-
• Srečku Bregaču je sodišče izreklo kazen dve leti in pol zapora, preklicalo pa je tudi pogojni odpust, saj je očitana mu kazniva dejanja storil v času pogojnega odpusta, ko je bil obsojen za enako kaznivo dejanje. Tako mu je izreklo enotno kazen tri leta in pol zapora. Andreja Rešetiča je sodišče obsodilo na eno leto in tri mesece zapora, Daria Markežiča pa je oprostilo, saj ni dokazov, daje storil očitano kaznivo dejanje. Sodba še ni pravnomočna, na višje sodišče pa je že romala pritožba zaradi podaljšanja Bradačevega pripora, ki ga je senat izrekel zaradi ponovitvene nevarnosti.
jev, to je vrhov prekupčevalske mreže, pač pa odkriva le najnižje oziroma manj pomembne člene.
Andrej Rešetič, ki se v preiskavi ni 'hotel zagovarjati, je tokrat povedal, da očitkov iz obtožbe ne prizna,
ker o mamilih ni vedel ničesar, niti tega ne, da naj bi bil avto šifra za mamilo. Obtoženi Markežič je poudaril, daje kilogramski zavitek trave kupil izključno za svojo uporabo, obramba pa je ob tem opozorila še na zavrženo ovadbo zoper Benedičiča in Majeriča s strani tožilstva v Kranju, ki se je v bistvu nanašala na isto dejanje in isto mamilo.
Tričlanski senat je po zaslišanju več prič in na podlagi izsledkov posebnih metod in sredstev (nadzorstvo in snemanje telefonskih pogovorov, policijsko sodelovanje, opazovanje, sledenje, slikovno snemanje in navidezni odkup) spoznal, daje Srečku Bregaču in Andreju Rešetiču kaznivo dejanje dokazano. Tako sta po predhodnem dogovoru z neugotovljenim dobaviteljem in preprodajalcem konoplje, da proti nagradi poiščeta kupce zanjo in jih pripeljeta k njemu, ta dogovor izpolnila 14. in 15. januarja, Srečko Bregač pa je sam dvakrat prodal heroin tajnemu policijskemu sodelavcu, prvič 11. februarja na Otočcu (za 100 gramov je dobil 6.700 mark), drugič pa 4. marca v Dobruški vasi (104 grame heroina za 7.000 mark).	T GAZVODA

Vozila na zalogi!
Kratki dobavni roki za vozila po naročilu! Ugodni krediti in leasingi -tudi za podjetja in obrtnike!
No>
K>5
i letnika '97 »j ugodno!
Cf*ODy
/
/// ✓
£

Avtohiša Berus
*
Volksvvagen gospodarska vozila. Preprosto več prednosti.
Podbevškova 1, NOVO MESTO, tel.: 068/325-098, 342-360
Na slovenski trg je pripeljalo novo Volkswagnovo vozilo.
Vabimo vas, da se nam
pridružite na predstavitvi novega vozila.
■ . '
AVTOHISA BERUS
Podbevškova 1 Novo mesto
AVTO SLAK
Obrtniška 51 Trebnje
VVEISS AVTO
Na bregu 31 Črnomelj
RADANOVIC
v
Cernelčeva 5 Brežice
W)\ Volkswagen -
ko veš, kaj imaš.
' denar teceVVasmer
RENTNO VARČEVANJE je priljubljen in v svetu zelo uveljavljen način varčevanja, s katerim lahko uresničite Vase dolgoročne cilje: šolanje otrok, nakup vrednejših dobrin, dodatno pokojnino ali kakšno drugo, sedaj še skrito željo. VSEM, KI BOSTE SKLENILI RENTNO VARČEVANJE MED 15. IN 31. OKTOBROM 1998,
ABANKA PODARI PRVI POLOG V VREDNOSTI
10.000 SIT.
Višina naslednjih pologov je Vaša odločitev. Prav tako sami izberete čas varčevanja in način razpolaganja s privarčevanim zneskom.
ABANKA D.D. LJUBLJANA
BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH UUDI
* f)b ndfupu novega $AXO-ja Vam za Vašo varnost podarimo
MICMMUH
zimske gume ALU platišča že za 1.329.000 SIT
Količina je omejena
Www.citroen.si Gt.oen pr.»oroča TOTAI
P /	
P W 1	• , ‘ ' !
r’V	
	
L ‘ Ml	
	
‘Ji j« M 'JTI		'f T	Sl Tli »T»B i
			
		F; 1	

Supercene v Kovinotehni
Glasbeni stolp
§ PHILIPS
FW 326
(2 x 50 W, dvojni kasetofon, CD...)
• PC v BTC novo mesto I • PC v Intermarket centru, Brežice
r—
II
Petrolejska peč SENSTONE SKM
I - moč: 2700 W | - ogrevanje od 25 do 35 - poraba goriva 0,27 l/h
supercena
33.400 sit
Plinski kotel VAILLANT VG'
240E
-	nazivna moč:
24 kW
-	izkoristek do 91 %l
S Kartico Kovinotehn§u^g||^ 4 - 5 % gotovinski popusti
Nemogoče je mogoče
supercena
164.900 sit
Še več izdelkov po Supercenah boste našli v našem novem Superceniku, ki ga dobite po pošti in na vseh prodajnih ■ mestih Kovinotehne.
KOVINOTEHNA
j-"*«


I
gj.
m i
O
RENAULT
REVOZ d.d.
Iščemo več sodelavcev za področje
INFORMATIKE
Od kandidatov pričakujemo:
•	visokošolsko ali višješolsko izobrazbo (smer informatika)
•	nekaj let delovnih izkušenj na področju programiranja
Kandidati z znanjem francoskega ali angleškega jezika imajo prednost.
Kaj ponuja Revoz?
•	raznoliko in ustvarjalno delo
•	sodelovanje v mednarodnih projektih
•	dodatno izobraževanje
•	stimulativno nagrajevanje
•	delo z najnovejšo računalniško tehnologijo
Delovna mesta so v Novem mestu.
Če vas področje informatike zanima in ustrezate zahtevam, pošljite svojo prijavo s kratkim življenjepisom v 8 dneh na naslov:
Revoz d.d., Personalna direkcija, Belokranjska 4, 8000 Novo mesto.
SVETOVNE BLAGOVNE ZNAMKE ŠPORTNE OBUTVE IN TEKSTILA
PO NEVERJETNIH CENAH
TOMAS ŠPORT 20x v Sloveniji
TOMAS ŠPORT: METLIKA, TPC-Ghetto TOMAS ŠPORT: NOVO MESTO, Rozmanova 12 TOMAS ŠPORT: SEVNICA, Planinska 5; BREŽICE, Cesta prvih borcev 20
RADIO MAX
88,90	MHZ
89,70	Mhz
V sadovnjakih na Brezovici in v Klevevžu takoj potrebujemo večje število obiralcev jabolk.
Vse informacije dobite pri Mercatorju-KZ Krka na številki 0609/646-280.
L.
j/iiii j/ -» 'AA	‘Jj/jujjtJ)
En hlebec kruha lahko odkrije slovenskega Einsteina.
Hej, morda pa kar 50 EtflStCtflOV.
Petdeset mladih brihtnežev si namreč močno želi, da boste v tednu med 9. in 16. oktobrom nakupili kar največ izdelkov Žita. V teh dneh bo namreč del denarja od vaših nakupov romal naravnost v Žitov sklad za štipendiranje
nadarjenih dijakov. In čez nekaj let... Kdo ve? Med slastnimi bonboni	> testeninami j GlI^ipE j >
žvečilnimi gumiji
IMPEKIAL
in dobrotami, ki se skrivajo pod imeni

PekarnE I ’
i \ 1*1	^ , (naftna )
in /-GORENJKA ) vam res ne bo težko izbrati.
'	# ČOKOLADA
V #
7 DOBRIH DNI ZA 50 ŠTIPENDIJ od 9.-16. oktobra.

fM3
DOLENJSKI LIST
vas četrtkov prijatelj
Novomeška bolnišnica v očeh bolnika
Dol. list št. 40, 8. oktobra
Ko sem se zdravil na internem oddelku bolnišnice, sem sklenil opozoriti na nemogoče razmere glede hrupa in smradu, ki ga ustvarja skoraj nepretrgani promet skozi bolnišnico. To je bil tudi moj glavni namen. Pri tem nisem “stresal srda” na nikogar. Niti z besedo nisem omenil dela občinske uprave ali kakršnekoli zamere sedanjemu županu, kar mi očita g. Dvornik. Dobro mi je znano, da sanacija razmer ni le občinska zadeva. Pobuda pa le mora priti od spodaj. Menil sem, da bi se nekdo, ki je v bolnišnici delal desetletja, aktivno zavzemal za rešitev problema. Zato pa mi je g. Dvornik podtaknil “poceni predvolilni pamflet”.
Zakaj je pri tem omenil pred leti nastale rdeče številke, ve le on. Sanacija v bolnišnici je pokazala, da ni bilo nobenih zlorab, ki bi zahtevale kadrovske spremembe. Katera bolnišnica pa ni bila kdaj v rdečih številkah? Za bolnika to ni pomembno, on ocenjuje ustanovo le po zdravstveni in splošni oskrbi. V tem pa je gotovo bil dosežen napredek, naj omenim le tabletni sistem delitve hrane.
Menim, da je moj prispevek dosegel svoj namen. Saj je g. Dvornik pojasnil nekatere zadeve, zato upam, da se bo kaj premaknilo. Poudaijam pa, daje človeku vseeno, ali je cesta občinska ali republiška, obe enako onesnažujeta okolje.
Ob koncu še menim, da si županski kandidati svoj ugled pri volilcih ustvarjajo predvsem s svojim delom, zaupanjem in dobrimi odnosi z ljudmi ter splošno razgledanostjo, ne pa z mnenji posameznikov.
JOŽE PEKOLJ Novo mesto
Sramoten županov izpad
Dol. list št. 40, 8. oktobra
Da vse skupaj ne bo prikazano samo enostransko, skozi lažnivo in grobo potvarjanje resnice s strani “famoznega” in vsemogočnega novinarja Andreja Bartlja, ki (mimogrede) sploh ni bil na prizorišču dogajanja, želim, spoštovani bralci Dolenjskega lista, v obrambo svoje osebne integritete in funkcije županstva, da prisluhnete in prebere-
te, kaj se je v resnici zgodilo.
Kmalu po končani otvoritveni slovesnosti grafičnega bienala na Otočcu sem v razgovoru s poslancem Janezom Mežanom (minister Školjč je že odšel na ogled razstave) opazil, da me fotoreporterka Nedela Alenka Zavbi pod taktirko in po navodilih novinarja Aleksandra Luca vztrajno in vsiljivo “lovi” v svoj teleobjektiv. Mirno sem stopil k njej in jo vprašal, kdo je in za katero časopisno hišo dela.. Povedala je, da je od Nedela. Z ozirom na moje slabe izkušnje z Delom sem zato Zavbijevi povedal, da ne želim fotografiranja. Razkačena je hitela zatijevati, daje na javni prireditvi in da lahko počne, kar hoče. Vrnil sem se k poslancu Mežanu in opazoval, kako vljudno so medtem pristopili k najstarejšemu kandidatu za župana dr. Tonetu Starcu in ga fotografirali brez težav. Potem je Žavbije-va brez pozdrava in opravičila (grobo je prekinila razgovor z Mežanom) pomolila pred mano vabilo na bienale, za katero je nisem niti spraševal. Ker je spet vztrajala z vabilom, govoreč: “Vidite, imam vabilo,” sem ji mirno dejal, daje vse lepo in prav, da pa se ne želim fotografirati. Zavbijevi sem še zaželel lep večer. Oddaljila se je za nekaj metrov in me ponovno vztrajno s premikanjem stojišča lovila v teleobjektiv. Ponovno sem stopil k njej, z levo roko prekril objektiv in rekel, da ne želim fotografiranja. Začela je vreščati, da se je ne smem dotikati in da gre za fizični napad, medtem pa me je zmerjala s klovnom. Stala sva blizu drug drugega in to je vse. Nisem planil proti njej, nisem zgrabil njenega fotoaparata, nisem je s silo odrinil in nisem vpil, naj se pobere proč, kot je lažnivo zapisal Bar-telj. Nasprotno, ko sva z Zavbljevo stala blizu, je to opazil direktor Krkinih Zdravilišč Vlado Petrovič in skušal ugotoviti, za kaj gre. Zavbije-va mu je hitela dopovedovati, da sem jo fizično napadel in da naj me vrže ven, sam pa sem mu povedal, da me je zmerjala s klovnom in da se ne želim fotografirati. Po teh besedah sem se Petroviču zahvalil, da so mi uničili dan, in mirno odšel domov.
Naj še povem, da dekle (Žavbije-va) ni bilo nič prestrašeno in ni seje bilo potrebno nikamor oprijeti (ujeti), (da ne bi padla?) in ni pritajeno klicala na pomoč. Nasprotno, dekle je vpilo, da sem klovn in da me naj (Krkaši) vržejo ven. Tudi direktor Petrovič me ni skušal odvleči stran in sam se nisem imel nikomur iztrgati, kot nesramno opisuje Bartelj, ki še doda, da sem vse skupaj poslal v k...! To je višek nesramnosti s strani Bartlja in čista izmišljotina. Z vso odgovornostjo zatrdim, da nisem nikoli nikogar poslal v k...! Vsi vedo, da to ni moj slog izražanja! Žavbi-jeve, direktorja Petroviča in zbranih na Otočcu nisem nikamor pošiljal! To Bartljevo žaljivo podtikanje presega vse meje razumnosti in dopustnosti. Zato Andreja Bartlja pozivam, da se mi na istem mestu v Dolenjskem listu javno opraviči, in mu bom vse z veseljem odpustil. V nasprotnem primeru bom moral zadoščenje iskati na sodišču.
Župan
FRANCI KONCILIJA
v
Škofovsko pastirsko pismo
Dol. list št. 40, 8. oktobra
Pismom duhovnika Jožeta Packa s Čateža ob Savi sledim bodisi v Delu ali Dolenjskem listu že vrsto let. Opažam, da žal pogosto odražajo dokaj skrajna stališča. Tokrat pa gre že za pravo potvarjanje, zato se oglašam. Na srečo je Delo v So-
botni prilogi že 19. septembra letos objavilo celotno vsebino-Pastirskega pisma slovenskih škofov. G. Pacek je iztrgal iz celote le krajši citat iz zaključka tega pisma, medtem ko celotna vsebina pisma govori o uvajanju verouka, celo o čudnih stališčih Cerkve do razmer v družbi, ki po mnenju sociologa religije dr. Marjana Smrketa v razpravi “Se bo izrodilo, kar se ni zašuštralo?” nad objavljenim pastirskim pismom v isti Sobotni prilogi ni dokazana v nobeni znani raziskavi javnega mnenja oziroma primerjanih sosednjih državah Avstriji ali Italiji. Sploh kaže to celotno študijo dr. Smrketa prebrati, saj pastirsko pismo utemeljeno zavrača in bi mu s citiranjem delal le silo.
Zanimivo je, da sporne pojave v družbi z njenega obrobja g. Pacek na široko razporeda v svojem pismu. Kar nam je doslej le manjkalo, je bilo, da bi otroke, učence in dijake v časopisih ob objavah njihovih izgredov še žigosali s tem, kdo je kdo, so njegovi starši verni ali ne, kateri so bolj “odštekani”? Pogosto poslušam na slovenskem radiu “Sobotno ragljo”. Neverjetno, koliko optimizma veje npr. iz pisem otrok iz osnovne šole Šentrupert ali drugih še manjših krajev naše male Slovenije! Kot pravi dr. Smrke v analizi poročil policije ali drugih organov, zadev ne gre posploševati.
Katera Cerkev je našemu narodu dala prvo tiskano besedo? Ali niso morali slovenski protestanti prav zaradi slovenskih “papežnikov” tovoriti prvih slovenskih knjig, med njimi celo Sveto pismo, v sodih, medtem ko jih je prav naslednji
katoliški škof nemalo sežgal? Ob prvem papeževem obisku v Sloveniji so prav zato nekateri pričakovali nekakšno papeževo opravičilo...
Prav mučno je že poslušati katerokoli novo pridigo novega nadškofa dr. Rodeta z novimi-starimi zahtevami do nove obubožane družbe in naroda. Pravi balzam je bilo zato ob koncu minulega tedna slediti izjavam torontskega kardinala Ambrožiča, kako beži od strankarske politike.
Zanimivo je, da je gnev uradne Katoliške cerkve v hudi zamudi, zatem ko je večina šolske zakonodaje že šla skozi slovenski parlament (15. marca 1996, kot celo sami navajajo v pastirskem pismu). Koristneje bi bilo več pogovorov z družinami, posebej pa med starši in otroki, predno sploh prihaja do težav. Tako bomo prenašali mnogo koristnih tradicij našega naroda in ohranili dobre odnose, tako potrebne za vzgojo mladih osebnosti. Naj se sami spravijo z Bogom in družbo takšni kataloški odličniki, kot so avstrijski škof Groer ali naši duhovniki prešuštniki, ki niso videli nič slabega, dokler so mlademu fantu plačevali “za spolne storitve”. V kakšnem duhu in vzgoji so zrasli ti?
ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56
Izjava o slovenščini
kot učnem jeziku
Prizadevanja za uveljavljanje angleščine kot učnega jezika ob slovenščini pri pouku nekaterih predmetov v osnovni šoli niso nova, so pa vztrajna in kljub številnim strokovnim ugovorom ne pojenjujejo (na primer pouk računalništva, geografija v 6. in 7. razredu). Oprijemlje se jih celo glas naprednosti in sodobnosti, pov* hu naj bi bila v prid časovne gospodarnosti. Osnovno načelo prenove pouka slovenščine je, da so tudi učitelji drugih predmetnih področij v slovenski šoli odgovorni za jezikovno podobo svojega področja.
Smo torej proti uvajanju tujega jezika kot učnega jezika pri katerem koli predmetu, ne glede na to, odkod take pobude prihajajo. Istočasno ponovno poudarjamo, da smo slavisti proti vsem poskusom zmanjševanja sedaj predvidenega števila ur materinščine na kateri koli stopnji. Z vso resnostjo opozarjamo, da imajo večje število ur slovenskega jezika v državnih šolah v Zamejstvu kot v Sloveniji, kjer je slovenščina državni jezik, primerjava s položajem državnega jezika v Sloveniji in v državah z velikim številom govorcev, kjer se tudi vse bolj zavedajo nujnosti, da se omili vse večji vpliv angleščine, bi razkrila še večje ne; smisle, ki se jim moramo upreti v skladu s svojo poklicno in narodno etiko.
DR. ZOLTAN JAN Predsednik Slavističnega društva Slovenije
V NEOBVEZEN PREMISLEK
Vleče le še denar
Mladi in mediji je naslov letošnjih osnovnošolskih parlamentov. Osrednji bo v beli Ljubljani in mladi bodo imeli takrat priložnost povedati, kaj si mislijo o televizijskih oddajah, v katerih delijo velike vsote denarja za dejanja, ki bi jih bila zmožna opraviti nekaj minut dresirana opica. Na sto tisoče tolarjev dobijo udeleženci kvizov, če zavrtijo kolo s poskakujočo žogico ali če švrknejo kroglico tako, da pristane v “pravem"zabojčku. Še več: mladenka odide domov z bogato nagrado, če pokaže, pomislite, popek. Televizijski kvizi, kjer je bilo treba pokazati veliko znanja in torej tudi truda, so preteklost. Dandanašnji je dovolj že, če si izžreban, kajti na prvem mestu je prodaja tistega, ki je prispeval nagrado. Ni se torej čuditi, če mularija ob razpisu različnih tekmovanj najprej vpraša: “In kaj je za nagrado?”In če ni dovolj razkošna, tudi prijav ni, pa če se šolniki še tako trudijo prepričati jih, da je znanje najpomembnejše in da je mik v sodelovanju, ne zgolj v dobivanju. TONIGAŠPERIČ
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9.
In nekaj sekund.
Proton Garant Ratly je novo. lahko tekoče olje visoke kakovosti z gradacijo 5W 30.
Motorju vašega vozila omogoča lažji zagon, miren tek in prihranek pri gorivu.
Proton Garant Ratty zmanjšuje trenje v motorju in tako poveča njegove zmogljivosti.
Motorna olja Proton so pomagala do naslova državnih prvakov v rallyju tudi
vozniku Tomažu Jemcu, sovozniku Matjažu Korošaku in njunemu Fordu Escortu Cosvvorthu.
Motorna olja novih dimenzij.
PETROL
Revozova “polimana” preteklost
Vodstvo Revoza bi moralo povesiti glavo in se nad predstavitvijo krepko zamisliti
Nedolgo tega je novomeški Revoz ob stoletnici tovarne Renault pripravil, po obisku sodeč, zanimanja in posnemanja vreden ogled doslej mnogim očem skritega dogajanja med notranjimi stranmi tovarniških zidov, zraven pa je med zidove atrija grmskega gradu pritaknil še pregledno in sila skromno razstavo starejših
Posočnina še buri še o razstavi ob stoletnici
Ker ni podatkov o plačilih, davkarji še enkrat na slepo pošiljajo položnice
Kosem avgusta dobila položnico Vplačiloposočnine, kot so ljudje hajše poimenovali pomoč ljudjem vporušenem Posočju, sem v prvem tenutku pomislila, da bi denar dala wr enemu od nesrečnikov. Tako bi tila vsaj prepričana, da je pomoč tores prišla v prave roke. Potem sem Se 15. septembra raje odločila za Plačilo na način, ki ga je od mene Zahtevala država, in upala, da si bo tihko z denarjem kdo od prizadetih timprej pomagal.
A pretekli teden, ko sem na Plačilo posočnine že pozabila, sem °d metliške izpostave Davčne upra-Ve Republike Slovenije prejela obvestilo, v katerem mi sporočajo, da sem jim 6. oktobra še vedno dolžna posočnino, terme pozivajo, da dolg poravnam takoj, sicer ga vodo prisilno izterjali. Med vrsticami je zapisano tudi, da obvestilo velja kot informacija, če sem obveznost že poravnala. Zame je bila ,0 predvsem informacija, da je pri evidenci o plačnikih posočnine nekje močno zaškripalo. In imela Sem prav.
Vodja metliške davčne izpostave °sip Fabina je pojasnil, da so šla Plačila za Posočje neposredno v Pezami proračun, medtem ko naj bi njim vsak dan iz Republiškega tičunskega centra pošiljali podatke 0 Plačnikih. Vendar po enem mesečo niso dobili še nikakršnega sezna-tia, medtem ko so metliški dacarji zagotovo ne le oni) dobili z vrha lalogo, da ljudem pošiljajo izter-
Jflpp __1x-----x___ r„l.*„ „
'e za neplačane račune. Fabina je Ugotovil, da so v Ljubljano že ,r>krat poslali zahtevo, naj na tem Področju končno naredijo red. A yr ga v Ljubljani očitno ne more-lo ali nočejo narediti, so davkarji na **po začeli pošiljati opomine.
, Ob tem se mi poraja vrsta vpra-s“nj. Med drugim, kakšen je red pri tizporejanju denarja za Posočje, če %a očitno že pri evidenci plačnikov til Se na davčnih izpostavah ne bi tiogli upreti zahtevi, da na slepo Pošiljajo opomine krajanom in jih Potem - nič krivi nič dolžni - slišijo tilrazjarjenih davkoplačevalcev, ki 50 pravočasno poravnali dolg? In, j!e nazadnje: mar ni bilo poleti veko nerganja prav zaradi velikih Poštnih stroškov?
MIRJAM BEZEK-JAKŠE Metlika
ZVERI V TURIZMU
KOČEVJE - V kočevski knjiž-Jlci je bilo 30. septembra preda-Vanje o zvereh kot turistični zanimivosti. Predavatelja sta v uvodu Poudarila, da se oddih v naravi, Posebno v gozdnem okolju, pri vse bolj uveljavlja. Omogočata p naravna ohranjenost gozdov ar številna divjad in zverjad, 'ovrstna turistična ponudba je na pniočju Kočevja premalo razvi-v predavanju pa je bila ome-|Jcna možnost, da bi gozdarstvo J1 gozdarski strokovnjaki s tako ^javnostjo dobili nove naloge in a«ko tudi kaj zaslužili. V turi-!|ino ponudbo naj bi vključili 'Poznavanje naravnih znamenito-I’»tudi zveri (ris, volk, medved) 'P to upoštevali tudi pri načrto-pnih spremembah občinskega Prostorskega plana.
V. D.
Gasilska straža
Pozabljen spomin na opozorila pred bombnimi napadi na Sodražico
SODRAŽICA - Ivan Fajdiga, kije bil rojen pred 79 leti v Sodražici, kjer kot upokojenec živi poleti, je nosilec spomenice 1941. Med vojno in po njej je bil na odgovornih političnih in gospodarskih položajih (celo pomočnik ministra za gozdarstvo in lesno industrijo). Spominja se marsičesa, kar so mnogi že pozabili. O Ivanu in njegovem življenju bomo podrobneje pisali oh njegovi 80-letnici. Tokrat pa naj omenimo le njegov spomin na eno izmed medvojnih dejavnosti gasilcev iz Sodražice, ki so letos praznovali 100-letnico svojega gasilskega društva.
“Nikjer še nisem bral niti slišal omenjati, kako so gasilci izvedli obveščanje o letalskih napadih na Sodražico, predvsem v letu 1942. Tisto leto so Italijani z letali “štorkljami” neprestano bombardirali Sodražico,” se spominja Ivan. “Imeli pa smo razpredeno obveščevalno mrežo. Tako so nas po telefonu iz Ljubljane
Ivan Fajdiga
obvestili, takoj ko se je s tamkajšnjega letališča dvignilo letalo. Vendar nismo vedeli, kam bo krenilo. Dogovorjeni pa smo bili s TUrjačani, da bodo oni zakurili kres na Ahcu, če bo letalo preletelo Turjak in krenilo proti Sodražici. Pri cerkvici nad Sodražico je stalno dežural gasilec, ki je ob sporočilu z Ahca zatrobil v rog, da so se Sodražani lahko poskrili oziroma odšli na varno. To pomembno medvojno delovanje gasilcev, ki je gotovo rešilo marsikatero življenje, ni nikjer opisano.”
J. P.
VESELI PRIDOBITVE - “Največja investicija Mercatorja -ftetijske zadruge Stična v zadnjih letih je prenovljena samopostrežna trpina in trgovina s kmetijskim repromaterialom ter nov nov bife v Ra-movi vasi - na Pluski. To je bila že stara želja krajanov, ki smo jo zdaj ^sničili, "je na otvoritvi v soboto, 3. oktobra, povedala direktorica za-jUgc Milena Vrhovec. Zgradili so tudi nov nadstrešek za skladiščenje ter ti{‘dili prostor za odkup živine. Z gradbenimi deli, ki še nisv v celoti Sključena, so pričeli julija letos. O pomenu pridobitve sta spregovorila tudi vfdsednik zadruge Cveto Zupančič (na sliki skupaj z Vrliovčevo predaja-i ključe poslovodji) in podžupan ivanške občine Jože Košak, otvoritev so Petjem popestrili Šentviški slavčki, s plesom pa šentviška folklorna sku-j/'1« Vidovo. Sledil je ogled prenovljenih prostorov, trgovci pa so za prve jre kupce pripravili prijetno presenečenje - žrebanje nagrad za nakup za tolarjev, ki pa so bile večje. (Foto: L. Murn)
avtomobilov. Na eni strani so bili Renaultovi konjički, na drugi pa vozila, ki jih je pretekle dni proizvajal IMV po svoji ali tuji pameti. In prav ta razstava je bila katastrofa. Polno sramu bi moralo vodstvo Revoza povesiti glavo in oči globoko v tla in se krepko zamisliti nad takšno predstavitvijo svoje preteklosti.
Nekaj stotisoč avtomobilov je že prišlo s proizvodnih trakov novomeške tovarne, bili so v različnih izvedbah, predrugačenih oblik in različno opremljeni in konstruirani. Mnogo znanja in še več dela je bilo vloženega vanje. Očitno so prodali prav vse. Zavesti, da so ti avtomobili ne zgolj odlično tržno blago, temveč tudi dokument razvoja, pameti in dela tovarne, ni imel očitno nihče vgrajene v sebi.
Vse, kar je na septembrsko razstavo Revoz zmogel pripeljati, je bilo namreč nekaj izposojenih avtomobilov, največji del njih sploh ne v občudovanja vrednem stanju, eden je bil kar gasilski, in še kakšen poleg je bil tudi še zvesto v službi vsakodnevnika, ki ga je pošteno zdelal. Da bi bili vsaj lepo napravljeni? Kje pa! Celo s selotejpom je bil poliman eden njih (človeku, ki je Revozu posodil ta avto, bi lahko plačali vsaj njegovo popravilo, kajne?).
Tudi v tem pogledu smo torej lahko Novomeščani razočarani nad Revozom, ki očitno ne zmore ustvariti zbirke svojih današnjih in preteklih izdelkov. Če jih že prej niso zbirali sistematično, potem bi jih lahko vsaj danes od koga odkupili in restavrirali. Po svetu in celo pri nas je precej ljudi, ki imajo v domačih garažah prave zbirke starih in manj starih, toda izredno skrbno urejenih avtomobilov. Vedno sem bil prepričan, da se morajo tudi v kakšnem delu te velike novomeške tovarne skrivati spolirani in sijoči avtomobili in ostali proizvodi, ki sta jih v nekajdesetletni preteklosti ustvarila IMV inRevoz oz. njuni delavci. Kje pa! Še enkrat več in zopet sem se motil.
Res dvomim, da ob neverjetnem kapitalu, ki ga Revoz ustvarja, ne more bolj spoštljivega odnosa do svoje lastne preteklosti pa tudi do preteklosti njegovih ljudi in Novega mesta. Žal je tako, da če nekdo nekaj zmore, to žal še ne pomeni, da se čuti tudi dolžnega in zavezanega to napraviti.
Pa tudi Novo mesto in njegova oblast bi morebiti lahko pomislila, da danes teče čas hitreje in da je današnji proizvod izpod rok Novomeščanov lahko jutri že za v muzej. Novo mesto - nikar ne mislite, daje edino - takšne muzejske zbirke nima, toda prepričan sem,
ZAHVALA
Pri razvoju dejavnosti ljudske knjižnice Metlika s širjenjem knjižnične mreže in odpiranjem izposo-jevališč so nam v preteklih letih pomagale pri delu in izposoji knjižničnega gradiva Bojana Matešič iz Metlike in Anka Krštinc iz Bereče vasi, ki sta vodili izposojo na Suhorju, ter Anica Lilič in Mirjam Gosen-ca, obe z Radoviče, ki sta delali v radoviškem izposojevališču. Za delo, ki so ga vestno opravljale, skrb za urejenost prostorov in sodelovanje pri organizaciji prireditev za mlade se jim iskreno zahvaljujemo.
ANICA KOPINIČ, direktorica Ljudske knjižnice Metlika
Molk je res zlato
LOŠKI POTOK - To je veljalo pri županskih kandidaturah pred štirimi leti in tako je danes. V javnosti sicer krožijo nekatera imena, a brez uradne osnove. Verjetno se nekaj na tihem plete. Znano je le, da je nekdo, ki očitno žeti biti župan, nagovarjal stranke, naj glasujejo zanj. Mogoče je kandidatura samo s podporo občanov predraga in negotova. Kako so na ta predlog reagirale stranke, pa še ni čisto jasno, saj do sedaj še ni bilo nobene javne razprave, kjer bi volilci lahko kaj slišali in morda celo rekli. Sicer pa je neuradno slišati, da nekateri podpirajo sedanjega župana Janeza Novaka, kar je tudi prav, če upoštevamo, da je že v tem mandatu ostalo nedokončanih in obljubljenih projektov toliko, da bi potreboval vsaj še dva mandata za dokončanje.
A. K.
da bi jo skupaj z novomeško industrijo lahko ustvarilo ter tako povsem dostojno predstavilo tujcem in prihodnjim rodovom razvoj novomeške industrije, ki šteje že precej za mesto in njegove ljudi zelo pomembnih desetletij. Ža zgled so jim lahko vsi tisti, ki doma skrbno brišejo prah s svojih ljubih spomnikov.
P.S.: Znano je, da Revozov oče Renault pridno in skrbno hrani izdelke svoje pameti. Revoz te zavesti nima privzgojene. No, in še kdo reče, da se kdaj pa kdaj ne zgodi, da jabolko pade zelo daleč od drevesa. Zgodi se.
TOMAŽ LEVIČAR
ŠKOCJANSKA JESEN
ŠKOCJAN - Kulturno in turistično društvo Škocjan priredita v nedeljo, 18. oktobra, ob štirih popoldne srečanje pevcev ljudskih pesmi. Prireditev pod naslovom Škocjanska jesen bo v dvorani gostilne Luzar, nastopilo pa bo 12 skupin pevcev in skupina rogistov.
TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA
ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo (ZIK) organizira med 18. in 24. oktobrom tradicionalno prireditev Teden vseživljenjskega učenja. V nedeljo, 18. oktobra, bo ob 19. uri v kulturnem domu preimera gledališke predstave Vojka Zidarja Črnomaljska kronika -historična retrospektiva, ki jo bo z_aigrala gledališka skupina ZIK Črnomelj, V torek, 20. oktobra, bo ob 17. uri v kulturnem domu delavnica moderiranja pouka (sprejemajo prijave), v sredo, 21. oktobra, bosta v zgornji avli kulturnega doma Irena Bohte in Nada Žagar poročali o študijskem obisku na Danskem, ob 18. uri pa bo v knjižnici vpis v bralni klub Knjižni molček.
SREČANJE STAROSTNIKOV V VAVTI VASI
V soboto, 10. oktobra, so se v osnovni šoli Vavta vas zbrali starejši krajani iz krajevne skupnosti Straža, ki so že dopolnili 70 let. Prijetno srečanje je organizirala KO RK • Straža pod vodstvom predsednice Marije Zupančič in drugih prizadevnih članic krajevnega odbora. Pozdravila sta jih tudi sekretarka OZ RK Novo mesto Barbara Ozimek in ravnatelj šole Maksimiljan Starc. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci vavtovške šole, so poskrbeli tudi za pogostitev krajanov.
NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE
LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kje po Sloveniji ima Modiana svoje prodajalne? (Nagrada brisača.); Iz katere države izvira blagovna znamka Jockey? (Nagrada polo majica.) Odgovore je treba do sobote, 17. oktobra, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99. Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 27. septembra sta Tamara Slabe iz Logatca in Pavel Mušič iz Mengša.
NOVINARJI V PRECEPU
LJUBLJANA - Vse večja konkurenca med medijskimi hišami postavlja vedno bolj v ospredje medijske pozornosti črno kroniko, zaradi česar so novinarji, ki o njej poročajo, pogosto negotovi, saj so po eni strani dolžni obveščati javnost, po drugi pa spoštovati zasebnost in varstvo osebnih podatkov. Zato sta sindikat novinarjev Slovenije in slovensko društvo novinarjev pripravila okroglo mizo, na kateri so svoja mnenja o številnih odprtih vprašanjih povedali tako novinarji kot predstavniki državnih ustanov: od ministrstev za notranje zadeve in pravosodje, ter varuha človekovih pravic do policije, tožilstva in drugih. In dilem je veliko. A ne zato, ker bi bila zakonodaja zastarela, pač pa zaradi pravnih praznin, ki bodo, upajmo, po tem posvetu deležne konkretnejših rešitev.
250 ORAŽNOVCEVNA PRVEM SREČANJU V KOSTANJEVICI - V soboto, 10. oktobra, so se v Kostanjevici prvič srečale različne generacije oražnovcev, zdravnikov, ki jim je bilo skupno to, da so si od leta 1925 pa vse do danes v času študija delili isto streho - v Orožnovem domu v Ljubljani. Kraj srečanja ni bil naključen. Dr. Ivan Oražen je bil namreč rojen prav v Kostanjevici, kjer je živel v težkih razmerah, a postal je doktor vsega zdravilstva, se bogato oženil, ker pa ni imel otrok, je vse premoženje zapustil Medicinski fakulteti, s čimer je omogočil ali olajšal študij okoli 800 mladim medicincem. Ob tej priložnosti je izšla tudi knjiga o tem mecenu, ki sta jo napisala dr. Zvonka Zupanič Šlavec in dr. Franc Štolfa. Prihodnje leto bo minilo 130 let od Orožnovega rojstva, prvo srečanje oražnovcev pa sovpada tudi z 80-letnico Medicinske fakultete. (Foto: T. G.)
SREČANJE STAROSTNIKOV - Krajevna organizacija Rdečega križa Kandija Grm je v petek v telovadnici grmske šole organizirala srečanje starostnikov, ki sega je udeležilo kar 220 krajanov, starih nad 70 let. Najprej jih je pozdravil ravnatelj šole Marjan Spilar, nato predsednica krajevne organizacije Marija Košir, predsednica OZ RK Anica Bukovec in drugi. Učenci grmske šole so pripravili prijeten kulturni program, za zabavo pa je poskrbel ansambel Plut iz Semiča. Eden najstarejših krajanov, Franc Adam, je na srečanju zbral podpise, ki jih bo priložil k čestitki Leonu Štuklju ob njegovi 100-letnici. (Foto: J. Domiž)
MESEC PIVKE NA DOLENJSKEM - Minuli teden je podjetje Pivka predstavilo prodajni program in aktivnosti ob mesecu Pivke na Dolenjskem. Pivka, znana po piščančjem in kunčjem mesu ter izdelkih iz tega mesa, ki spadajo med varovalna živila, je te dni izdelke oblekla v novo embalažo in jih bo ta mesec predstavila tudi dolenjskim kupcem. V Pivki prodajo na leto 7 ton piščančjega mesa in ustvarijo 4 milijarde tolarjev realizacije. Njihov cilj je do leta 2003postati drugo največje podjetje perutninarske industrije. Kljub nakupu delnic s strani konkurenčne družbe Perutnine Ptuj v višini 38,28 % ostaja Pivkina poslovna politika nespremenjena, dogovori pa bodo stekli v prihodnjih dneh. Na sliki: vodja prodaje Tjaša Rupnik, direktor začasne uprave Primož Plahuta in komercialist Miran Jurak. (Foto: Majda Luzar, EPS)
“RIBIŠKI CAR 1998" RD ČRNOMELJ - RD Črnomelj je letos že šestič zapored priredila družinsko ribiško tekmovanje za naslov Ribiški car na reki Lahinji v samem mestu. Tekmovanja so vsako leto vse bolj obiskana, kar je dokaz, da so dobro organizirana. Letos je tekmovalo 23 ribičev, poleg lepega vremena pa so jih pritegnile še lepe, praktične nagrade, ki jih je prispevala RD Črnomelj. “Ribiški car 1998” je postal Boro Spasojevič z ulovljenim krapom (5,70 kg), pivi oproda z ulovljeno ščuko Ignac Turk in drugi oproda z ulovljeno ščuko Drago Bedič st. Ribiški tovariši jim iskreno čestitamo. (Stane Lozar, RD Črnomelj)
Novomeščana med svetovno elito
Na svetovnem kolesarskem prvenstvu Branko Filip 17. v kronometru in Štangelj 28. na cestni dirki - Prvič v konkurenci vseh najboljših profesionalcev na svetu
MARATON OB KOLPI
NOVO MESTO - Pred nastopom Gorazda Štanglja in Branka Filipa na svetovnem kolesarskem prvenstvu profesionalcev na Nizozemskem si v novomeškem klubu niso obetali takega uspeha, kot sta ga dosegla, saj Branko ni posebej treniral vožnje na čas, kjer je osvojil imenitno 17. mesto z le poltretjo minuto zaostanka za svetovnim prvakom Špancem Ola-nom, razmere na cestni dirki pa suhemu Gorazdu Štanglju niti slučajno niso ustrezale, tako daje njegov prihod na cilj in 28. mesto izjemen uspeh.
KOSTEL, PREDGRAD - Za športne in rekreativne tekače in tekačice organizira Turistično-športno društvo Kostel 17. oktobra Obkolpski maraton. Start bo ob 11. uri v Fari, cilj pa v 22,4 km oddaljenem Dolu. Tekmovalci bodo razdeljeni v kategorije, in sicer moški v štiri (do 30 let, do 40, do 50 in nad 50 let), ženske pa le v dve, in sicer do 35 in nad 35 let. Vsi udeleženci dobe unikatni spominek, majico in kapo ter okrepčila na progi in na cilju. V primeru, da bo tekmovalo več kot 30 moških in več kot deset žensk, bosta najhitrejši moški in najhitrejša ženska dobila še denarno nagrado. Startnina znaša 1500 tolarjev.
MIRNA PRESENETILA
DOLENJA VAS - Na pokalu do-
lenjske v balinanju je zmagala ekipa Mirne, čeprav sta bili favorizirani ekipi Sodčka in Krškega. Vrstni red: L Mirna, 2. Valerija, 3. Dolenja vas, 4. Krško itd. (R. M.)
Branko Filip je za svoj nastop v kronometru zvedel šele teden dni pred prvenstvo, zato se nanj ni mogel posebej pripraviti. Tudi opreme sprva ni imel prave, a si je obe kolesi na tekmovalnem vozilu sposodil, tako da je bil opramljen vsaj približno tako kot tekmeci. Svoj nasto v dirki na čas je začel nekoliko zadržano, saj se je bal tudi spolzke in ovinkaste ceste, v nadaljevanju pa je ves čas stopnjeval tempo in se na koncu uvrstil na izjemno 17. mesto. Izjemnost uspeha 23-letnega Novomeščana potrjuje dejstvo, da nihče med najboljšimi 30-imi ni bil mlajši od njega, pa tudi njegov zaostanek 2 minuti in 28 sekund za Olanom je sorazmerno zelo majhen. Manj sreče je imel Filip na nedeljski cestni dirki, na kateri je zaradi številnih padcev in okvar moral odstopiti.
Edini cilj, ki si ga je pred nastopom na peklensko težki cestni dirki na svetovnem kolesarskem prvenstvu zadal Gorazd Štangelj, je bil, da pride na cilj. Pravi, da ni bilo enostavno. Že po treh krogih oziroma po dobri uri vožnje se je zanj začelo
TPVDOBRO ZAČEL - Odbojkarice novomeškega TPV-ja so na prvi tekmi nove sezone sicer izgubile en niz, a so Ptujčankam, ki sanjajo celo o boju za sam vrh, dokazale, da jim za kaj takega še precej manjka. Trener Bojan Vernig je privržence novomeške ženske odbojke razveselil z mladimi domačinkami, ki so se v prvi postavi kar dobro znašle, pa tudi novi tujki v ekipi nista razočarali. Na sliki: udarec Jane Vernig mimo ptujskega bloka, v ozadju njeno akcijo spremljata Rebeka Koncilija in Sandra Gabrič. Tako Novomeščani, ki so letos ostali brez trenerja in obeh tujcev, kot Žužemberčani, ki se vse bolj opirajo na domače mlade moči, so v prvem kolu naleteli na bistveno močnejši moštvi. (Foto: I. V.)
v
Šport iz Kočevja in Ribnice
•	RIBNICA - V vnaprej odigrani tekmi 3. kroga v prvi rokometni ligi so igralke Gramiza zlahka premagale Branik iz Maribora s 26:18. Kočevke so bile veliko boljše, a so zaradi neresnosti v napadu zamudile priložnost, da dosežejo rekordno zmago. Z devetimi zadetki je bila Andža Vuk najboljša strelka in igralka tekme.
•	RIBNICA - Rokometaši Ribnice su uspešno prestali prvo gostovanje v novi sezoni, saj so brez večjih težav premagali novinca v ligi Krima z 18:16. Ribničani so povedli z 10:4 in že v prvem polčasu zamudili priložnost, da si priigrajo nedosegljivo prednost. V nadaljevanju sta jim sodnika “odvzela” nekaj žog, gostitelji so sicer izid občutno znižali, a niso imeli moči za popoln preobrat. Veliki delež pri zmagi sta imela oba vratarja in dobra igra v obrambi.
•	KOČEVJE - V 2. kolu druge lige so rokometaši Grče premagali Ajdovščino z 31:20.
•	KOČEVJE - Košarkarji Snežnika so presenetili s slabo igro in zato zasluženo izgubili proti Cerknici (61:75).
•	KOČEVJE - Sportnego društvo Sokol Kočevje in je pripravilo drugi turnir v badmintonu. Nastopilo je 25 igralcev. Med posamezniki je zmagal Denis Šalehar, pred Robertom Klančarjem in Janezom Smolo. V igri dvojic sta zmagala Robi Klančar in Frenk Alič iz Ribnice.
•	KOČEVJE - Na igrišču za tenis v Gaju so loparje vihteli igra-laci državnega zbora in uslužbenci občinske uprave Kočevje. Zmagali so poslanci.
•	RIBNICA - V mladinski državni reprezentanci v rugbyju, ki je v Ljubljani premagala Madžarsko s 26:10, je nastopilo osem ig-
ROMAN KEJŽAR ZMAGAL V RIBNICI - Prizadevni člani Triatlon kluba Ribnica so ob občinskem prazniku pripravili prvi ribniški tek. Nastopilo je 53 tekmovalcev iz 13 klubov, ki so bili razdeljeni v osem skupin. Roman Kejžar in Romeo Živko sta polovico proge tekla skupaj, nakar je Kejžar pospešil in sam pritekel na cilj. V skupini do 50. leta je zmagal Matija Ozanič (TŠD Kostel), na drugo mesto pa se je uvrstil Darko Rovanšek iz MTK Travna Gora. V močni konkurenci med veterani se je vnovič izkazal Franc Kocijančič (Kočevje). Med Ribničani je zmagal Alojz Mohar nad Lojzetom Strletom (oba Travna Gora), tretji pa je bil Rafael Plut (Ribnica). Med ženskami sta v svojih kategorijah zmagali Irena Petkovšek iz Logatca in Nevenka Kotar iz Trbovelj. (M. G.)
ralcev RFC Ribnica, Žiga Divjak pa je bil tudi med strelci.
M. GLAVONJIČ
trpljenje, v naslednjih urah se je boril kot lev, ne toliko s tekmeci kot sam s sabo in z izjemno težkimi razmerami.
Branko Filip
Medtem ko so se nakateri najboljši kolesarji na svetu, med njimi tudi letošnji kolesarski kralj Marco Pantani, zaradi izbrane proge in razmer na njej nastopu na prvenstvu odpovedali, Gorazd Štangelj ni želel izpustiti prve priložnosti, da
BLAS OSMI
SEVNICA - Na državnem šahovskem prvenstvu za igralce nad 60. letom je Sevničan Janez Blas v Radovljici med 31 nastopajočimi osvojil 8. mesto, Brežičan Branko Urek pa je bil dvajseti. Za Blasa je to izjemen uspeh, saj je bil pred tekmovanjem po ratingu med vsemi udeleženci na 28. mestu.
TURNIR TOPLISKE OBČINE
DOLENJSKE TOPLICE - Čeprav Dolenjske Toplice še vedno spadajo v mestno občino Novo mesto, so tamkajšnji nogometaši že pripravili turnir za pokal občine Dolenjske Toplice. Pomerila so se moštva šestih zaselkov, v finalu pa je po streljanju prostih strelov s 3:2 Podhosta premagala Sotesko.
SEVENSEK IN BOŽIC
KOČEVJE - Na prvenstvu dole-njsko-štejerske balinarske zveze v Rogaški sta v natačnem zbijanju nastopila tudi tekmovalca kočevskega sodčka. Tekmovanje je štelo tudi za kvalifikacije.za državno prvenstvo. Kočevca sta bila uspešna, saj je bil Sevenšek četrti in Božič šesti. (R. M.)
KEGLJAŠKI IZIDI
Kegljači z našega konca so bili konec minulega tedna uspešni. V prvi ligi so Kočevke doma igrale z ekipo Mehano iz Izole 4:4, v drugi ligi pa so Trebanjke v gosteh premagale Pivko s 6:2, Krčanke pa doma Korotan z enakim izidom. V moški drugi ligi (zahod) so Ribničani doma s 6:2 premagali Gorico Tckstino, Kočevci pa so z enekim izidom izgubili v gosteh pri Lokomotivi. Na vzhodu je črnomaljski Rudar kar z 8:0 premagal Šoštanj. (N. G.)
NOGOMETASICE PRVIČ ZMAGALE
nastopi v konkurenci najboljših kolesarjev na svetu. Dež, mraz, blato in zelo močan veter so hitro izpili moči peresno lahkemu, 62 kg tež-
• Pred nastopom na dirki na čas jv med naša reprezentanta na Nizozemskem kot strela z jasnega udarila vest iz domovine o nenadni smrti klubskega zdravnika in njunega velikega prijatelja dr. Mira Balažiča. Oba nastopa na svojem največjem tekmovanju do sedaj sta novomeška kolesarja posvetila njegovemu spominu.
kemu, 181 cm visokemu Gotenčanu, ki je imel ob zadnjem merjenju le 3 odst. maščobnega tkiva, kar bi bilo pri normalnem človeku že smrtno nevarno. Ves čas do konca 265 km dolge preizkušnje si je govoril: “Samo še en krog, potem pa magari odstopim.” Povprečna hitrost je naraščala iz kroga v krog, a Gorazd se je kot klošč držal vodilne skupine. Ko se je dirka začela razpletati je nekakaterim manjšim skupinam uspelo uiti, a Gorazd je s svojim reprezentančnim tovarišem Martinom Hvastijo ostal v igri za visoka mesta vse do konca. Oba sta prispela na cilj sicer precej izmučena, a v prvi večji skupini, ki je za zmagovalcem Švicarjem Camenzindom zaostala 14 minut.
Gorazd Štangelj
I. V.
3hiiiij mulj sirnim!
KOŠARKA
Pokal Radivoja Korača, skupina M, 1. kolo - POMPEI RIM: KRKA 102:75 (52:42). Ostali izidi: Hapoel Galil Elyon - Lovčen Cetinje 97:90; lestvica: 1. Rim 2, 2. Hapoel 2,3. Lovčen Cetinje 1, 4. Krka Novo mesto 1.
Liga Kolinska, 7. kolo - KRKA : ZM LUMAR MARIBOR 84:65 (45:33); KRKA: Jevtovič 4, Petrov 15, Smodiš 24, Grum 2, Meluš 6, Ščekič 7, Nakič 26. LESTVICA: 1. Union Olimpija 14,2. Pivovarna Laško 13,3. Krka 13,4. Savinjski Hopsi 13,5. Loka Kava 10 itd.
l.B SKL, 3. kolo - KRŠKO : GD HRASTNIK 84:50 (42:25); KRŠKO: Mesič 3, Puntar 14, Ogorevc 11, Božič 7, Zaturoski 10, Rozman 13, Boh 7, Avsenak 17, Hočevar 2. LESTVICA: 1. Rogla Atlas 6,3. Krško 5 itd. V soboto bodo Krčani igrali v gosteh z Radensko.
s kanalskim Salonitom Anhovim.
2.	DOL, moški, I. kolo - KOČEVJE : LJUTOMER 2:3 (-7,-16, 6, 10,-10). V 2. kolu bo Kočevje igralo v gosteh z Brezovico.
3.	DOL, zahod, ženske, L kolo-KOČEVJE: BRESTANICA 3:0, PARTIZAN ŠKOFJA LOKA: TPV NOVO MESTO II 3:0. LESTVICA: 1. Kočevje 2,8. TPV 0, 10. Brastanica 0. V 2. kolu bodo Novomeščanke igrale doma z Bledom II, Brestaničanke s Piranom in Kočevke v gosteh s Kam-ničankami.
3. DOL, zahod, moški, 1. kolo -PNEUMA CENTER MOKRONOG : BOHINJ 3:0; LESTVICA: 1. Pneuma center Mokronog 2. V 2. kolu bodo Mokronožani igrali v gosteh s Termom Lubnikom II.
ODBOJKA
L DOL, ženske, 1. kolo - TPV NOVO MESTO : MARSEL PTUJ 3:1 (9, -7,11,3). V drugem kolu bo TPV igral v gosteh z ZM Ljutomerom.
L DOL, moški, L kolo - BLED : KRKA 3:0 (9, 6, 6); ŽUŽEMBERK : FUZINAR 0:3 (-3, -4, --5), V drugem kolu bo Krka v soboto, 17. oktobra, igrala v gosteh z mariborskim StavbarjemTGM, Žužemberk pa prav tako v gosteh
ROKOMET
L SRL, moški, 4. kolo - CELJE PIVOVARNA LAŠKO : AFP DOBOVA 32:26 (18:12); srečanji Gorenje : Krško in Prevent : Trebnje sta bili odigrani sinoči. E Celje P. Laško 8, 2. Radeče 6, 3-Gorenje 5, 4. Prevent 5, 5. Trebnje 4... 7. Dobova 3,11. Krško.
NOGOMET
2. SNL, 9. kolo - TABOR SEŽANA : ELAN 2:0; LESTVICA: L Dravograd 23 2. Tabor Sežana 22, 3. Pohorje Ruše 22, 4. Drava Ptuj 15, 5. Gor. Opekarne 15, 6. Elan Novo mesto 14, 7. Zagorje 14, 8. Nafta Lendava 13 itd.
I
Motokrosisti zdaj doma
Državno prvenstvo končano- Uspeh Dolenjcev in Posavcev - V soboto in nedeljo v Prilipah
Na zadnji dirki letošnjega državnega prvenstva v motokrosu v Radizelu pri Mariboru je Novomeščan Matej Žvan (Fun šport Krško), le še
Po besedah direktorja moštva Krke Telekoma Mirka Fifolta je fantastičen uspeh že to, da je Štangelj s svojimi 62 kg in praktično brez podkožnega maščevja, ki kolesarja ščiti pred mrazom in mu daje rezervno energijo, sploh prišel na cilj.
Izidi cestne dirke za svetovno prvenstvo: L Oscar Camenzind (Švi) 6:01:30 (povprečna hitrost: 42,822 km/h), 2. Peter Van Petegem (Bel) + 0:23, 3. Michele Bartoli (Ita) 0:24, 4. Lance Armstrong (ZDA) 1:08,5. Niki Aebersold (Švi) 1:09, 6. Michael Boogerd (Niz) 1:10... 18. Martin Hvastija (Slo) 28. Gorazd Štangelj (Slo) oba v času petnajstouvrščenega (zaostanek 14:46).
Izidi vožnje na čas: L Abraham
• 17. oktobra bo v Prilipah pri Brežicah prva dirka v stadionskem motokrosu in dan kasneje še mednarodna dirka v klasičnem motokrosu, medtem ko bosta odpovedani tekmi v Stranski vasi pri Semiču šele v začetku novembra.
potrdil naslov državnega prvaka v razredu do 80 ccm. Po prvem mestu v prvi vožnji je vse od štarta vodil tudi v drugi vožnji, a je v zadnjem krogu padel, tako da sta ga prehitela Novomeščan Jaka Može (Mel Novo mesto) in Rok Florjančič iz Orehove vasi. Može se je moral zaradi padca v prvi vožnji zadovoljiti s skupno tretjim mestom. Andrej Hvastja (Mcl Novo mesto) je na dirki padel in si zlomil nogo.
V najmočnejšem razredu je bil Brežičan Andrej Čuden dvakrat tretji, kar mu je zadostovalo za skupno drugo mesto na dirki in tudi v skupnem vrstnem redu za državno
prvenstvo. Damjan Pavkovič iz F"" športa je s šestim mestom v Radiz® lu zapravil tretje mesto v skupne!" vrstnem redu, do katerega mu F manjkalo vsega 8 točk.	.
Izidi dirke v Radizelu: 80 ccm -1 Žvan (Fun šport Krško), 3.
(Mel Novo mesto)... 8. Germš^ (Fun šport)... 10. Špehar (ND Semič), 12. Natalija Konda (Ko" da); 125 ccm - 6. Mežnar (Mcl N°vC mesto), 9. Jazbar (AMD Brežic"! itd ; 250 ccm - 2. Čuden (AM^ Brežice). Končni vrstni red P državno prvenstvo: 80 ccm - 1. Z'"" 370 3. Može 300, 6. Špehar, tu' Germšek, 16. Konda; 125 ccm Jelen 361,4. Mežnar 223; 250 cct" v>( 1. Kragelj 317, 2. Čuden 214, > cj Pavkovič 180...	, y
VARNOSTNIKI BODO STRELJALI ZARES
NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 15. oktobra, se bodo uslužbe"1 dvajsetih varnostnih služb iz vse Sj" venije v novomeški vojašnic'
1
Bršljinu pomerili v praktičnem st*F
Ijanju. Svoje orožje bodo na i
Olano (Špa) 55:09:60, 2. Melchior Mauri (Špa) +37,47, 3. Sergej
Gončar (Ukr) 47,72,4. Lance Armstrong (ZDA) 56,73,5. Uvve Peschel (Nem) 1:07,21... 12. Martin Hvastija (Slo) 1:54,48, 17. Branko Filip (Slo) 2:28,44 itd.
V KOČEVJU TRUPEJ
KOČEVJE - Lanski zmagovalec Blaž Trupej iz Ljubljane je brez večjih težav prišel tudi v finale letošnjega odprtega prvenstva Kočevja v tenisu. V finalu se je pomeril z Boštjanom Doberškom iz Kranja in ga premagal z 2:0 (7:6,7:6). (M. G.)
postajah merili v človeške silhuteA ^ bodo predstavljale napadale®’. j kakršnimi bi se lahko srečali pr
svojem delu.
NOVO MESTO - Tudi nogome-tašice novomeške ekipe Radio Krka so dočakale svojo prvo zmago. V nedeljo so na domačem igrišču z 2:0 premagale litijsko ekipo Jevnica Pi-
javke. Zadetka sta dosegli Metka Šk
Škrbec in Suzana Šoštarič, trener novomeških nogometašic Franc Zadravec pa je zaradi zmage svojih varovank po 25 letih moral obriti svoje lepe brke.
v<v '<•*	*
- -
mm


NA MATAJUR
NOVO MESTO - Planinsk" društvo Intel servis bo v soboto, * ' oktobra, pripravilo izlet na 1642® »el visoki Matajur. Odhod avtobusa!" ob 5. uri s parkirišča nasproti nov meške avtobusne postaje. Izlet V) sta vodila vodnika Mateja Vidma1.1
Marko Rems, prijavite pa sc lahk1 po telefonu 0609 652 426 (Mark1’
ali 22 181 (Tone).
&)
GREGORC PREMOČAN
NOVO MESTO - V finalu te"" »d škega masters turnirja v staro"™ *i(
,(0|
skupini do 14. leta sc je v KopL med 12 najboljšimi slovenski"1., tenisarji Novomeščan Tadej P"ce' r„ prebil v finale, kjer je bil Ljublj"" čan Luka Gregorc zanj premočjo
nasprotnik. Pucelj je dvoboj izgu1^
s 4:6 in 4:6. Na masters turnirju ‘
igralce do 12. leta je Novomeš""11
Igor Ban prav tako izgubil šele v nalu.
OBKOLPSKI MARATON
KOSTEL - V soboto, 17. oktobra, bodo Kostelci pripravili tekaško tekmovanje po dolini reke Kolpe. Štart teka bo ob 10. uri v Fari, po 22,4 km spusta pa bo cilj v Dolu. Prijaviti pa se bo dalo neposredno pred Startom. Dodatna pojasnila daje Stanko Nikolič po telefonu 061-802-175.
ZLATA TOČKA - Nogometaši novomeškega Elana so si hitro opomogli po hudemu porazu z Dravogradom, tako da so prejšnjo nedeljo proti tedaj vodilnemu Pohorju na domačem igrišču zaigrali spet, kot znajo, in osvojili točko. Obe moštvi sta igrali odprto, zato so tudi gTedalci prišli na svoj račun, saj so videli dva lepa gola in eno najboljših nogometnih predstav na novomeškem štadionu zadnjih let. Novomeščani so imeli v 92. minuti lepo priložnost za zmago, ko se je kapetan Janez Gruden (na sliki med samostojnim prodorom) sam znašel pred gostujočim vratarjem, ki ga je tik pred vrati zaustavil z grobim prekrškom, a sodnik ni dosodil enajstmetrovke. Na tekmah v gosteh gre Novomeščanom slabše, saj so tekmo z drugouvrščenim Taborom v zadnjem kolu izgubili z 0:2. (Foto: I. V)
DŠI JESENI
le
NOVO MESTO - Novome^ ■ agencija za šport je razpisala 1U , 't jesenski del tekmovanj za DS', 'c namizni tenis bo 20. oktobra, b" V minton 31. oktobra, odbojkA, do in streljanje bo 3. novembra, k"k ljanje 7. novembra, šah 10. novc"|J bra in košarka 11. novembra. Ve" fc posameznih tekmovanjih lah" zveste od Mirana Jermana po te1 fonu 322-267.
V

FODDsnrttaiž® • gHDn[]moow®@tto • @00Ds® • (S@[po@0 • [?®[p®[?Gai® • gsnraooTraow®®G3 • ©Oofe® • (al®[pB®□
^rektor tem Čatež draži “odpisane” delavce
Nočeta biti novodobna tlačana
Vse je spravil ob regres, delno pa ,erjetno tudi ob odpravnine. Tri “davke je imel v sejni sobi od 8. do ['• ure in jim ni dal malice, kot na hkšnetn sodišču! Res sva prizade-lQ nad takim odnosom in izsiljeva-nkm direktorja Andreja Bajuka, ki 1,1,1 gre predvsem za to, da delavci bi dobili tistega, kar jim pripa-Upava, da to ni čisto njegovo "las!o, ampak kakšnih svetoval-Cev> "sta ogorčeno in prizadeto pri-P°vedovala 62-letni Mihael Anžlo-l,arin 56-letni Stanislav Grm, bivša 'klavca Tovarne elektromateriala '£A/ Čatež, d.d.
, Oba sta doma v okolici Gabrov-*e: Grm iz Tlake, Anžlovar pa iz “režij pri Kumpolju, in sta trdno jjdjočena, da ne bosta novodobna rjčana, ampak se bosta do konca “°rila za svojo pravico in s pomočjo Svobodnih sindikatov, anžlovar in Grm sta bila namreč Jed 12 starejšimi delavkami in J-Javci, ki jih je septembra 1996 'EM Čatež opredelil kot trajni Presežek, edina, ki sta se te dni ’|Prla podpisu “dogovora” s TEM, katerega je direktor Bajuk zapis-a*> da “delavec umakne in se odjave tožbi, ki je v teku, in da po datumu nima več nobenih Zahtevkov do družbe in da bo Jhižba povečan obseg dela oprala z notranjo racionalizacijo in ^organizacijo ter umaknila pozebo po navedenem delu oziroma delavcu.”
, Kaj je v ozadju tega dogovora in Nje pripeljalo do spora, ki se vse M zaostruje? Delavcem, ki jih je .'EM leta 1996 opredelil kot tra-|,le presežke, s sklepom (podpisal Saje direktor Bajuk) pripada tudi “dpravnina v višini najmanj pologe delavčeve povprečne plače v Jdnjih treh mesecih za vsako leto Na pri delodajalcu. Delavce so drstili med trajne presežke “za-rJdi nujnih operativnih razlogov jkonomske narave” in to obrazloži s tem, da družba pač ne dosega planiranega obsega naročil, in '■cer “na tujem trgu zaradi neust-Jzne politike tečaja tolarja, na ■žrnačem trgu pa zaradi nelikvidni in nesolventnosti kupcev, ki ""sedanjega obsega naročil niso 'Posobni plačati". V takšnem Nožaju podjetja, Anžlovar in “rni, podobno kot njuni sodelav-C|> ki so jih že junija 1996 uvrstili listo oz. predlog za predčasno
Otoške korenine
upokojitev, niso hoteli odžirati kruha mlajšim sodelavcem in so se bolj ali manj sprijaznili s takšno odločitvijo. Podpisali so tudi sporazum s svojim podjetjem, da jim zaradi težav pri zagotavljanju sredstev za enkratno izplačilo odpravnine, to izplača v treh obrokih. TEM je polovico odprav-
Mihael Anžlovar
nine delavcem po tem sporazumu izplačal do konca lanskega leta, drugo polovico pa bi moral do konca leta 1998.
Ko so delavci terjali še izplačilo regresa za letni dopust (gre za 102.000 tolarjev za leto 1997), vodstvo TEM pa o tem ni hotelo nič slišati, so se obrnili po pomoč na območno Zvezo svobodnih sindikatov (ZSSS) v Novem mestu; tedaj pa so se stvari začele zapletati. Vseh 12 prikrajšanih delavcev je vložilo tožbo pri novomeškem oddelku delovnega in socialnega sodišča. Po teh “pozdravih” iz dolenjske metropole je očitno krenil direktor TEM Bajuk v protiofenzivo. Kot nam je povedal sekretar ZSSS Novo mesto Jože Miklič, so se jim delavci pritožili, da direktor pritiska nanje, naj se odpovedo tožbi za regres, in jim grozi, da jih bo sicer poklical nazaj v podjetje na slabše plačana delovna mesta. Po be-
sedah Mikliča gre za skrajno žaljiv odnos do ljudi. “Nobeden ne more prisiliti, da mora delavec nazaj v firmo, ki ga je vrgla ven,” meni Miklič in dodaja, da je sporno ravnanje državnih uradnikov v Uradu za delo v Litiji, ki ne bi smelo popustiti pred pritiskom podjetja TEM, da je zavod za zaposlovanje dal nalog oz. potrebo po delu. To je postal vzvod pritiska na Anžlovarja in Grma. Po Mikličevih besedah se je skušal pogovoriti z direktorjem Bajukom, a kot kaže neuspešno; v vodstvu TEM pa naj bi bili še bolj živčni, ker bivši direktor TEM Jože Bregar, ki so ga v letu 1996 na hitro odslovili, po govoricah z bajno, za javnost neznano visoko odpravnino, ni izplačal milijon tolarjev za inovacije, zdaj pa bo tožba z obrestmi vred stala TEM že kar 4 milijone tolarjev!
Anžlovar je bil v TEM vodja vratarske službe, Grm pa je delal na različnih delovnih mestih v proizvodnji. Bilje tudi sindikalni zaupnik. Oba sta prinesla direktorju Bajuku, ki ju je te dni vztrajno vabil in po malem tudi grozil, da če drugega ne, bosta pa vsaj pometala, tudi zdravniško spričevalo o zmanjšani delovni zmožnosti zavoljo skrhanega zdravja oz. invalidnosti. “Marsikakšne krivice
Stane Grm
tiktakanja svojih ur ne sliši
. Polde Benčina iz Travnika v ti ,®škem Potoku je bil rojen 1919. s Kmalu se bo končalo osmo (i ffetletje njegovega življenja. Do-rdkov, ki so se mu pripetili v življu, pa je vsaj za dve življenji, pub tegobam in krivicam, ki jih je Oživljal, pa jih danes pri skoraj !*emdesetih letih še malo ne kaže. pU za dnem dela v svoji mizarski Ravnici in ustvarja prave umet-'Žc, ki jim daleč naokrog ni para. Že pred drugo vojno je postal ”Silec in je danes gotovo najsta-y Jejši član PGD Hrib. Njegova kal-,| .jjija pa seje dejansko začela leta *U. V vojaški suknji je prve na-doživel v Beogradu. Eks-"°zije so prizadele njegov sluh, ki jjje z leti slabšal, in danes živi v 'Spolni tišini. Razpad Jugoslavije "■dočakal na Palah in od tam žšel peš proti domu. Po nekaj jjsecih je prišel domov kar v Jjaški uniformi. 1942. leta je šel Partizane in bil še tisto leto ujet, J°$lan v Italijo, kjer je do razpa-i- ? Italije zamenjal pet taborišč. iil •d tam se je spet peš vračal do-/pv, kjer pa so ga ujeli Nemci in Uvedli v taborišče Dachau. Ko-5C vojne je dočakal v taborišču ()lohrun.
.Polde nerad govori o teh grozo-Ja. Še pri osemdesetih pravi, da . ! rad napisal knjigo, a nekako jj JPta korajže. V Dachauu jc našel ^vilne Potočane. Mnogi so za ,edno ostali tam, sam pa se jc Nežno prebil v Slovenijo, kjer ga je nova oblast spet zaprla, poz-čie pa vtaknila v vojaško suknjo. J* srečo to ni dolgo trajalo in se ■*še istega leta vrnil domov.
.Kot izučenega mizarja so ga IPoslili pri obnovi požgane vasi
Travnik. Še predtem pa je gradil prvo barako v Glažuti na pogorišču velike žage in naselja, ki je služila delavcem v gozdovih. Koliko ostrešij je naredil v požganem Travniku in drugje, pa Polde ne ve več. Leta 1950 se je zaposlil na bližnji žagi, kije pozneje prerasla v Lesno industrijo Smreka. Tu, pravi Polde, pa je bil za vse razen za babico. Podjetje je bilo tako osiromašeno, da so morali delavci orodje prinašati celo od doma. Pravi, da je bil električar, modelar in oddelkovodja, le denarja je bilo bolj malo, saj je moral preživljati kar številno družino. Pa je zdržal tam vse do upokojitve.
Nad delom se ni nikoli pritoževal. Iznajdljivemu, kot je bil, mu je uspevalo vse, kar je poskusil. Pove pa, da se mu zdi krivično, ko nima priznane invalidnine za popolno izgubo sluha. Ko je šel na
komisijo, so mu dejali zdravniki, da so se tudi oni borili za Jugoslavijo, njemu pa naj plača bivša Jugoslavija ali pa kar kralj osebno.
Po upokojitvi je še nekaj malega kmetoval in čebelaril. Številna družina je počasi odhajala v svet. Živi sam z ženo Angelo, ki se je naučila govorice gluhih, sicer pa rad sprejema goste. Zanje ima vedno pripravljen papir in svinčnik in na vprašanja vedno odgovarja hudomušno, poln volje in veselja do življenja.
Že nekaj let izdeluje miniaturne kozolčke in lesene stenske ure. Ure in ure presedi v delavnici, kjer pod dleti nastajajo reliefi pokrajin, ljudi, cvetlic. V teh umetelno izdelanih predmetih prihaja na dan vsa Poldetova umetniška nrav, ki jo uresničuje v popolni tišini. ALBIN KOSMERL
sem že videl in doživel, česa takega pa še ne. Očitno delavec danes ni nič vreden, ti novodobni kapitalisti pri nas nenavadno radi grozijo s knjižicami, kot da so pozabili, kje so bili včeraj in kaj se morda lahko pripeti tudi njim,” pravi Anžlovar. Grm pa dodaja, daje razmišljal celo o gladovnem štrajku, če bi ga prisilil, da bi se moral vrniti v podjetje, kjer bi ga vodilni poniževali in šikanirali.
Direktor Andrej Bajuk je odločno zanikal, da bi grozil delavcem, ki jih poklical na pogovor, ker pa se je želel pogovoriti z vsakim posamično (po približno pol ure), saj so kot posamezniki tudi vložili tožbo zaradi neizplačanega regresa, tako so mu naposled svetovali pravniki. “Povprašajte, če so sploh v kakšnem trebanjskem podjetju delavci prejeli polne odpravnine tako, kot jih bo pri nas ta dvanajsterica. Zahteva, da bi poleg polne odpravnine dobili še regres za dopust le za 15 dni delavletu 1997, to je pa že preveč, če vemo, da smo ga redno zaposlenim lahko izplačali šele v decembru tega leta! Poprej sem preveril, da takšno stališče podpira velika večina zaposlenih V TEM. Delavce smo povabili, naj se zglasijo v podjetju, ker imamo spet dosti dela, saj se je v zadnjih dveh letih povečal samo finančno obseg poslovanja za okrog 30 odstotkov. O vlogi sindikata pa bi rekel, da je nastopal le z grožnjami vseh vrst. Njegovo ravnanje ni bilo korektno, ker je obveščal le enega izmed 12 delavcev. Skratka posrednikov je bilo veliko, svoje vloge pa niso dobro odigrali. S sekretarjem Mikličem sva se dogovarjala tudi o 'mehkejši varianti’, potem pa so vse zapletli,” je med drugim povedal direktor TEM Andrej Bajuk.
PAVEL PERC
NJEGOV SVET TIŠINE - Polde Benčina v svoji delavnici. (Foto: A. K.)
MODNI KOTIČEK
Trendovsko ličenje
Prihajajočo jesen in zimo so modne smernice kot pri pričeskah v slogu: svobodno za vse. Vsak ženski obraz je zgodba zase, le poznati jo je potrebno. Najnovejše smernice oblikujete same, z barvami iz preprostih in lepih kozmetičnih proizvodov, ki jih ponujajo priznane kozmetične hiše po svetu: Lancome, Estee Lauder, Christian Dior, Elizabeth Arden, L’oreal, Chanel, Helena Ru-binstein. Odvisno od potreb, navad in zapravljivosti.
V ospredje ponovno vstopajo polne in veličastne barve. Senčila se ujemajo in dopolnjujejo z bogatimi in razkošnimi tkaninami, z barvami kar-mina, fuksije in škrlata. Prisotni so rdečerjavi in vznemirljivo bleščeči rožnati toni. K razkošnosti barv pripomorejo tudi kovinskozlati poudarki, ki spominjajo na staro, rahlo potemnelo zlato. Končni rezultat je močan in drzen izgled, ki dopolnjuje jesensko garderobo. Osnova vsega pa so močno poudarjene ustnice v rožnatih odtenkih. Povsod je lahko prisotno svetlikanje. Pigment kože prihaja v vseh odtenkih glede na vašo barvo kože. Dovoljene so domišljijske kombinacije: rdeče na očeh, vijolično na ustnicah, roza na ličicah, zeleno na nohtih. Prisotne so tudi pastelne barve in črni toni.
Tudi nohti postajajo pomembni del zgodbe, saj prevzemajo odgovornost kot barvno usklajeni dodatek k popolnemu naličju. Tokrat v vseh možnih barvah sodelujejo pri uravnoteženju barvne palete neke osebe. Barvno ujemanje z oblačili zahteva več kot le paleto rjavih in rdečkastih tonov. Tu so različni odtenki modre barve, od svetle, sinje do tintne in mornarske. Zelena, rumena, oranžna, škrlatna, vijolična, roza se v svoji čistosti dopolnjujejo s svojimi perlastimi različicami in z zlato, srebrno ter črno. Modno ličenje je podobno zabavanju in eksperimentiranju z barvnimi kolekcijami ličil za oči, ustnice in lica. Privoščite si to razkošje!
JERCA LEGAN
NASE KORENINE
Ni več mlinov ne povodnji
Radulja se vali mimo, vsa nabrekla od jesenskih voda. Grozeča se mi zdi, ko jo takole gledam: rjavo, globoko in nepredvidljivo. Še vedno sem pod vtisom radijskih novic, ki z vseh koncev Slovenije, zlasti iz Posočja, Gorenjske, Štajerske, pa tudi iz gornjega toka reke Krke, poročajo o vodah, ki so prestopile bregove in povzročile veliko škodo. Tudi od Šentjerneja sem je Krka že narasla in Drama že postaja vredna svojega imena. Pa me domačin Janez Hočevar iz Škocjana kmalu pomiri. In pozneje, ko sediva na suhem v zavetju njegove tople kuhinje, mi pripoveduje: “Pred drugo svetovno vojno in še nekaj desetletij po njej je Radulja skoraj vsako pomlad in jesen poplavljala travnike in polja ob strugi in vdirala v bližnje hiše, tudi tukaj v Škocjanu. Prav tako je bila ta hiša, v kateri je bila prej usnjarna, pogosto poplavljena. Takrat je bilo samo v spodnjem delu Radulje in na dolskem potoku kar dvanajst mlinov in ob vsakem je bil jez, ki je zadrževal vodo.”
Janez, ki je doživel več kot osemdeset pomladi, bi že moral vedeti. Kot večina teh voda prihaja tudi on iz gornjega konca doline. Rodil se je v Dolenjih Dolah. Pri Kupinovih se je po domače reklo pri hiši, kamor se je k Janezovi materi Mariji priženil njegov oče Franc. Že rodove nazaj je bila pri hiši gostilna in tudi Janez je moral postreči gostom, čim mu je nos segel čez šank. Ker so imeli šest otrok, je bilo razumljivo, da doma ne bo kruha za vse, zato seje Janezek že takoj po osnovni šoli odločil, da bo šel v uk k enemu od številnih rokodelcev v Škocjanu. Rad bi bil krojač, a usoda je nanesla, da je bilo učno mesto prej prosto pri čevljarju. Tako se je fant pri mojstru Gorencu seznanil z usnjem, čevljarsko dreto in kopiti in jim ostal zvest vse življenje. Vajenci so bili tiste čase še nekakšni hlapčiči pri hiši in so morali prijeti za vsako delo, od kmečkega do gospodinjskega, uk pa je moral počakati. Tudi pri Gorencu je bilo tako. Vsak teden je šel gospodar v Novo mesto nakupovat sveže usnje in druge potrebščine za obrt in takrat je moral biti Janez že zgodaj pokonci, daje nakrmil živino in pripravil konja in voz za na pot. Pravi praznik pa je bil, kadar je lahko tudi fant sedel poleg čevljarja na voz in se srečal s pisanim življenjem v mestu.
Vajenska doba pa se je le iztekla in Janez je postal pomočnik pri mojstru Dominiku Kovaču. Pomočniki so bili ponosni na svoj stan, saj so redno dobivali plačo in so hodili na kosilo v gostilno, kjer so može-vali. Tisti čas je bil Škocjan živahen kraj. Petintridesetega leta je Janez zapustil Dole in se za stalno naselil v njem. Videl je njegove zlate čase. To je bil kraj številnih obrtnikov in rokodelcev, trgovcev in gostilničarjev. Od blizu in daleč so se zgrinjali ljudje sem na sejme in prošče-nja in marsikatero blago je tu menjalo lastnika. Samostojna občina je bil takrat Škocjan,
spoštovan in čislan daleč naokrog. A Janez je videl tudi drugačne čase. Videl je, kako se je kraj začel dušiti in hirati, kot da bi imel zanko okoli vratu.
Vse skupaj se je začelo z vojno. Prihrumeli so Nemci in postavili mejo. Odrezali so bližnjo Bučko in kraje ob Savi. Tam naj bi bil nemški rajh, tostran Italija. Ljudje so negodovali. Raje bi bili na oni strani, saj so bili Nemci gospodarsko bolj razviti. Bolje razgledani pa so svarili. Izkazalo se je, da imajo prav. Kot strela z neba je treščila vest o izseljevanju. Zdaj je bila prednost živeti na italijanski strani meje, zato so se poskušali mnogi pretihotapiti tja. Odjeknili so prvi streli. Na mejo so postavili bodečo žico. Minska polja na njej so terjala prve žrtve - mrtve in pohabljene. Marsikaj seje ugibalo in šušljalo takrat in človek ni vedel, pri čem je. Janezov mojster je odšel z domobranci in Janez je ostal brez stalnega zaslužka. Po stari čevljarski navadi je šel v štero, se udinjal zdaj pri tej hiši zdaj pri oni in si z delom zaslužil za preživetje.
Po vojni se mojster Kovač ni več vrnil in Janez je pričel na svoje. A vzdušje mu ni bilo več naklonjeno. Ljudje so še vedno imeli dve nogi in potrebovali so obutev kot prej, le denarja niso imeli, da bi si jo privoščili. Od drobnih popravil pa se je bolj težko živelo. Potem je prišla direktiva: “Mali obrtniki, združite se!” Ubogali so, kot jim je bilo naloženo. Skupaj so vrgli svoja kopita in jjostali so obrtna delavnica v Škocjanu, ki so jo kasneje pridružili Industriji obutve iz Novega mesta. V bistvu pa so še vedno ostali obrtna delavnica kot prej in ročno so izdelovali usnjeno obutev za rudarje. Janez se je upokojil, še predno je čevljarska industrija v Novem mestu ubrala pot navzdol in žalostno propadla. Zdaj kot upokojenec že več kot četrt stoletja opazuje, kako se življenje okoli njega spreminja. Kraj razen šole, ki so jo požgali partizani potem, ko so se v njej utrdili Italijani, niti ni utrpel večje vojne škode, pa se kljub temu dolga desetletja po vojni ni mogel pobrati. Kot da bi ga s tem, ko so mu odvzeli županstvo, obglavili. Šele konec osemdesetih, z novimi upi za Slovenijo, se je sem naselil nov veter. Zdaj je Janez doživel tudi njegov ponovni vzpon. Spet so se začela odpirati vrata delavnic, trgovin, gostiln, spet se je v kraj vrnilo županstvo, ki cepi novi razvoj na stare korenine.
Le nekaj seje dokončno spremenilo: nič več ni tistih romantičnih mlinov, ki so z velikimi kolesi in slikovitimi jezovi dajali dolini svojevrsten čar. Ostal je le Ferkoljev, prej Strgarjev mlin. Pa tudi tega ne poganja več voda. Ker pa so jezovi zginili, tudi ni več povodnji, ki so bile včasih za to dolino huda nadloga. Zato Janez zdaj brez skrbi zre v razpenjeno vodovje, ki se mimo njegove hiše vali Krki v objem: ne more mu odnesti doma, ki sta si ga ženo Frančiško ustvarila, niti sina Janeza in vnukinje Janje v njem ne.
TONE JAKŠE
GORJANSKI TEK - Člani atletskega kluba Krka Novo mesto so v soboto, 10. oktobra, na makadamski cesti med Vahto in Gospodično pripravili 1. gorjanski tek. Na 10 kilometrov dolgi progi je bil med 71 tekači najhitrejši Aleš Tomič (Cestno podjetje Portoval), ki je za tek potreboval 36 minut in 34 sekund, drugo mesto je zasedel Robert Dragan in tretje Franci Menič (oba Krka), enak pa je bil tudi vrstni red med člani. Najboljši v ostalih kategorijah: članice -1. Šurbek (Šmarje pri Jelšah), 2. Mateja Udovč (Klopa); mladinke -1. Tomažin (Sevnica); mladinci -1. Kozan, 3. Jerman (oba Krka). (Foto: I. V.)
NA BARCOLANI - Tudi jadralci novomeškega jadralnega kluba so se s klubsko jadrnico Vitalis (na sliki) s krmarjem Borutom Sulnom udeležili znamenite že 30. Barcolane, kjer so med 1510 jadrnicami prišli na cilj nekje v sredini. Pred tem je Vitalis s krmarjem Milošem Recljem nastopila na lignjanski regati, kjer je njena posadka osvojila drugo mesto. Novomeške jadralce čaka še tradicionalna novomeška regata 16. in 17. oktobra na Lošinju in zaključna regata v piranskem zalivu 24. oktobra.
PODAJA - Košarkarji novomeške Krke so sredi tedna v Rimu na tekmi 1. kola pokala Radivoja Korača doživeli pravo katastrofo, saj jih je rimsko moštvo ugnalo kar s 102:75. Precej bolje je Krki šlo v soboto, ko so doma brez težav premagali mariborski Lumar, precej bolje kot v Rimu pa se je pod košem znašel tudi mladi zvezdnik Matjaž Smodiš, ki ni le metal na koš, ampak je znal tudi takole zaposlili Meluša (11), ki se mu je lepo odkril pod košem. (Foto: I. V.)
ŽENSKAM OMOGOČILI REKREACIJO - Pobudo je dala upokojena učiteljica Mari Hrastar, ki sedaj vodi skupino najstarejših, potem ko se je zbrala skupina prijateljic, ki so želele redno telovaditi. Predsednik KS Uršna sela Matija Zamida jim je prisluhnil in svet KS jim je kupil 9 blazin pa fitnes kolo, jezdeca in radio. Na prvi sestanek je prišlo 32 žensk, potem so oblikovali tri skupine, za mlajše, srednih let in skupino za starejše ženske. Mlajše ženske imajo aerobiko, starejše - vse imajo več kot 50 let, najstarejša pa čez 70 - pa so se odločite, da bodo raje delate razgibalne vaje za hrbtenico, križ in druge vaje, saj je večina njih že imela težave s hrbtenico ali križem. Prekinile pa so le avgusta. “Ko smo septembra spet začele telovaditi, smo ugotovile, da smo trde in okorele, sedaj pa se spet dobro počutimo, ” so povedale. (Foto: J. Domiž)
(E* KRKMDRAVILIŠČN
HOTELI OTOČEC

£
TENISKI CENTER OTOCEC
Z novo občino obnovljena šola
Ustvarjeni so možnosti za uvedbo devetletke - Posodobljena telovadnica
SODRAŽICA - Novembra bodo končali skoraj vsa dela pri prenovi osnovne šole v Sodražici, spomladi prihodnje leto pa bodo obnovili tudi fasado. Tako bodo zaključili desetletno obnovo stavbe učenosti, za kar bodo z opremo vred porabili okrog 200 milijonov tolarjev. Na 2400 kvadratnih metrih uporabne površine bodo 237 učencem (skupaj s podružnično šolo pri Svetem Gregorju) in 21 učiteljem omogočili nemoteno delo ter se pripravili na uvajanje devetletke.
Obnova je zaradi nerednega priliva denarja potekala v štirih fazah pa tudi delaje bilo več ko so sprva načrtovali. Leta 1989 so prebarvali okna, napeljali elektriko, uredili kanalizacijo in kletne prostore ter pričeli dela na prizidku, ki jih še danes izvajajo. V drugi fazi so dozidali srednji del stavbe in ga tako povezali z upravnimi prostori, v tretji fazi pa so končali
PARCELE ROMOM LE V UPORABO
METLIKA - Tukajšnji občinski svet je na letošnji februarski seji obravnaval gradivo Centra za socialno delo Metlika o parcelaciji in pozidavi zemljišč v romskem naselju na Svržakih. Tako bi si romske družine lahko sezidale hiše in jih priključile na komunalne naprave. Thkrat je bilo svetnikom tudi predlagano, naj bi sprejeli sklep, da z javnim razpisom prodajo Romom, ki to želijo, parcele po eno marko za kv. meter. Pred prodajo zemlje Romom iz drugih naselij pa bi morali pridobiti mnenje KS Rosalnice. Ker pa so imeli svetniki pomisleke, so na metliški občinski upravi spremenili predlog: po novem naj bi zemljišča na Svržakih oddali Romom le v uporabo, sicer pa bi ostala v lasti občine. Uporabniki bi tudi vso potrebno dokumentacijo za gradnjo pridobivali s pooblastilom občine. S tem bi se izognili preprodaji zemljišč in objektov med Romi brez nadzora ter hkrati preprečili naseljevanje Romov iz drugih občin. Do parcel, ki merijo okrog 300 kv. metrov, bi bili namreč upravičeni le na Svržakih živeči Romi. S takšnim predlogom so se na oktobrski seji občinskega sveta strinjali tudi svetniki.
2. ROJSTNI DAN RADIA MAX
OTOČEC - Radio Max. ki ima svoj sedež v Trebnjem, je pripravil ob svojem 2. rojstnem dnevu na Otočcu v restavraciji Tango srečanje za poslovne partnerje in oglaševalske agencije. Direktorici Radia Max Nevi Pevec je med drugimi čestital in izročil darilo tudi prvak SKD Lojze Peterle. Na zabavni prireditvi so ob znanih est-radnih umetnikih tudi gostje iz gospodarstva in politike s sodelovanjem na srečelovu prispevali 400.000 tolarjev za pediatrični oddelek novomeške bolnišnice. Sicer pa o radiu Max, ki oddaja program 24 ur dnevno na frekvenci 88,9 MHz z oddajnika na Vrhtrcbnjem, na spremenjeni novomeški frekvenci 87,6 Mhz pa oddajajo z lokacije Dobrava pri Novem mestu, več prihodnjič!
Kaj je dobro spanje
sanitarije v spodnjem delu in zgornje učilnice.
“Letos je šola dobila novo streho, zamenjali smo dotrajana okna, dozidali vezni hodnik, pridobili učilnico za fiziko in računalniško učilnico, prostor za svetovalnega delavca in temeljito obnovili večnamensko telovadnico, v kateri se bodo tudi v prihdonje izvajale vse prireditve v Sodražici, za pouk telovadbe pa jo bodo uporabljali učenci nižjih razredov in vrtec.
Jože Košmrlj
ZE 17. SREČANJE RK NA DRSKI
NOVO MESTO - Dom starejših občanov v Šmihelu je 8. oktobra gostil starejše prebivalce krajevne skupnosti Drska, ki jih je na tako družabnost povabila krajevna organizacija Rdečega križa Drska. Znova se je potrdilo, da se ljudje radi družijo. V polni dvorani je zbrane pozdravila Anica Bukovec v imenu aktivistk RK v tej veliki KS s skoraj 5.000 prebivalci. Vse dobro jim je zaželela tudi Barbara Ozimek, tajnica Območnega odbora RK, in povedala, da pripravlja podobna srečanja te dni tudi 35 drugih krajevnih organizacij RK. Janko Petrič, predsednik KS, je izrazil obžalovanje, da skupnost ne more več uresničevati za krajane koristnih del, saj referendum pred leti ni uspel, občina pa le še simbolično podpira KS. Učenke srednjih šol iz šmihelskega dijaškega doma so pod vodstvom Irene Markelj prispevale zbranim lep kulturni spored. Lani so na podobnem srečanju 51.000 tolarjev, zbranih pri zabavnem srečelovu, podarili 3 ogroženim družinam za nakup oblek, letošnji čisti dobiček pa so namenili socialno ogroženi družini na domačem območju.	Tg.
PESTER TEDEN OTROKA
NOVO MESTO - Društvo prijateljev mladine Mojca je organiziralo Teden otroka v novomeški občini, ki bo trajal 14 dni. Na velik zabaviščni park nasproti novomeške avtobusne postaje je prišlo več kot 30 tisoč otrok in staršev ne le iz Dolenjske. To je doslej največji zabeležen obisk lego kamiona v treh dneh. Poleg kamiona je dolenjske otroke pritegnil tudi atraktivni zabaviščni park. Otroke so zabavale tudi mlade pevke; Sanja Cerjak, Maruša Piletič in Sandra Muhič ter klovna Joly in Moly. V ponedeljek sije lego razstavo in nastop mladinskega lego land ansambla iz Danske ogledalo še nekaj tisoč mladih iz dolenjskih vrtcev in šol. Pestri Teden otroka v Novem mestu se bo zaključil v soboto, 17. oktobra, s tradicionalnim veleizletom z zavarovalnico Tilia Po Sloveniji za predstavnike vseh osnovnih šol novomeške, šent-jernejske in škocjanske občine.
Svoje življenje in tako tudi spanje si urejamo sami. Spanje je poseben del našega dneva, ko si nabiramo in obnavljamo moči in energijo. Zmotno je mišljenje, da več ko spim, več energije dobim. Najpomembnejše je, da je spanje kvalitetno. Zelo pomembno je, kdaj gremo v posteljo, najprimernejši čas za nabiranje energije je med 23. uro zvečer in 3. zjutraj. Poskrbeti moramo tudi za dobro ležišče iz naravnih materialov. Še pomembnejše pa je, da se na spanje pripravimo, popolnoma sproščeno in brez razmišljanja in da sc brez tuhtanja prepustiti počivanju. Najslabše pa je, če zaspimo kar pred televizorjem. Recept za boljše spanje je ravno obraten, kot bi pričakovali: skrajšajte čas spanja in ga zamenjajte z jutranjim zgodnjim vstajanjem, dihalnimi vajami, gibanjem in sprostitvijo. Za vse to pa sta potrebna vsakdanja vaja in trening.
VERONIKA DRAB
Pod odrom bo prostor za računovodjo, skladišče in manjša slačilnica za zunanja igrišča. Pri obnovi bomo pridobili še manjši učilnici za devetletko,” je povedal ravnatelj OŠ Sodražica Jože Košmrlj. Denar za šolo so pred osamosvojitvijo zagotovili iz združenih sredstev delovnih organizacij, občine, donatorjev (predvsem Rika) in s samoprispevkom. Ko je usahnil ta vir financiranja, sta na pomoč priskočili občina s svojim 50-od-stotnim deležem in država, ki bo za gradnjo prispevala 92 milijonov tolarjev (plačuje jih sproti, po opravljenih delih).
M. G.
INVALIDI V ŠAHU
SEVNICA - Na področnem prvenstvu delovnih invalidov Posavja, Zasavja in celjske regije v šahu je zmagal Žalec, Sevnica je bila tretja, Brežice pete in Krško šesto. (J. B.)
POTOSKA TELEVIZIJA ODDAJA 24 UR
LOŠKI POTOK - Seveda gre zazdaj samo za slikovni material, obvestila in reklame. Sistem vzdržuje inž. Dušan Debeljak, ki pravi, da bi za oddajanje žive slike potrebovali vsaj 4 - 5 milijonov tolarjev za opremo in seveda za usposabljanje ljudi. Tega pa najbrže še ne bo tako kmalu. Prej bo potrebno urediti KTV sistem na območju KS Draga, kar pa je močno odvisno od posodobitve telefonije, po kateri naj bi bila KS Draga povezana s centrom v Loškem Potoku. Predeli Drage so zelo slabo pokriti s signalom nacionalne televizije. Zlasti vasi ob Čab-ranki nimajo signala, nekateri imenujejo to kar nacionalna sramota.
A. K.
Madžarska kuhinja v gostilni Rog
Od danes do nedelje
DOLENJSKE TOPLICE -Od danes, 15. oktobra, do nedelje, 19. oktobra, potekajo ) gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah dnevi madžarske kuhinje-Tudi sobotna in nedeljska kosila bodo v znamenju madžarskih jedi. Za madžarsko kuhinjo so značilne močneje začinjene jedi, zlasti uporabljajo veliko paprike, sveže ali suhe mlete, ter ostrih feferonov. Gostje Roga bodo lahko naročili po madžarsko pripravljene jedi ali pa bolj blago začinjene, ustreznejše našemu okusu.
Jedi bo kuharska ekipa pod vodstvom glavne kuharice Berte Grmek pripravljala iz vseh vrst mesa, svinine, junetine, jagnjetine, divjačine, od rib bo krap in od perutnine gos. Na voljo bodo hladne predjedi, juhe, tople predjedi, bogata izbira glavnih jedi in sladice. Ob že tako bogati izbiri vin so za to priložnost nabavili še madžarski vini egri bikaver (bikova kri) in tokaj. Ob večerih bo violinist Ivan Corbič igral madžarsko glasbo pa tudi sobotni ples bo namesto v zdraviliški restavraciji v gostilni Rog.
NOVA ODDELKA OTROŠKEGA VARSTVA
IVANČNA GORICA, ZAGRADEC - Skrb za varstvo otrok v ivafl' ški občini kaže rezultate. Že dobi? dva tedna v prostorih TRAIG - 3 Ivančni Gorici deluje nov oddelek 24 otroki, starimi od 4 do 5 let. zagraškem zdravstvenem domu P* bo te dni začel delovati nov oddelek V njem bo poskrbljeno za varstvo-, otrok, starih od 3 do 6 let. Obe pr?' dobitvi sta občino stali okrog 8 rnu1' jonov tolarjev.
PO TRIDESETIH LETIH - Konec septembra so dijaki, ki so v šolski letu 1967/68 zaključili Gostinsko šolo v Novem mestu, praznovali 30. b" letnico mature. Srečanja v Stari vasi pri Bizeljskem se je udeležilo 44 difi kov dveh razredov (na fotografiji). Ob tem pa se dijaki iz Bele krajine Dada iz Dolenjskih Toplic zahvaljujejo sošolkam in sošolcem iz Štajerski ki so pripravili prijetno srečanje.
Dr. Miru Balažiču v slovo
Tako nenadoma in nepreklicno je odšel od nas kolega dr. Miro Balažič, specialist internist.
Rodil se je pred sedeminštiri-
desetimi leti v Zagrebu, kjer je nedicino in leta 1980
DOMAČA ZDRAVILA CENEJŠA
NOVO MESTO - Dolenjske lekarne imajo 10 z lastnim denarjem opremljenih lekarniških enot v dolenjskih in belokranjskih občinah, pripravljajo pa se, da bodo svojo enoto odprli tudi v Semiču. Lekarna v Novem mestu, kjer imajo tudi galenski laboratorij, ima daleč največ prometa, tu pa imajo tudi največ zaposlenih, to je okrog 22. Direktorica Dolenjskih lekarn Janja Fortuna je povedala, da imajo na voljo zdravila tudi iz uvoza, vendar dolenjski zdravniki predpisujejo precej zdravil, ki so narejena v Sloveniji, saj predstavljajo domača zdravila kar polovico vseh prodanih zdravil. Ker so bile cene uvoženih zdravil zelo visoke, je letos poleti Zavod za zdravstveno zavarovanje spremenil liste zdravil. Na pozitivno listo so uvrstili domača paralelna zdravila, draga tuja zdravila pa na negativno. Zanimivo je, da so se po tem ukrepu tuja zdravila zelo pocenila.
tudi študiral medicino in leta 19Š diplomiral. Kot mladega zdravnika gaje pot zanesla v Zdravstveni dom Novo mesto. Tu je opravil pripravništvo, kasneje pa je delal kot samostojni zdravnik. Želja po napredku in znanju gaje privedla leta 1983 v Dispanzer za bolezni pljuč, srca in ožilja, kjer je pričel delati kot specializant interni-stike. Po opravljenem specialističnem izpitu se je ukvarjal predvsem s funkcionalno diagnostiko pljuč ter srca in ožilja. Bogato znanje računalništva je z neverjetno spretnostjo uporabljal pri vsakodnevnem delu. S svojim obsežnim znanjem in vztrajnostjo je iskal nove možnosti, da bi pomagal bolnikom, hkrati pa je nesebično prenašal znanje in izkušnje na svoje kolege.
V Novem mestu si je ustvaril topel dom. Prosti čas je posvetil družini, ki jo je imel izredno rad. Preveval gaje tudi športni duh, ki gaje ohranil vse življenje. Posebej pri srcu mu je bila športna medicina in bil je dolgo let sodelavec kolesarskega kluba.
Spoštovali smo ga in cenili njegovo pomoč pri reševanju problemov in težav nas zdravnikov, zdravstvenih delavcev in vseh naših bolnikov. Radodarno in izjemno vestno zdravniško pomoč, ki
smo jo tolikokrat potrebovali h’? z njo tudi zavestno okorišča1.-bomo še kako pogrešali. Pogres^ pa ga bodo tudi bolniki, ki jih) Ž lajšal življenje in jih bodr'1 svojim spodbudnim nasmeho^ Njegova smrt, smrt prijatelj3' katerim smo bili poklicno pove2' ni, nas je prizadela na poseli, način. Z njim odhaja v pretekle tudi velik del našega lastnega ** Ijenja in delovanja, ki smo ga 'fl jemno doživljali. Pogrešali h bomo vsi, najbolj pa njegova ojj t žina, o kateri je vedno govori1 veliko ljubeznijo in skrbjo. -j, Dragi kolega, spi v miru, v na> srcih boš živel večno.
P'1", TAPAg
&	/'"'v
Primož Mihelič z gudalom in orglicami
Po Jazovih poteh
Dvanajstletni Primož Mihelič iz Vinice igra na gudalo in orglice
VINICA - Legendarni Jazo, ki si je pred drugo svetovno vojno ter med vojno vihro, dokler ga ni doletela kruta smrt, lajšal svoje težko in ubožno življenje z igranjem na orglice in ljudsko glasbilo gudalo, bi bil, če bi še živel, gotovo zadovoljen, ko bi videl, da belokranjski rojaki nanj niso pozabili. Najbrž ima največ zaslug, da ni zašel v pozabo, slikar Božidar Jakac, ki ga je portretiral, nič manj pa Franc Sutej iz Sečjega sela pri Vinici, ki se je poimenoval kar Jazo. Pa seveda Vera Vardjan iz Velikega Nerajca, ki ■zdeluje gudala. Razveseljivo Pa je, da po Jazovih stopinjah stopajo že rosno mladi fantiči.
Eden teh je šestošolec Primož Mihelič iz Vinice. Velikokrat je opazoval Franca Suteja in se čudil njegovemu igranju, ko pa mu je učitelj Mirko Bartolj podaril gudalo ■n mu predlagal, da bi začel nanj igrati, se je odločil, da gre Po Jazovih stopinjah. Primož, [ki igra in tudi poje v folklorni [skupini viniške osnovne šole, Se je spoprijel z gudalom pred dvema letoma, medtem ko je orglice igral za hobi že prej. “V začetku sem se znašel kar sam, tako da lahko rečem, da sem samouk. Ko pa me je slišal Sutejev stric, mi je dal nekaj nasvetov in se ponudil, da bi me učil,” pove Primož ter sc Pohvali, da ni nastopal le v Beli krajini, ampak celo ža na Reki.
M. B.-J.

238 REŠEVALCEV
knjižnega kviza
SEVNICA - Tukajšnja občinska 'tjižnica je tudi letos pripravila Sevanje nalog slovenskega knjižna kviza 98. Reševanja se je “beležilo 238 učencev, največ iz Eniške OŠ Sava Kladnika - 120 še 22 več, ko ji prištejemo Podružnično šolo na Studencu. ,Jedijo OŠ Šentjanž (39), Blanca L32), Krmelj (15), Tržišče (8) in r°štanj (2 reševalca). Med reševalci je bilo največ petošolcev. ie>na letošnjega kviza je bil Oton ^tipančič in Bela krajina. Ob •^ključku kviza je na prireditvi 30. JfPtembra igralec in pesnik An-Fej Rozman-Roza izžrebal učen-P sevniške šole Vanjo Bec, ki se f5. oktobra udeležila zaključne Mreditve v Ljubljani.
glasilo blanške
ŠOLE NAJBOLJ IZVIRNO
BLANCA - Ekipa osnovne šole Blanca je na 18. srečanju društev Mladi gasilec, ki delujejo na slovenskih osnovnih šolah, v Sečovljah pri Portorožu med 36 starejšimi ekipami osvojila 7. mesto. Glasilo blanške šole pa je bilo ocenjeno kot najbolj izvirno in je bilo uvrščeno na 1. mesto, zanj pa so Blančani dobili še knjižno nagrado. Učenci 8. razreda Milena Stopar, Klemen Božič, Manca Marko in Darja Roštohar so tekmovali kot edina ekipa iz Posavja, poleg glasila s prispevki o požarni varnosti in ekologiji, pa so Blančani prinesli tudi likovni prispevek o tej temi. Blanška ekipa seje pomedla s konkurenco še v teoretičnem poznavanju požarnovarnostnih predpisov, v tekmo-vanju z vedrovko, v poznavanju vozlov, gasilskega orodja in kraja gostitelja ter v prvi pomoči.
Za zajtrk raje svež sok in sadje
Prisluhnimo telesu in spremenimo prehranjevalne navade, ki obremenjujejo telo
Človekova sposobnost predelave zaužite hrane je povezana z učinkovitim delovanjem treh rednih dnevnih naravnih ciklov: hrano vsak dan vnašamo v telo, nekaj je vsrkamo in izkoristimo, nekaj pa je izločimo.
Med spanjem, ko naše telo ne počne nič napornejšega, asimilira, kar si je prisvojilo podnevi. Če jemo pozno zvečer, se naslednje jutro slabo počutimo. Cikel asimilacije, ki steče brž, ko hrana zapusti želodec, je oviran. Naše telo si želi jesti zgodaj zvečer, tako da minejo najmanj tri ure, preden ležemo k počitku, in je hrana že zapustila želodec, tako da se lahko pravočasno začne asimilacija.
V jutranji fazi čiščenja ali izločanja se naš organizem čisti preko blata, urina, suhih in grenkih ust, obloženega jezika, potenja... Organizem tedaj nameni vso svojo moč za izločanje odvečnih in škodljivih presnovnih ostankov iz organizma. Vsaka zjutraj in dopoldne zaužita težja hrana moti čiščenje, saj nam jemlje precej vitalne moči za prebavo. Zjutraj bi morali jesti 2 do 4 ure po jutranjem vstajanju. Najbolje je, da na prvi obrok počakamo do prave
OB IZKUPIČEK
ŽUŽEMBERK - Prejšnji torek dopoldne je prišel nekdo v pisarno trgovine Dolenjka v Žužemberku in iz odklenjene blagajne ukradel usnjeno torbico, v kateri je bil dopoldanski izkupiček 500 tisoč tolarjev.
GASILSKO
TEKMOVANJE
PODTURN - V mesecu požarne varnosti bo v nedeljo, 18. oktobra, ob 9. uri pri gasilskem domu v Podturnu gasilsko tekmovanje. Pomerilo se bo 10 sektorskih društev.
ODPRTA VRATA FITNES CENTROV
ZDRAVILIŠČA - V Krkinih zdraviliščih Dolenjske in Šmarješke Toplice in v Teniškem centru na Otočcu bo v soboto, 17. oktobra, dan odprtih vrat, hkrati pa bo to tudi otvoritev nove sezone v fitnes centrih. Ta dan bodo obiskovalci lahko brezplačno vadili pod strokovnim vodstvom. Za vse, ki bodo ta dan obiskali fitnes center, bo v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah brezplačno tudi kopanje v notranjih bazenih, na Otočcu pa obisk savne in masažnega bazena. Samo to soboto bo moč v vseh treh fitnes centrih kupiti mesečno vstopnico z 20-odst. popustom. Na Otočcu bo dan odprtih vrat od 8. do 23. ure, v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah pa od 9. do 17. ure.
SREČANJE STAROSTNIKOV NA GRMU
Krajevna organizacija Rdečega križa Kandija-Grm je v petek priredila v osnovni šoli Grm srečanje krajanov, ki imajo 70 let in več. Teh je kar 345, na prireditev pa jih je prišlo 220. Starostnike so pozdravili ravnatelj OŠ Grm Marijan Špi-lar, predsednica RK Marija Košir, predsednica območnega združenja RK Novo mesto Anica Bukovec, predsednik Zveze borcev Kandija-Grm Karlo Košir ter članica Sveta krajevne skupnosti Marjana Štern.
Na svečanosti so se spomnili olimpionika Leona Štuklja, nekdanjega krajana Kandije. Poslali so mu čestitko za 100-letnico rojstva. Zbrane je v prijetnem vzdušju zabaval ansambel Slavka Pluta iz Semiča.
S. F.
KONCESIJA
ZOBOZDRAVNIKU
KUZMANOVIČU
TREBNJE - Zasebnemu zobozdravniku dr. stom. Čedomirju Kuzmanoviču so že podelili koncesijo za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti za odrasle v trebanjskem zdravstvenem domu, in sicer za določen čas. Ker se je leto izteklo, so trebanjski svetniki glede na vsa pozitivna soglasja, mnenja in priporočila ministrstva za zdravstvo soglašali z županom Metelkom, da ni ovir, da ne bi tokrat podelili Kuzmanoviču koncesijo za nedoločen čas.
lakote, nato pa spijemo 2 do 3 decilitre sveže narejenega zelenjavnega ali sadnega soka ali pojemo sveže sadje. V enem obroku jejmo le eno vrsto sadja. Za prebavo takega zajtrka porabimo najmanj energije, v sadju nakopičeni sladkorji pa nam dajejo največ energije-
Naš običajni zajtrk (bel kruh, siri, klobase, jajca, marmelada, surovo maslo...) je popolnoma narobe sestavljen, saj telo potrebuje ure, da ga lahko prebavi. Ne drži, da nam močan in težko prebavljiv zajtrk da energijo. Če pa za zajtrk pojemo sadje ali spijemo svež sok, lahko kasneje pojemo, kolikor želimo ali zmoremo. Toda poslušati moramo svoje telo jn prenehajmo jesti, ko smo siti. Če zjutraj in dopoldne uživamo samo sadje in sokove, si zagotovimo neverjetne energetske zaloge za cel dan, saj ta hrana za prebavo skoraj ne potrebuje energije. Pomembno pa je, da sadje dobro prežvečimo.
Na lahkem zajtrku temelji lahek delovni dan. Da nam kalorično bogat jutranji sendvič s kavo in mlekom da potrebno fizično in psihično moč, je utvara. Preden prebavimo težak in neprimeren zalogaj, bo minilo vsaj 8 do 12 ur.
Življenje je navada. Navada pa je železna srajca. Če hočemo spremeniti naše prehranjevalne navade, lahko to storimo postopno ali čez noč. Za začetek se navajamo na poznejše obroke zjutraj in na zgodnejše večerje. Vsak dan premaknimo obrok za 5 minut. V dveh ali treh mesecih bomo v biološkem ritmu. Sicer pa ne bo
KOSTANJEV PIKNIK IN LUTKE
METLIKA - V okviru tedna otroka vabita občinska zveza in društvo prijateljev mladine Metlika v nedeljo, 18. oktobra, ob 14. uri na igrišča ob tovarni Beti, kjer bo družinski kostanjev piknih s tekmovanjem v športnih veščinah. Pomerili se bodo vsi udeleženci ne glede na leta. Vstopnina za družino bo liter kostanja in dobra volja. Ljudska knjižnica pa organizira obisk lutkovnega gledališča, ki bo 18. oktobra nastopil z igrico “Janko, Metka in Pavliha”, in sicer ob 14. uri v knjižnici na Radoviči, ob 16. uri v kulturnem domu v Gradcu in ob 18. uri v kulturnem domu na Suhorju.
IZDALI ŽE DVANAJST RAZGLEDNIC
JANKOVIČI - Domačija Raztresen iz Jankovičev pri Adlešičih je pred kratkim založila še štiri razglednice, ki prikazujejo oranje, belokranjske drsanke in pisanice ter izdelke iz ličkanja, šibja in vrbja. V seriji razglednic, za katere so bile osnova risbe akademskega slikarja Roberta Lozarja, prikazujejo pa značilnosti, ki so kakor koli povezane z domačijo Raztresen, je tako že dvanajst razglednic. To pa je tudi edinstven primer v Beli krajini, daje en založnik v tako kratkem času izdal toliko razglednic.
PREDSTAVA “JANKO, METKA IN PAVLIHA”
IVANČNA GORICA - Zveza kulturnih društev Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica je ob tednu otroka 8. oktobra priredila brezplačno lutkovno predstavo z naslovom Janko, Metka in Pavlih za otroke vseh treh občin.
22. BARAGOV DAN
TREBNJE - V nedeljo, 20. sep-tembbra, je župnik Miloš Košir iz Trebnjega organiziral avtobusni prevoz vernikov na 22. slovesnost Baragovega dne v Logu pri Vipavi. Sveto mašo je vodil nadškof in metropolit dr. Franc Rode v spremstvu drugih duhovnikov. Po slovesni maši je avtorica letošnjih šmarnic "Krplje ljubezni” in urednica Mavrice Mira Dobravec spregovorila o svojem spoznavanju Friderika Barage. Akademijo so popestrili pevci iz Vipave in Ajdovščine, zapela je dekliška pevska skupina Raglje iz Trebnjega. Ozračje, v katerem je deloval Baraga, je prikazal slovenski verski muzej iz Stične. Postula-tor p. Bruno Korošak, ki je odgovoren za proces beatifikacije, je povedal, da so bili letos 4. marca na rimski kongregaetji za svetnike uradno predloženi vsi potrebni dokazi. Pot smo nadaljevali v Štur-je k šolskim sestram. Z zadovoljstvom smo se vračali domov in smo hvaležni g. župniku, kaplanu in obema sestrama, da so nas spremljali.
R. M.
nič narobe, pravzaprav bo celo zelo koristno, če že jutri ukinete običajni zajtrk in vpeljete novega. Pri tem boste potrebovali pomoč knjige ali izkušenega terapevta.
ANICA JENEZIČ - MIKEC
DERBI SEVNIŠKIM ROKOMETAŠEM
SEVNICA - V posavsko-zasav-skem derbiju l.B lige so sevniški rokometaši v zagrizenem boju z RK Rudar Trbovlje priborili zmago z izidom 28:26 (12:14). Slabo luč na sicer korektno srečanje so vrgli trboveljski navijači, ki sov 44. minuti na vsak način hoteli obračunati s sevniškimi privrženci. Za Sevničane je dosegel Sečki 8, Rupret in Sirk pa po 5 zadetkov. V soboto so sevniški kadeti na svojem prvenstvenem srečanju premagali vrstnike AFP Dobova po boljši igri v drugem polčasu s 25:19 (9:10). Za domačine je zadel Brečko kar 11-krat, Robida pa je dosegel 8 zadetkov.
PRVA MRLIŠKA VEŽICA
Pri pokopališču na Vidmu v Dobrepolju gradijo mrliško vežico, ki bo prva v Dobrepolju, saj morajo zdaj pokojniki ležati kar na svojih domovih. Vežica bo dokončana letos, gradijo Gramiz Kočevje, njena gradnja bo veljala 32 milijonov tolarjev, skupaj z ureditvijo okolice, ki bo prišla na vrsto v prihodnjem letu, pa 51 milijonov tolarjev.
ZMAGA DOMAČINA
DOLENJA VAS - Balinarji iz Dolenje vasi so pripravili tekmovanje v natančnem zbijanju, na katerem je med 11 tekmovalci iz dolenjskih balinarskih klubov zmagal domačin D. Pangerčič, drugi je bil S. Tomše iz Krškega in tretji domačin D. Šukunda. (R. M.)
KINO ABONMA
IVANČNA GORICA - Konec septembra so v ivanškem kulturnem domu začeli z rednimi predstavami, ki so na sporedu ob sobotah, včasih tudi ob petkih. Program je pester. Razpisujejo kino abonma (najmanj deset vstopnic). Vstopnina za odrasle je 500, za učence in študente 400, za abonente pa 350 tolarjev.
Drobne iz Litije
IVAN BIZJAK V LITIJI - Na povabilo občine je Litijo prvič obiskal varuh človekovih pravic Ivan Bizjak s sodelavci. Srečal se je z vodstvi občine, upravne enote, geodetske uprave in centra za socialno delo. Obiskal je lokalno radijsko postajo Geoss, kjer je odgovarjal na vprašanja poslušalcev, si ogledal litijsko policijsko postajo, poslansko pisarno litijskega državnega poslanca Francija Rokavca in dom starejših občanov v Črnem potoku. Svoj obisk je zaključil na gradu Bogen-šperk z novinarsko konferenco.
KRVODAJALSKA AKCIJA USPELA - Zadnje dni septembra je bila v litijskem zdravstvenem domu redna jesenska krvodajalska akcija. Udeležilo se je je preko 400 krvodajalcev, med njimi 29 prvič.
PESNIŠKA ZBIRKA JOŽETA SEVLJAKA - “Jaz pa prosim za košček modrine" je naslov zbirke otroških pesmi pesnika in pisatelja domačina Jožeta Sevljaka. Učencem vseh litijskih osnovnih šol je bila prejšnji teden predstavljena v litijskem kulturnem domu. Jože Sevljak je izdal že tri samostojne pesniške zbirke za odrasle: Razklani prag, Jalova setev in Rožnata kepa, ter roman Zeleni kres. Otroške pesmi so predstavili mladi recitatorji in pevci pod vodstvom mentoric Mili Rogelj in Judite Juvančič, posebno doživetje pa je bil nastop glasbene družine Rada Černeta. Ob tej priložnosti so v avli Kulturnega doma Litija odprli likovno razstavo radijskega in televizijskega napovedovalca Bogdana Baroviča.
K. ŠUŠTERŠIČ
IZLET NA GORENJSKO
Društvo upokojencev dolenjskih in belokranjskih občin, ki je bilo ustanovljeno pri ministrstvu za obrambo, je 16. septembra za vse člane organiziralo ekskurzijo na Gorenjsko. Ogledali so si vojašnico na Bohinjski Beli, predstavili so jim opremo specialne enote, gorniško usposabljanje in plezanje v steni, ogledali so si vadbeni prostor na Pokljuki in stalno slikarsko razstavo. Šponzorjem, slati MORS, se najlepše zahvaljujejo, da so njihovim upokojenim delavcem omogočili spoznavanje enot in pogojev dela v Šlovenski vojski.
TEKMO VA NJE V KRIŽIH - Gasilsko društvo Križi pri Žužemberku je bilo gostitelj tradicionalnega pionirskega in mladinskega tekmovanja mladih suhokranjskih gasilcev^ Sodelovalo je več kot petnajst ekip iz sedmih gasilskih društev sektorja Žužemberk. Mladi gasilci in gasilke so pokazali solidno znanje. Pokale najboljšim ekipam je podelil sektorski poveljnik Franc Škufca, ki je tudi vodil tekmovanje. S potekom tekmovanja in nastopom je bil zadovoljen tudi Tine Filip, poveljnik G Z Novo mesto. Rezultati: pionirji: 1. Ajdovec, 2. Reber, 3. Žužemberk; pionirke: 1. Križi, 2. Šmihel, 3. Žužemberk; mladinci: 1. Križi, 2. Hinje, 3. Šmihel; mladinke: L Šmihel, 2. Dvor, 3. Ajdovec. (Foto: S. Mirtič)
OB 50-LETNICI DOLENJSKIH PEKARN NA OBISKU ŠE ZADNJA SKUPINA ŠOLARJEV - Dolenjske Pekarne so začele ob lanskem tednu otroka z otroško pekarsko delavnico, v kateri se je ob strokovnem vodstvu Štefana Radakoviča in Vere Splichal skozi vse leto zvrstilo okoli 8.000 otrok iz vrtcev in osnovnih šol, ki so tako spoznali cel postopek nastanka osnovnega živila in pogoje dela pekov. V četrtek, 8. oktobra, je Dolenjske Pekarne obiskala še zadnja skupina šolarjev osmošolcev iz Šentjerneja, ta obisk pa sovpada tudi z začetkom praznovanja 50-lctnice Pekam. (Foto: T. Gaz\<oda)
OGROMNO ŠTOROVK PO DEŽJU- Vhostiza cerkvijo v Smolenji vasi je Novomeščan Jože Seničar, ki ima tam blizu vinograd, prejšnji teden naletel na nenavadno bogato rastišče štorovk, ki so popolnoma obrasle pred štirimi leti požagani hlod in panj. Jože je povedal, da še lani na tem mestu štorovk ni bilo, zanimivo pa je, da jih, čeprav so rasle le lučaj od ceste na lahko dostopnem mestu, tri dni nihče ni pobral. (Foto: I. V.)
SE-MA, d.o.o.
Smolenja vas 33 a 8000 Novo mesto
Redno ali pogodbeno zaposlimo
SODELAVCA ZA PRODAJO IN SERVISIRANJE TESTNIH NAPRAV ZA AVTOMEHANIČNE DELAVNICE
Pogoji:
•	elektrotehnik-elektronik ali elektro inženir oziroma strojni tehnik ali strojni inženir
•	zaželjeno aktivno znanje agleškega oz. francoskega jezika
•	vozniško dovoljenje B- kategorije Pisne ponudbe pošljite na naslov:
SE-MA, d.o.o., Smolenja vas 33 a, 8000 Novo mesto telefon: 068/341-158 0609/628-209
Za novo prodajalno v METLIKI iščemo:
drogerie markt
1.	POSLOVODJO
-	s končano poslovodsko šolo in
-	najmanj 3 leti delovnih izkušenj na delovnem mestu poslovodje
2.	PRODAJALKE
-	s končano šolo za prodajalce
-	lahko pripravnik
3.	FARMACEVTKO
-	s končano srednjo šolo za farmacevtskega tehnika in strokovnim izpitom
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave s kratkim življenjepisom ter kontaktno telefonsko številko v 8 dneh po objavi na naslov:
dm drogerie markt, d.o.o.
Ljubljana, Šmartinska 152
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravic« do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 15. X.
SLOVENIJA 1
7.45	- 1.25 Teletekst
7.30	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Plesna šola Kazina 9.55 Otroška oddaja
10.35	Divja Amazonija, serija, 7/12
11.25 Druženje in praznovanje, serija, 10/10
12.05	J.A.G., amer. naniz., 22/22
13.00	Poročila
13.25	Zgodbe iz školjke
13.55	Tedenski izbor Iz muzeja
14.35	Korenine Slovenske lire
15.05	Osmi dan
15.35	S svojimi očmi, nem. drama
16.20	Slovenski utrinki
17.00	Obzornik 17.10 Po Sloveniji
17.30	Tedi
18.05	Glejte kako rastejo
18.20	Parada plesa
19.05	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Brezglavo, angl. nadalj., 1/6
21.05	Tednik
22.00	Odmevi, kultura, šport 22.50 Podoba podobe
23.20	Richter Enigma, portret pianista, 1. del
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 21/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 77/130; 10.50 Rdeča ptica, nem. nadalj., 5/6; 11.35 Cik cak; 12.25 Ples na ulici -13.15 Naša krajevna skupnost -14.05 Svet poroča -
14.35	Euronevvs -16.10 Kot voda za čokolado, meh. film -18.05 Opremljevalke, naniz., 16/21
•	18.30 Lahko noč, ljubica, angl. naniz., 3/11 -
19.00	Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Šport
•	20.55 Konec dolgega dne, angl. film - 22.20 Bela soba II, angl. glas. serija - 23.10 Nočni pridih: Večni sanjač, amer. naniz., 24/24; 23.35 Lazar, amer. naniz., 9/22
KANALA
7.30	Risanke: Mogočni mišek, Mork in Mindy, Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, hum. naniz. •
10.00	Laverne in Shirley, hum. naniz. -10.30 Manni*, naniz. -11.30 Dobri časi, slabi časi -
12.00	Drzni in lepi -12.30 Sončni zaliv -13.00 Odklop -14.00 Oprah show -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša -17.30 Fant zre v svet -18.00 Princ z Bel Aira -18.30 Oprah shovv -19.30 Zmenkarije - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 23.45 Svilene sence, naniz.
VAŠ KANAL
13.05	Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Iz produkcije združenja LTV -
18.25	Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15Tedenski kulturni pregled -21.30 Litijski mozaik
HTV 1
6.45	Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.25 Program za mlade -12.00 Poročila -12.40 New York (serija) -13.10 Zlata kletka (serija) -14.30 Živa resnica -15.00 Izobraževalni program -15.30 Program za mlade -18.30 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Odprto -
20.55	Izziv! (kviz) - 21.25 Pol ure kulture - 22.05 Opazovalnica - 22.35 Atlantska Kanada (potopis, serija) - 23.10 Zakon ulice (amer. film)
HTV 2
15.05	TV koledar -15.15 Posebni popotniki (film) -17.15 Sunset Beach (serija) -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Kraljestvo divjine (dok. serija) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.35 Dosjeji X (serija) - 21.35 Filmske čarovnije III (dok. serija) - 22.05 Nesrečniki (franc, film)
PETER, 16. X.
SLOVENIJA 1
7.45- 1.35 Teletekst
8.00	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Glejte kako rastejo 9.40 Tedi
10.15 Parada plesa 10.30 Zenit 11.054x4 11.35 Na vrtu
12.05 Brezglavo, angl. nadalj., 1/6
13.00	Poročila 13.55 Podoba podobe
14.25 Lepa Vida, posnetek predstave
16.20	Mostovi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Sprehodi v naravo 17.45 Palček David, ris. naniz.
18.20	Zgodbe iz Amerike, 2/3
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Zrcalo tedna 20.15 Petka
22.00	Odmevi, kultura, šport 22.50 Polnočni klub
0.05 Slovenski jazz v klubu Gajo
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 22/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 78/130; 10.50 Opremljevalke, naniz., 16/
21; 11.15 Lahko noč, ljubica, angl. naniz., 3/11 -
11.45	Zaporniški tek, amer. film -13.25 Euronevvs -16.40 Konec dolgega dne, angl. film -18.05 Indaba, franc, naniz., 14/25 -18.30 Čudežni otrok, naniz., 17/22 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Moj mali Idaho, amer. film - 21.40 Koncert ob 100-letnici Leona Štiklja - 23.20 Klient, amer. naniz., 15/19 - 0.10 Nočni pridih: Izpovedi mladostnikov, 1/22; 0.40 Lazar, 10/22
KANALA
7.30	Risanke: Mogočni mišek, Mork in Mindy, Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, hum. naniz. -
10.00	Laverne in Shirley, hum. naniz. -10.30 Mannix, naniz. -11.30 Dobri časi, slabi časi -12.00 Drzni in lepi -12.30 Sončni zaliv -13.00 Zmenkarije -14.00 Oprah shovv, ponov. -15.00 Drzni in lepi -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Bogato dekle,'nadalj. -17.00 Nora hiša -17.30 Fant zre v svet -18.00 Princ z Bel Aira -18.20 Bravo, maestro -18.30 Oprah shovv -19.30 Skrita kamera - 20.00 Zaljubljena sorodnika, film - 22.00 Zasačeni na delu - 23.00 Mesto zločina - 0.00 Svilene sence -1.00 Dannyjeve zvezde, ponov.
VAŠ KANAL
13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -16.45 Najspot, glas. oddaja -17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski nasveti - 18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur -
20.00	Videoboom 40-20.50 Predstavitve - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas
HTV 1
6.45	Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za mlade -12.00 Poročila -12.40 Nevv York (serija) -13.10 Zlata kletka (serija) -14.10 Odprto -14.55 Izobraževalni program -15.25 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Zločini in kazni (dok. serija) - 20.55 Koncert - 22.00 Opazovalnica - 22.30 Ljudje smo - 23.25 Nočna straža: Oddelek za umore V (serija); Psi faktor II (serija); Brez milosti (film); Sedmi element + filmska klapa HTV 2
14.30	Tv koledar -14.40 Orlovo gnezdo (film) -17.15 Sunset Beach (serija) -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.30 Zakon L.A. (serija) - 21.30 Peklenski val (film) - 23.35 Fatamorgana - 0.35 Čuvaji časa
SOBOTA, 17. X.
SLOVENIJA 1
7.40	- 2.00 TELETEKST
8.00	Zgodbe iz školjke
8.30	Pika Nogavička, gled. predstava, 3/3
8.55	Nesrečniki, ris. naniz., 3/26
9.45	Petka
11.25	Mladi violinisti, I. oddaja
12.00	Tedenski izbor Tednik
12.50 Dobrodošli doma
13.00	Poročila
13.10	Tedenski izbor Prisluhnimo tišini 13.40 Polnočni klub
14.50	Narednik York, amer. film
17.00	Obzornik
17.15	Mednarodno tekmovanje pevskih zborov MB 98
17.50	Na vrtu
18.15	Ozare
18.20 National geographic, amer. dok. serija, 2/12
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Utrip
20.15	Šouješel
21.45	Homo turisticus
22.05	Steklena džungla, angl. dok. oddaja, 1/6
22.40	Poročila, šport
23.10	Iz muzeja
23.50	Pot brez povratka, amer. film
SLOVENIJA 2
9.25	Zlata šestdeseta - 10.25 Jeklene ptice, naniz. -11.15 Moj mali Idaho, amer. film -12.55 Euronevvs - 17.30 Teniški magazin -17.55 Košarka -19.30 Videoring - 20.00 Kdor ima kolege, ne potrebuje sovražnikov, nem. film -
21.30	V vrtincu - 22.15 Don Kihot, ris. naniz., 6/39 - 22.40 Sobotna noč
KANALA
8.00	Risanki: Alvin; Zajec dolgouhec in prijatelji - 9.30 Najstniki proti vesoljcem, naniz. -10.00 Mesto v zalivu, nadalj. -10.30 Extremni športi -11.00 Stilski izziv -11.30 Bravo maestro -12.00 Vrnitev v Maybcrry, film -14.00 Bogato dekle, nadalj. - 16.00 Meego, hum. oddaja -16.30 Nimaš pojma, naniz. -17.00 Manekenke, nadalj. -18.00 Klub avenija -18.30 Jenny, naniz. -19.00 Vitezi za volanom - 20.00 Resnični svet - 21.00 Tisto, film - 22.00 Zgodbe iz grobnice, naniz. -
22.30	Babilon 5, naniz. - 23.30 Izgnanec, naniz.
-	0.30 Klub Avenija
VAŠ KANAL
13.05	Sosedje,ponov.-14.00 Videostrani-17.00 Videoboom 40 - 17.50 Kako biti zdrav in zmagovati -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -
19.30	24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV
-	21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote -
21.30	Najspot
HTV 1
8.00Tvspored-8.25 Program za mladino-12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -13.10 Bodoči kralj (amer. film) -16.15 Poročila -16.30 Dr. Ouinn (serija) -17.45 Turbo limach shovv -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Dirigenti in muzikanti (dram. serija) - 21.05 Ozek prehod (amer.film) - 22.50 Opazovalnica - 23.2(1 Nočna straža: Dekle (film); Kitaristična legende; Frasier (serija); (film)
HTV 2
16.25 Oddajnik Belje -16.35 Tv koledar -16.45 Prizma -17.35 Čudežne Ameriške pokrajine (dok. oddaja) -18.30 Glasbena oddaja -19.00 Risana serija -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Mednarodni festival šansona v Zagrebu - 22.15 Triler -23.20 Svet zabave - 23.50 Oprah Shovv
NEDELJA, 18. IX.
SLOVENIJA 1
7.40	- 0.45 Teletekst
8.00	Živžav
Skrivnostno življenje igrač, lut. naniz.
8.15	Cilkin kotiček, risanka 8.25 Cofko Cof, ris. naniz.
8.50	Srebrnogrivi konjič, ris. naniz.
9.10 Telerime
9.15	Zares divje živali, naniz., 6/26
9.50	Ozare
9.55	Nedeljska maša
11.00	Vsi smo ena družina, japon. serija
11.30	Obzorje duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	Pomagajmo si
13.00	Poročila
13.40	Šouješel
14.40	Novice iz sveta razvedrila
15.10	Besna mama, franc, film
17.00	Obzornik
17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače
18.40	Korenine Slovenske lire
19.10	Risanka
19.20	Žrebanje lota
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Zoom
21.35	Intervju
22.35	Poročila, šport
22.55	Murphy Brovvn, amer. naniz., 7/25
23.20	Vendeta, Šved. nadalj., 6/6
SLOVENIJA 2
9.00	Pravi biznis - 9.55 V vrtincu -10.35 Sounder 2, amer. film -12.45 Pripravljeni -13.15 Euronevvs -16.55 Jesenice -19.30 Videoring - 20.00 Naša krajevna skupnost - 21.10 Velika vojna in oblikovanje stoletja, angl. dok. serija - 22.05 Šport v nedeljo -22.55 Pasteur, franc, film - 0.35 Motociklizem
KANALA
8.00	Risanki: Alvin; Zajec dolgouhec in prijatelji - 9.30 Najstniki proti vesoljcem, naniz. -10.00 Sanjam o Jeannie, naniz. 10.30 Klub avenija -
11.00	Pasji prijatelji -12.00 Rimske počitnice, film -14.00 Bogato dekle -16.00 Obraz tujke, film -17.30 Prijatelja vkrilu, naniz. -18.00 Dušni pastir, naniz. -18.30 Sam svoj mojster -19.00 Airvvolf, naniz. - 20.00 Sabrina, film - 22.00 Odkop - 23.00 Družice, film - 0.30 Odklop VAŠ KANAL
13.05 Sosedje, ponov. -13.30 Ste sinoči spregledali? -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 19. IX.
SLOVENIJA 1
7.45 - 2.00 Teletekst
7.30	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Palček David, ris. naniz.
10.00	Šport, šport, šport
10.45	Zgodbe iz Amerike, amer. dok. oddaja 11.10 National geographic, amer. dok. oddaja
12.00	Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Intervju
14.50	Zoom
16.20	Dober dan, Koroška
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Radovedni taček
17.50	Zares divje živali
18.20	Recept za zdravo življenje
19.05	Risanka
19.10	Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Komisar Rcx, nadalj., 7/13
21.05	Gore in ljudje
22.00	Odmevi, kultura, šport
22.50	(Ne)znani oder
23.35 Mutasti bratje, predstava SSG Trst
NAGRADI V NOVO MESTO IN VODICE
Žreb je izmed reševalcev 39. nagradne križanke izbral Sonjo Skobe iz Novega mesta in Anko Borovnik iz Vodic. Skobetovi je pripadla denarna nagrada, Borovnikova pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 26. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 41". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 39. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 39. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: STEBLO, MITRAS, OREADA, CLINTON, RAN, ONA, STALO, SEV, PEGAZ, VŠIV, ATENE, NIČLA, RIN, TROPIKA, TVOR, ANANAS, AARE, BANANA.
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške izpovedi, braz. naniz -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 23/65; 10.25 Pacific Drive. naniz., 79/130 - 10.50 Indaba, franc, naniz., 14/25 -11.15 Čudežni otrok, naniz. -11.40 Šport -12.25 Narednik York, amer. film -14.35 Euronevvs -15.55 Koncert ob 100-letnici Leona Štuklja -
17.30	Pripravljeni, oddaja o slov. vojski -18.05 Okus po zločinu, angl. nadalj., 9/10 -19.00 Lin-go -19.30 Videoring - 20.00 Studio City - 21.00 Tok noč tok - 21.55 Pomp - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Nočni pridih: Vprašanje zakonitosti, angl. naniz.; 0.55 Lazar, naniz.
KANALA
7.00	Risanke: Mogočni mišek; Mork in Mindy; Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, serija -10.00 Laverne in Shirley, serija -10.30 Mannix, naniz. -11.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -12.00 Drzni in lepi, naniz. -12.30 Sončni zaliv -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah shovv -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, naniz. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Fant zre v svet, hum. naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv -
19.30	Skrita kamera - 20.00 Miza za pet, nadalj.
-	21.00 Roxanne, film - 22.30 Tretji kamen od sonca, hum. naniz. - 23.00 Svilene sence, naniz.
-	0.00 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Dežela senc (L del), film -18.25 Sosedje, nadalj. - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV
-11.30 Dobri časi,slabi časi,nadalj.-12.00 Drzni in lepi, nadalj. -12.30 Sončni zaliv, nadalj. -
13.00	Klub avenija -13.30 Kuharska oddaja -
14.00	Oprah shovv -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -
15.30	Sončni zaliv, naniz. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Fant zre v svet. naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -
18.30	Oprah shovv -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Kadenca, fdm - 22.30 Tretji kamen od sonca, naniz. - 23.00 Svilene sence, naniz.
VAŠ KANAL
13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.25 Sosedje, nadalj. -
19.00	Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Dežela senc (2. del), film - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške izpovedi, braz. naniz. -10.00 Matineja: Trdno« sedlu, nizoz. nadalj., 25/65; 10.25 Pacific Drive. naniz., 81/130; 10.50 Gospod in gospa Smith, naniz., 5/12; 11.40 Pcflnp; 12.40 Velika vojna in oblikovanje stoletja, angl. dok. serija; 13.55 Euronevvs -16.20 Šounder, amer. film -18.05 Rdeča ptica, nem. nadalj., 6/6 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Nogomet - 23.35 Nevarna gospa, angl. nadalj., 3/4 - 0.30 Pajčevina-0.55 Nočni pridih: Mladostniške izpovedi, braz. naniz.; 1.25 Lazar, naniz.
SREDA, 21. IX.
TOREK, 20. IX.
SLOVENIJA 1
7.45	- 0.40 Teletekst
7.30	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Radovedni Taček
9.50 Pustolovščine, naniz., 6/24 10.15 Recept za zdravo življenje
11.05	Po domače
12.05	Komisar Rex, naniz., 7/13
13.00	Poročila 13.25 Gore in ljudje 14.15 (Ne)znani oder
14.45	Mutasti bratje, predstava SSG Trst
16.20	Med valovi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Nina in Ivo, otroška naniz., 8/8
17.45	Waynove dogodivščine, avstral. naniz., 21/26
18.20	Mila naša Mila
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Nostromo, nadalj., 6/6
21.05	TV konferenca
22.00	Odmevi, kultura, šport
22.50 Marguerite Duras, angl. dok. oddaja
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama -9.30 Vprašanje zakonitosti, angl. naniz., 3/7 -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 24/65; 10.25 Pacific Drive, avstral. naniz., 80/130 - 10.50 Okus po zločinu, nadalj., 9/10-11.40 Studio City -12.35 Sobotna noč -14.35 Euronevvs -16.30 Kdor ima kolege, ne potrebuje sovražnikov, nem. film -18.05 Gospod in gospa Smith, naniz., 5/12-19.00 Kolo sreče - 19.30 Videoring - 20.00 Osamljeni planet - 20.55 Breu kože, ital. film - 22.25 Svet poroča - 22.55 Nočno pridih: Mladostniške izpovedi, braz. naniz.; 23.25 Lazar, naniz.
KANALA
7.30	Risanke: Mogočni mišek; Mork in Mindy; Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, naniz. -10.00 Laverne in Shir!ey, naniz. -10.30 Mannix, naniz.
SLOVENIJA 1
7.45- 1.50 Teletekst
7.30	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor
Nina in Ivo, naniz., 8/8
9.55 Waynove dogodivščine, nadalj., 21/26
10.15 Mila naša Mila
11.10 TV konferenca
12.05 Nostromo, nadalj., 6/6
13.00	Poročila 14.35 Tedenski izbor
Murphy Brovvn, naniz., 7/25 15.00 Margurite Duras, angl. dok. oddaja 15.50 Aliča, evrop. kult. mag.
16.20	Obzorje duha
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Male sive celice
18.20	Divja Amazonija, serija, 8/12
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Nash Bridges, amer. naniz., 1/18
21.05	Hotel Oslo, nor. nadalj., 3/4
22.00	Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan
23.25 A. W. O. L., pol. drama
KANALA
8.00	Risanke: Mogočni mišek; Mork in Mind)" Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, naniz. -10.00 Laverne in Shirley, naniz. -10.30 Mann«, naniz--11.30 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -12-00 Drzni in lepi, ponov. -12.30 Sončni zaliv -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah shovv -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Fant zre v svet, hum. naniz--18.00 Princ z Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv -19.30 Skrita kameta - 20.00 Kumari* film - 22.00 Stilski izziv - 22.30 Življenje po smrti - 23.30 Tretji kamen od sonca, naniz. - 0.00 Svilene sence, naniz. -1.00 Danyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.® Dežela senc (2. del) -18.25 Sosedje, nadalj- •
19.00	Novice -19.30 24 ur- 20.00 Najspot- 21.® Novice - 21.30 Zgodovina avtomobilizma
DESET
V/
DOMAČIM
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Klemenu Žuglju iz Gradaca 41. Nagrajencu čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30 (ponovitev pa je ob sredah o polnoči), je ta teden takšna:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
(2)	Šentjernejsko vabilo - Trio Frančič
(3)	Srce se prepušča samoti - ansambel Bobri (1) Spomin na poletje - ansambel Vasovalci
(6)	Denar - ansambel Mladi Dolenjci (5) Lastovke - ansambel Litijski odmev
(7)	Objem v planinah - 'Irio Pavleta Malnariča in Fantje iz Šentvida
(4)	Poletni dan - ansambel Franca Miheliča (-) Moja hramonika - ansambel Petra Finka
(8)	Umrle so sanje - ansambel Mavrica
(9)	Čaše dvignimo - ansambel Lojzeta Slaka
Predlog za prihodnji teden: Pozabljivec - ansambel Slapovi

KUPON ŠT. 41
Glasujem za: Moj naslov:
.Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto^
NAGRADNA KRIŽANKA 41
AVTOR:
JOŽE
UDIR
VOLČJA
ČEŠNJA
DOMAČA
ŽIVAL
STOTI
DEL
TOLARJA
KDOR
JE
TETOVIRAN
ALŽIRSKA
LUKA
STARODAVNA
PRESTOLNICA
JAPONSKE
GL. MESTO MASSACHUSETTSA (ZDA)
PERZIJSKA
KRALJICA
GORA NA JUGU BOSNE
MOŠKO IME
DEL
HAMBURGA
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
DEJSTVO, DAŠE KDO SPRAVI S KOM
DRUŽINE
PSOV
NEKD. DOLŽ. MERA
RAZBIJAČ,
UNIČEVALEC
RIMSKA ŠTIRI
ŽENSKO
IME
NASLEDSTVENI PLEMIŠKI NAZIV IZMAELITOV
UREJENO
ZLOŽENI
KOSI,
PREDMETI
HIMALAJSKI
KOZEL
OSLOV
GLAS
SVETLO
RDEČE
VINO
DESNI PRITOK DONAVE V AVSTRIJI (ENNS)
GERM MIT. OREL
INDONEZIJ.
TISKOVNA
AGENCIJA
OSEBNI
ZAIMEK
VETER Z MORJA NA KOPNO
VRSTA
VIŠNJE
IZRAELSKA
LUKA
ODŽAGAN
KOS
DEBLA
MERA ZA MLEKO V ZDA
LEKARNA STRAŽA
objavlja prosto delovno mesto
farmacevtski tehnik
z opravljenim strokovnim izpitom
Pisne prijave in dokazila o izobrazbi pošljite na naslov: Lekarna Straža Ulica talcev 26
8351 Straža pri Novem mestu
LEKARNA STRAŽA
objavlja prosto delovno mesto
MAGISTER FARMACIJE
z opravljenim strokovnim izpitom
Pisne prijave in dokazila o izobrazbi pošljite na naslov:
Lekarna Straža
Ulica talcev 26
8351 Straža pri Novem mestu
PODGORJE, d.o.o.
Tovarna ploskovnega pohištva Trubarjeva 24 8310 ŠENTJERNEJ
razpisuje prosto delovno mesto
ČISTILKE
Pogoji za zasedbo prostega delovnega mesta:
•	končana osnovna šola
■ državljanstvo Republike Slovenije
•	smisel za red in čistočo
Prosto delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas, z dvomesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili pošljite na naslov: PODGORJE, d.o.o., Tovarna ploskovnega pohištva, Trubarjeva 24, 8310 ŠENTJERNEJ, v kadrovsko službo najkasneje v 5 (petih) dneh po objavi.
Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v osmih (8) dneh po preteku roka za prijavo.
ZAHVALA
Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdo voljo boš ugnal, a pošle so ti moči in zaprl si oči.
V 62. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ALOJZ KRALJ
iz Jelendola
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam kakorkoli pomagali, bili v mislih z nami in pokojnega pospremili k zadnjemu počitku v tako velikem številu. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Blatnik in gostilni Luzar. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Pomlad spet prišla bo na moj vrt in bo vprašala, kje si ti.
Sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni.
(Gregorčič)
V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
ANICA
KOMLJANEC
z Bučke
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče ter za sv. maše in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo cerkvenemu pevskemu zboru z Bučke, gospema Vidi in Stanki za ganljive poslovilne besede, župnikoma za opravljen obred. Hvala tudi Društvu upokojencev, Društvu izgnancev, Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto ter Pogrebni službi Blatnik in izvajalcu Tišine. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
• Starši so kost, na kateri si otro-	• Moški so moški. Ženske so
ci ostrijo svoje zobe. (Ustinov) božanske.	(Anonimnež)
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je zapustila
MARIJA DOVJAK
dolgoletna učiteljica v Prečni
Iskreno se zahvaljujemo nekdanjim učencem, sostanovalcem Seidlove ceste 32, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki so pokojno pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala Domu starejših občanov Novo mesto, g. proštu Lapu za opravljen pogrebni obred in ganljive besede slovesa, pevskemu društvu Šmihel in Pogrebnemu zavodu JP Komunala za organizacijo pogreba.
Družina Mesojedec
ZAHVALA
Prazen je dom, prazno vse,
ni več tvojega smehljaja, le trud tvojih rok in lep spomin nate nam ostaja.
V 86. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, pradedek, brat, svak in stric
JOŽE JARKOVIČ
iz Čadraž 4, Šentjernej
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem za izraze sožalja, darovane vence, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, posebej pa ZLSD Šentjernej, KO ZB Šentjernej, DU Šentjernej, GD Bela Cerkev, Krki,tovarni zdravil Novo mesto, pevcem GD Šmihel pri Novem mestu, Pogrebni službi Oklešen, govornikom gospodu Jožetu Hribarju, gospodu Francu Verbiču in gospodu Slavku Gregorčiču za besede slovesa ter gospodu Alojzu Frančiču za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Albina, sin Slavko in hči Majda z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta
ANA BARBO
roj. Strajnar
z Malega Kala 11 pri Mirni Peči
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč. Zahvala tudi ZB Mirna Peč za govor, g. župniku za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Oklešen za organizacijo pogreba in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih slovesa stali ob strani, nam pisno ali ustno izrazili sožalje in pokojni darovanli cvetje in sveče. Vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto ®	068/323-193
mobitel: 0609/625-585 0609/615-239
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, stare mame, prababice, tete in tašče
TEREZIJE ŠUKLJE
z Dol. Lokvice 13
Z bolečino v srcu se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in krajanom KS Lokvica za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala vsem Stankovim, sosedi Jožici za pomoč in ganljive besede slovesa, pevkam za zapete žalostinke, g. Janžekoviču za zaigrano Tišino ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustil naš dragi brat in stric
LUDVIK
VIDMAR
Češence 2, Mirna Peč
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za besede sožalja, vence in sveče. Posebno se zahvaljujemo ge. Joži Barbo za njeno nesebično pomoč. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in Pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je tragično zapustila
FRANCKA
FINK
roj. Povše
Smrečnikova 26, Novo mesto
Ob boleči izgubi drage sestre in tete se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, stanovalcem stanovanjskega bloka, Društvu invalidov in gluhih za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, nosilcu prapora in vsem, ki ste pokojno spremili k zadnjemu počitku. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v tako velikem številu ustno in pisno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za pomoč družini Fifolt, sodelavcem Zdravstvenega doma Novo mesto, bolnišnici Novo mesto, Mestni občini Novo niesto, JP Komunala, Košarkaškemu klubu Krka, Kolesarskemu klubu Krka Telekom ter govornikom za lepe besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
V globoki žalosti: žena Katica, hčerka Ana, sin Jure, mama in brat z družino ter ostalo sorodstvo
dr. med. MIROSLAV BALAŽIČ
V 48. letu nas je nenadoma zapustil mož, oče, sin in brat
specialist internist
ZAHVALA
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom Bereče vasi in Potov Vrha, ki so pokojno pospremili k zadnjemu počitku, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ji namenili lepo misel, nam pa izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki so pokojno imeli radi, jo obiskovali v času bolezni, ter prijaznemu osebju Doma starejših občanov za vso skrb in nego.
Vsi njeni
ZAHVALA
Življenje tvoje imelo je svoj moto: poštenje, delo in srčno dobroto!
Iz dneva v dan neutmdno si garala, za svoje in za druge se razdala...
Trpela mnogo si, se žrtvovala, le redki so ti znali reči hvala.
Čeprav v hladni gomili počivala boš odslej, tvoja ljubezen in tvoj moto živita v nas naprej.
V 78. letuje umrla naša
MARIJA MATKOVIČ
v
roj. Zonta
št. 41 (2S64), 15. oktobra 1998
DOLENJSKI LIST
TA TEDEN ¥AS ZA
m TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 15. oktobra - Terezija Petek, 16. oktobra - Jadviga Sobota, 17. oktobra - Marjeta Nedelja, 18. oktobra - Luka Ponedeljek, 19. oktobra - Etbin Torek, 20. oktobra - Irena Sreda, 21. oktobra - Urška LUNINE MENE 20. oktobra ob 12.09 - mlaj
kino
BREŽICE: Od 15. do 19.10. (ob 18.30 in 20.30) akcijski film Armageddon. 21.10. (ob 18. uri) grozjivi film Krik 2.21.10. (ob 20.30) pustolovski film Zorro maščevalec.
ČRNOMELJ: 16.10. (ob 20. uri) ameriški film Dež za ubijanje. 17.10. (ob 18. uri in 20. uri) ameriška melodrama Tako je ljubka.
DOBREPOLJE: 16.10. (ob 19.30) pustolovski film Preživetje na robu divjine. 17.10. (ob 19.30) ZF film Smrtonosni spopad II. 18.10. (ob 15. uri in 19.30) ameriški akcijski film Smrtonosno orožje IV.
GROSUPLJE: 16.10. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Smrtonosno orožje IV.
IVANČNA GORICA: 16.10. (ob 16. uri) ameriški akcijski film Smrtonosno orožje IV. 17.10. (ob 19. uri) pustolovski film Preživetje na robu divjine.
KOČEVJE: 15.10. (ob 18. in 20. uri) pustolovski film Preživetje na robu divjine. 18.10. (ob 18. in 20. uri) ZF film Smrtonosni spopad II. 19.10. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Smrtonosno orožje IV.
KRŠKO: Od 15. do 18.10. (ob 20. uri) akcijski film Mačevalci. 17. in 18.10. (ob 18. uri) romantična komedija Upanje ostaja.
METLIKA: 16.10. (ob 20. uri) ameriška melodrama Tako je ljubka. 18.10. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Dež za ubijanje.
NOVO MESTO: Od 15. do 21.10. (ob 16. uri) pustolovski film 6 dni, 7 noči. Od 15. do 21.10. (ob 18.30 in 21. uri) ZF film Dosjeji X.
RIBNICA: 17.10. (ob 22. uri) ZF film Smrtonosno orožje IV. 18.10. (ob 17. uri) pustoloVski film Preživetje na robu divjine.
SEMIČ: 18.10. (ob 18. uri) ameriška melodrama Tako je ljubka.
VELIKE LAŠČE: 16.10.(ob20.uri)ZF film Srtonosni spopad II. 17.10. (ob 20. uri) akcijski film Smrtonosno orožje IV. 18.10. (ob 20. uri) pustolovski film Preživetje na robu divjine.
TREBNJE: 16.10. (ob 20. uri) in 18.10. (ob 17. uri) komedija Šest dni, sedem noči.
film
• VELIKI LEBOWSKI, komični krimič (The Big Lebovvski, 1998, ZDA, 120 minut, režija: Joel Cohen)
Zadnji film bratov Joela in Ethana Cohena je pri večini povzročil nemalo zmedenosti in presenečenja. Tisti, ki so pričakovali kompaktno in zašpičeno krvavo smešno zgodbo, kot smo jo nazadnje gledali v Fargu, so bili naravnost sesuti, saj je dogodkovna nitka v Lebowskem v tem oziru močno “razštelana”. Lebovvski je namenoma ležeren film o ležernih ljudeh. Neženi-rana ležernost pa je itak prevladujoči moto večine vlog Jeffa Bridgesa, tokrat kot Velikega Lebowskega, drugič kot ciničnega radijskega DJ-ja v Kraljevem ribiču, tretjič kot propadlega naftarja v Bogdanovichevi Zadnji predstavi iz daljnega 1971. leta.
Jeff Lebowski vztrajno zahteva, da ga kličejo “dude”, frajer, dejansko pa je prototip največjega “luzerja” v Los Angelesu. Samec srednjih let, živi od podpore za nezaposlene, ne hodi k ftzerju, sploh se ne preoblači in
vedno nosi hlače za na plažo in plastične opanke, če pa ga zazebe, si nadene še utrujen kopalni plašč. Posluša Dylana, CČR in podobno navlako iz uporniških šestdesetih, ko naj bi bil tudi on še angažiran, vendar je Jeff tak lenuh, da se sploh ne spomni več, zakaj je bil kdaj za “stvar”, če je sploh kdajkoli (za) kaj bil. Esenca njegovega njemu niti najmanj dolgočasnega življenja je kegljanje. Enostavno in premočrtno hedonistično življenje prekineta dve gorili, ki ga prebutata, češ da njegova razsipna soproga še vedno ni vrnila dolga mafijskemu producentu porno filmov. Jeff ugotovi, da jih je po krivem “fa-sal” namesto soimenjaka, invalidnega in bogatega debeluha, ki je poročen z nekdanjo porno starleto. Do zapleta pride, ko malo kot da ugrabijo, stari pa ga kot kurirja pošlje izročit milijonsko odkupnino...
Lepota in intriga Velikega Le-bovvskega je v obskurnih detajlih perfekcionistično posnetih zamahih kegljačev, krogle, ki se prikotali po kromiranih vodilih in mehko drvi proti četi kegljev, v zdizajniranih sanjah o viking-ških lepoticah. Plus John Turtur-ro kot pedofilični seksi-latino šminker, ki ima boljšo koreografijo kot Travolta v Vročici sobotne noči in preklinja precej huje kot podgorski ateti.
TOMAŽ BRATOŽ
NOVO MESTO-Žabja vas
•	stanovanjski blok, novogradnja
•	predvidena vselitev: marec 2000
•	ugodne cene, popust pri predplačilu
•	zagotovljene cene
ob podpisu predpogodbe
- informacijeiNESK nepremičnine, Ljubljana tel.:	061/131-0283
GSM: 041/731-981
/1
DOLENJSKI mf
r\
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik),AndrejBartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. polletje S. J JO tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.J60 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu.
OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 2.900 tolarjev), na prvi ali zadnji struni 5.600 tolarjev (v barvi J.800 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-lisl.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
KMETIJSKI STROJI
TRAKTORSKI PLUG Posavec kupim. 3 (068)24-057.	4059
TROSILEC hlevskega gnoja, odvzemalec silaže in dvobrazdni plug Slavonce prodam. 3(068)21-143.	4079
KUPIM
ODKUPUJEMO leskovo kolje za “stile" in lepo bukovino. 3 (068)87-318.	4055
ENOINPOL SOBNO STANOVANJE ali starejšo hišo v Novem mestu ali bližnji okolici kupim. 3 (068)23-050.	4075
MOTORNA VOZILA
126 PGL, letnik 1989,50.000 km, prodam za 50.000 SIT. 3 (068)25-938, popoldan. 4030
ZARADI BOLEZNI ugodno prodam 126 P, garažiran, za 20.000 SIT, hrastov sod, star 3 leta, za 10.000 SIT in cirkular, 5 KM, za 50.000 SIT. 3 (068)45-393.	4039
FORD ORION 1.6 CLX i, letnik 1991, z veliko dodatne opreme, prodam. Sandi Škedelj, Dol. Vrhpolje 12, 3 (068)41-162. LADI SAMARI, letnik 1993 in 1995, prodam. 3 (068)66-512.	4044
JUGO KORAL 45 prodam. 3 (068)21-602.
GOLF D, letnik 1991, rdeč, ohranjen, prodam. 3 (068)324-466 ali (041)754-909.
4060
R 18, letnik 1979, garažiran, prvi lastnik, 152.000 km, prodam. 3 (068)22-579. 4061
BMW 316, letnik 1987, prodam. 3 (068)50-443.	4062
PRIMERO 1.6 SLX 5 HB, letnik 1998, salonski primer, ugodno prodam. Informacije ob obisku, 3 (068)75-180.	4063
NISSAN MICRA, letnik 1993,70.000 km, v odličnem stanju, prodam. 3 (068)75-180.
4064
JUGO KORAL 45, letnik 1989, rdeč, nujno prodam. 3 (068)324-477.	4066
R19 RT, letnik 1994, karamboliran, prodam. 3 (068)324-716, od 15. do 16. ure. 4073 ŠKODO FAVORIT, letnik 1993,72.000 km, belo, strešno okno, redno servisirano, ohranjeno, ugodno prodam za 549.000 SIT (5.800 DEM). 3 (068)26-559.	4077
GOLF JX D, letnik 1988, prodam. 3 (068)42-652, popoldan.	4083
GOLF II 1.6 D, letnik 1988, bel, 3V, zelo lepo ohranjen, registriran do 3/99, prodam. 3 (041)720-038.	4088
FIAT PANDA CLX, letnik 1993, bel, 3V, nikoli poškodovan, avtoradio, prodam. 3 (041)720-038.	4089
ALFA ROMEO 33 1.3 S, letnik 1987, rdečo, 130.000 km, prodam. 3 (068)391-59-75, dopoldan, ali (068)75-407, popoldan. 4091 OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1988, zelo ohranjen, prodam. 3 (068)81-094 ali (0609) 636-778.	4097
OPEL CORSO 1.2 swing, letnik 12/94, prodam. 3 (068)53-191.	4058
ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1993, ohranjeno, prodam. 3 (068)65-119.	4069
R 4, letnik 1990, zelo lepo ohranjen, prodam. 3 (0608)67-008.	4072
R 4 GTL, letnik 1987, rdeč, prodam 3 (068)81-463, popoldan.	4081
OPEL KADETT letnik 1979, registriran do 3/99, vozen, poceni prodam. 3 (068)44-126. R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 7/99, prodam. 3 (068)81-158.	4068
$ SUZUKI
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto S 068/24-791
PRODAJA IN SERVIS
OBVESTILA
FRIZERSTVO MARIJA KULOVEC iz Vavte vasi obvešča cenjene stranke, da bodo brezplačni strokovni pregledi lasišča ponovno v torek, 20. okrobra popoldan. 4094
POSEST
Splača se varčevati!
VEZAVA
DEVIZNIH DEPOZITOV
Znesek v DEM	Nad 1 mesecem	Nad 3 meseci	Nad 6 meseci	Nad 12 meseci
nad 1.000	2,99 %	3,02%	3,03%	3,22%
nad 10.000	3,00%	3,03 %	3,04%	3,27%
nad 100.000	3,01 %	3,04%	3,05 %	3,36 %
nad 1.000.000	3,02%	3,05%	3,06%	3,45 %
Vezava deviznih sredstev je možna tudi v naslednjih valutah: ATS, CHF, USD in ITL.


DOLENJSKA
BANKA
Banka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati!
TERMOAKUMULACIJSKO peč prodam. "S 068/373-460 ali 22-361
RAZNO
STANOVANJA
PROSTOR, cca 200 m:, primeren za skladišče, pisarne in mirno proizvodnjo, z urejeno dokumentacijo, iščemo. S* (068)321-501. od 8. do 16. ure.	4038
V NOVEM MESTU najamemo s 1.2.19^ dvosobno stanovanje, (041)708-049. 407
PRODAM
OPAŽ, smrekov, suh, z dostavo, II. klasa 540 SIT, 1. klasa 720 SIT, in talni pod po 1250 SIT prodajamo. 3 (063)451-082.	2826
KAMEN ŠKR1LJAVEC različnih barv prodajamo. 3 (063)762-433.	3147
S1NTHESYZER, 4 oktave, 100 ritmov, skoraj nov, stojalo, kočvek, poceni prodam. 3 (068)324-377,polS.uri.	3849
NA ZALOGI po zelo ugodni ceni briketi za kurjavo. 3 (068) 83-124.	4016
SUHE smrekove plohe in ostrešje za hišo, v Kočevju, prodam. 3 (068)324-257.	4023
ZELO MALO RABLJENO peč na trda goriva Kuppersbusch, primerno tudi za kuhanje, prodam. 3(068)48-331.	4026
MOŠT iz cepljnega grozdja prodam 3 (068)84-840.	4031
800 KILOGRAMSKO pnevmatsko stiskalnico za grozdje prodam. 3 (065)46-141.
4041
PRALNI STROJ in jogi posteljo ugodno prodam. 3 (068)20-243.	4042
1.5 M’javorjevih desk, debeline 2 cm prodam. 3 (068)83-396, okoli 12 ure. 4050
KOSTANJEVO KOLJE na rastilu, v Golo-binjeku pri Mirni Peči prodam. 3 (068)323-133.	4051
V CENTRU Novega mesta oddam opremljeno trgovino. 3 (068)23-982.	4052
USPREŠNO inštruiram vse predmete za osnovno šolo. 3 (068)75-154.	4084
POZOR! S pomočjo kristalov vam pomagam pri težavah in natančno napovem prihodnost. Pokličite na 3 (061)341-202, Mery.
3695
ŽIVALI
VALILNICA NA SENOVEM obvešča ce* njene kupce, da sprejemamo naročila za
vrste enodnevnih in večjih piščancev. Vse ij' formacije dobite na Tt (0608)71-375.	$2
MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave
OPRAMUENO TRGOVINO na Suhorju 7 oddam v najem. It (068)50-123.	3985
V NOVEM MESTU, na ugodni lokaciji, oddamo poslovni prostor, 150 m:, primeren za trgovino dejavnost. O (068)324-063 ali (041)629-456.	4029
SLUŽBO DOBI
JEDILNI KROMPIR, repo za kisanje, krmno peso in jabolka za sok prodam. 3 (068)321-957.	4070
SYNTHESIZER Goldstar GEK - S 230 in Synsonic Keyboard prodam. 3 (068)83-557.
4087
KORUZO v strokih ali v zrnju prodam. 3 (068)344-003.	4090
KOMUNIKATIVNE in ambiciozne osebe vabimo k sodelovanju pri zanimivem projektu. 3 (041)711-997.	4025
KUHARJA - (ICO) zaposlimo. Soba preskrbljena. 3 (066)747-101.	4027
V TRGOVINI s konjeniško opremo zaposlimo trgovca za delo v prodajalni v Slovenski vasi pri Bregani. Zahtevana strokovna izobrazba, zaželjeno poznavanje konjeniške opreme ter znanje hrvaškega jezika. Pisne prošnje pošljite do 21. oktobra na naslov: EOUUS, p.p. 4231,1001 Ljubljana. 4034 NATAKARICA dobi delo v novem gostinskem lokalu. 3 (068)83-150.	4036
MLAJŠEGA DELAVCA s C- kategorijo zaposlim. 3 (068)76-462.	4037
NATAKARICA dobi redno zaposlitev v baru Maja na Suhorju pri Melliki. 3 (068)50-434.
4046
pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja-prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejC' majo in dajejo vse informacije: Jože Zupatj' čič, Otovec, Črnomelj. 3 ( 068)52-806. Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, 3 (0608) 67-587, Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog. 3 (068)49-813.	3361
LETOŠNJO rejo kuncev - zajcev, 30 kofl1* prodam. 3 (068)24-249.	4038
2	BIKCA, črno-bcla, stara 10 dni, prodali
Šentrupert, 3 (061)872-038.	4086
TELICO SIVKO, brejo 8 mesecev, A - kontrola, prodam,. 3 (068)79-617.	4094
VEČ ODOJKOV, težkih do 30 kg, proda«1-
3	(068)81 -463, popoldan.	408*
VEČ PUJSKOV, težkih 25 do40kg, prodani.
3(068)41-079.
4048
2 BIKCA, več sivo-rjavih telic, tudi brejjj
tribrazdni plug in kravo za zakol, prodam. J) (068)40-005 .	406-
PUJSKE in večje prašiče ter drva proda«1* 3 (068)76-209.	408-
BIKCA slmentalca, starega 7 tednov, pr*1' dam. 3 (068)45-478.	408»
—
MOŠT šmarnice prodani. 3 (068)75-247.
4093
KLJUČAVNIČARJA in pomožnega delavca zaposlimo. 3 (068)81-571 ali 42-437.
4049
V STROGEM CENTRU Novega mesta ugodno prodam, dam v najem ali menjam poslovno- stanovanjski objekt. Možnost večih dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, bančništvo, gostinstvo idr.) 3 (068)341-948 ali (061)1425-721.	3974
VIKEND, 10x7m, z 1.16 ha zemlje, na Žigr-skem Vrhu pri Sevnici, z vodo, elektriko, asfaltom do parcele (lahko tudi telefon), prodam. 3 (0049)7361-628 20.	4028
VEČJO HIŠO v Ljubljani, na Rudniku, prodani. 3 (061) 127-15-37.	4048
TRIFAZNI CIRKULAR, 5.5 KW, Bimetal, kovinski, star 2 leti, ugodno prodam. 3 (068)60-155.	4096
GROZDJEžametne črnine in modro frankinjo, še na rasti, zrelo, ugodno prodani. 3 (0608)21-777.	4086
140 M2 lamelnega parketa prodam po 500 SIT. 3(068)324-259.	4032
KOMBINIRANO PEČ Ferrotcrm, 40 KW. prodam. 3 (068)321-953.	4033
PRIKOLICO za osebni avto in peč na petrolej ugodno prodam. 3 (0609)650-632.
4067
REDNO ZAPOSLIMO dekle s končano trgovsko šolo za delo v trgovini Big star. Informacije na naslovu: Pod Trško goro 49, Novo mesto, ali na 3 (068)372-600.	4074
ZANIMIVO DELO na domu z možnostjo dobrega tedenskega zaslužka nudimo. 3 (041)746-273.	4078
MIZARJA s prakso ali za priučitev takoj zaposlimo. Mizarstvo Zupančič, s.p., 3 (068)75-374 ali(041)682-512.	4095
\o*
Q-

Irf
O
</>
Q)
S


HevU
•s 068/324-377
130 LITROV sadjevca prodam. 3 (068)40-375.	4024
NATAKARICA DOBI DELO v
okrepčevalnici AS pri AMZS na Otočcu. TT 041/730-151
ŽGANJE SADJEVEC in kamin za ogrevanje ugodno prodam 3 (068)76-233.	4071
JABOLKA za ozimnico jonagold in idared prodani. 3 (068)73-209.	4040
GRADBENI STROJ - kompresor prodani 3(068)44-126.	4053
KUHARICO in NATAKARICO zaposlimo v Bistroju A na
novomeškem Novem trgu.
•s 0609/628-385
mH/
Novi simbol
nove storitve
Q £<jPi5« - elektronsko pismo
Elektronska poštna storitev
Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej:
•	izdelavo.
•	izpis.
•	kuvertiranje.
•	dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil.
KJ POSTA SLOVENIJE
http://www.posia.si c-mail: infcx«'posia.si
PBS.
Poštna banka Slovenije, d.d.
Ugodni potrošniški krediti na 60 mesecev že od TOM + 6,9 % naprej - tudi za nekomitente!
Informacije na tel. št.: 0621449 24 70.
Bi tudi vi želeli živeti brez bolečin v križu, sklepih, mišicah in brez ostalih težav?
Taheebo izdelki so prava rešitev!
Roža, d.o.o., Črnomelj Tel. 068/51-947
RADIO
U NIV 0 X
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
*ISTB0
cA
Novi trg, Novo mesto
Tt 322-765
vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit...
Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo.
Pridite, poskusite
in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite pri
PARTNERTRADING, d.o.o.,
iz Novega mesta!
^lon
Nova poslovalnica na NOVEM TRGU V NOVEM MESTU!
Tel.: 322-041
' moški, ženski klobuki ter ostala pokrivala 1 modni dodatki 1 izposoja ženskih poročnih oblek, dekliških oblek za prvo sv. obhajilo 1 poročni dodatki
DOLENJSKI
LIST
daš četrtkov prijatelj
Vi uganete - mi nagradimo!
Odgovor na dvajseto nagradno vprašanje se je pravilno glasil, da bralce o tem, kdo bo v kratkem godoval, na 22. strani Dolenjskega lista obvesti rubrika Tedenski koledar. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imel Rok Mohar iz ulice V Brezov log 1 v Novem mestu, za knjigo (J. Dularja Smeh na prepihu) pa je bil izžreban Martin Tomažin ml. iz Šukjletove 13 v Novem mestu. Med rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (T. Jakšeta Dolenjske obraze) prejme Franc Jordan iz Ilirske ceste 9 v Šentjerneju.
Izpolnite pravilno enaindvajseti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu. Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 20. oktobra, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad - dveh knjig (ene bo deležen nekdo od rednih plačnikov naročnine) in
darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev.
§<§---------------§jf
NAGRADNI KUPON št. 21
Vprašanje: Navedite ime novinarja Dolenjskega lista, čigar pisanje najraje berete!
Odgovor:
Moj naslov:
frizerski salon
Sabina Zakšek, s.p. Marjana Kozine 3 Novo mesto *
Od 15. oktobra dalje vsak dan (razen ponedeljka) od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Naročila po
‘S* 068/22-361
Zaradi povečane poslovne dejavnosti so Vaše telefonske linije preobremenjene, uspeh Vašega dela pa je v veliki meri odvisen od hitrega komuniciranja prek računalnikov, telefaksov in telefonov. Zato Vašemu podjetju predlagamo sodobno tehnološko rešitev vseh telekomunikacijskih zadreg s kombinirano uporabo ISDN in SiOL storitev. Povečali boste učinkovitost, prihranili čas in denar. Telekom Slovenije je v Sloveniji edini ponudnik omrežja in storitev ISDN, ki omogočajo prenos govora, podatkov, slik in videa. Telekom Slovenije je vodilni komercialni ponudnik interneta v Sloveniji z omrežjem SiOL, ki ima največjo zmogljivost mednarodnih in domačih povezav. Informacije na brezplačni telefonski številki 080 80 80.
http://www.telekom.si
Telekom^l)
Slovenije	w
Nacionalni operater telekomunikacij
Oddamo v najem 300 m2 prostora za trgovino, pisarne, projektivo, plesno šolo, zdravstvo, fittnes center. Poslovni objekt “KIKINTERIER”, Bršljin 18 a, Novo mesto Tel.: 068/322-944, 23-422, Mob.: 0609/612-505
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto
po E* 068/323-610 ali 041/623-116
odmevno objavo v
DOLENJSKEM LISTU
Agencija MISTIQUE -Ženitno posredovanje
vam ureja razna srečanja ob kavici in plesu. Tel. 068/374-091
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 s 068/321-751
ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo.
II Tua I DOLENJSKI LIST
Dolenjske
Toplice ...
Vzemita si trenutek zase
Zanjo
3 polni penzioni
denzitometrija - merjenje kostne gostote 1 - x fitball 1 - x fango obloge 2 - x gimnastične vaje v vodi 1 - x delna ročna masaža 1 - x podvodna masaža 2 - x savnanje
kopanje v termalnih bazenih sobotni ples
... ker človek ni stroj !
Zanj
3 polni penzioni
1 - x cela in 1 - x delna ročna masaža 2 - x podvodna masaža 2 - x vaje v fitnes centru 2 - x gimnastične vaje v vodi 2 - x savnanje
kopanje v termalnih bazenih sobotni ples
Cena programa na osebo v dvoposteljni sobi: hotel Vital 38.300, hotel Kristal 36.700. Turistična taksa in zavarovanje nista vključena v ceno.
(^KRKkZDRAVILIŠČK
Rezervacije in informacije: telefon 068 65 230, fax 068 65 662
VIKEND PAKETI . PROGRAMI ODDIHOV . PROGRAMI ZDRAVLJENJ
PORTRET TECjA TEdlNA
Zlatko Romih
Življenje in delo Zlatka Romiha, ki je konec septembra kot inšpektor za varnost cestnega prometa na upravi za notranje zadeve Novo mesto zaradi upokojitve odložil policijsko obleko, je bilo vseskozi neločljivo povezano s prometom. Ze kot otroka gaje privlačila mehanika, zato je kot 14-letnik odšel v vajensko šolo za avtomehanika. Mehanik je bil do leta 1969, ko je šel služit domovini na Hrvaško, kjer je bil v centru za šolanje voznikov inštruktor za tovorna vozila. Njegova življenjska pot ga je po vojski še nekaj časa vodila po delavnicah, kmalu pa je postal voznik tovornjaka, čeprav ga je ves čas od leta 1967, ko je kadetnica v Tacnu sprejela prvo generacijo bodočih policistov, preganjala ideja, da bi šel v policijske vrste.
Željo je uresničil leta 1973 (mimogrede: takrat se je tudi poročil in v zakonu dobil dve hčerki), po končanem šolanju pa se je začelo njegovo delo na cesti, kkjer je bil policist prometnik. Za takšno delo je imel torej popolno znanje, ki mu je velikokrat še kako prišlo prav, na primer, kadar je bilo potrebno kakšnemu vozniku, ki je zaradi okvare na avtu ostal na cesti, pogledati pod pokrov motorja in rešiti, kar se na cesti rešiti da. Z nasmeškom se spominja tudi pripetljajev z vozniki vlačilcev, ki so se, ko so bili zaradi velike gneče na Dolenjki začasno izločeni iz prometa, lovili po parkiri-
šču in poskušali obračati nerodno in dolgo vozilo. Zlatko jim je v takšnih trenutkih z veseljem pomagal.
Policist prometnik je bil eno desetletje, in to prav v času, ko je bila magistralna cesta št. 1 najbolj krvava. “Takrat smo novomeški prometniki imeli na skrbi to cesto vse od Biča do Bregane, saj UNZ Krško še ni bila ustanovljena. Verjetno na tej cesti ne bi našel 100-metrskega odseka, na katerem ne bi obravnaval karambola. Kaj vse smo policisti počeli, da bi preprečili morijo! Bila so obdobja, ko ni bilo tudi po več tednov nobene smrtne nesreče, a to ugodno stanje se je običajno na hitro obrnilo,"pripoveduje.
Ko je zapustil delo na terenu, je postopno končal višjo policijsko šolo in napredoval: od pomočnika komandirja za področje varnosti, namestnika komandirja, komandirja do inšpektorja, sprva za področje javnega reda in miru, potem pa za prometno varnost. V času njegovega službovanja se je zakon o varnosti cestnega prometa večkrat spremenil in žal mu je, da pri nastajanju zadnjega, ki je bil zaradi novega načina kaznovanja gotovo deležen največ pozornosti javnosti, ni imela več besed operativa, kar se kaže v kar številnih pomanjkljivostih. “Sedaj bi še težko rekli, da je zakon pripomogel k večji varnosti, kise je sicer najbolj poznala v prvem mesecu veljavnosti, gre bolj za slučaj in aktivno delo policije, učinke pa lahko pričakujemo drugo leto, ko bodo lahko vozniki res ostali brez vozniškega izpita. Takšnemu šoferju bo v domačem kraju gotovo nerodno ponovno sesti za volan vozila avtošole, ”pravi Zlatko.
Sedaj, ko se je upokojil, pa bi rad uresničil nove cilje. Z družino so se namreč pred dobrimi tremi leti iz rodnega Novega mesta preselili v Brezovico pri Šmarjeških Toplicah, kjer želijo hišo do konca spravili v red, več časa pa bo tudi za sprostitev in še pred kratkim zaradi obilice službenega dela pogosto odrinjene hobije.
TANJA GAZVODA
m
d
SEIDLOVA GEOLOŠKA ZBIRKA
A \ /E.
I
ur
i s (
VEČ KOT 100-CVETA DATURA - Na vrtu Anice Čeme iz Šentjerneja je letos daturi res ugajalo. Lani ni zrasla niti pol metra, prezimila je v pralnici, letos pa je zrasla več kot 2 metra visoko in se na štirih vrhih okrasila z več kot 100 cvetovi. Posebnost te rastilne, ki ji pozimi listi ne odpadejo, je tudi ta, da je tokrat cvetela že tretjič v enem letu. (Foto: T. G.)
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
V Rogaško Slatino, Ormož in Jeruzalem
Na izlet vas spet vabimo v
soboto, 24. oktobra. Sli bomo v Rogaško Slatino, si tam ogledali steklarno in pot nadaljevali do Ormoža, kjer si bomo ogledali tovarno sladkorja. Pot nas bo vodila še do Jeruzalema, kjer bo tudi pozno kosilo. Odhod z novomeške avtobusne postaje ob 7. uri, prihod okoli 21. ure.
Cena za naročnike Dolenjskega lista je 4.100, za ostale 4.900 tolarjev. Prijavite se čimprej, najkasneje pa do ponedeljka, 19. oktobra, na telefon:
068/321-115, 325-477 Na izlet vas vabita
DOLENJSKI LIST!
in
tutiitična. cujencija
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Pohvala Bramacu - Vina preveč, vino uvažajo - Bučka razdvojena - Novo mesto brez tujega tiska - Račun iz komunale - Mrliška vežica v Metliki - Oglaševanje v Novem mestu
Dežurni novinar v četrtek je sprejel precej klicev. Plutovi iz Semiča so sporočili pohvalo za podjetje Bramac. Ko so kupovali kritino, so jim v Bramacu prijazno svetovali, kje jo bodo dobili poceni. “To je bil res koristen nasvet. Pošteno podjetje so, saj gledajo na kupca.”
Franc iz Krškega pa je ogorčen. Lani so grozdje plačevali vinogradnikom po 150 tolarjev za 1 kg, letos pa po 40. “Država je dala ljudem nepovratna sredstva za vinograd, cele hribe so zasadili s trtami, zdaj kmetje nimajo kam prodati vino. Ministrstvo za kmetijstvo dela slabo. Vino uvažajo v Slovenijo, domačega kmeta pa ne zaščitijo. Pa se nihče ne zgane.”
Tudi Tonetu z Bučke ni vseeno. “Podpiram Koprčane v prizadevanju za človeške pravice in demokracijo. Podpiram državni zbor, ki ja na podlagi rezultatov treh referendumov vrnil krajevno skupnost Bučka Sevnici. Bučka nikdar v zgodovini ni bila pod
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisat/j zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dati kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki <063)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20 in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
Škocjanom oziroma pod Novim mestom. Kje je bilo ustavno sodišče pred leti, ko ni bila izglasovana priključitev k občini Škocjan. Bučko so dali takrat k občini Škocjan proti volji ljudstva. Dva referenduma sta bila proti priključitvi k Škocjanu, ob tretjem referendumu so ukinili volišče, kjer je največja baza ljudi, ki so za Sevnico in ki potem niso šli na volišče. Dogodki na Bučki v zadnjem času so samo posledica tega priključevanja Bučke k Škocjanu. Razbijanje spomenika ni usmerjeno proti ljudem, ampak je samo posledica razdvojenosti.” Tone z Bučke je še rekel: “Pohvalim Marjana Legana za objektiven prispevek v prejšnjem Dolenjskem listu o vsiljevanju Cerkve v osnovne šole.”
Bralka iz okolice Novega mesta
je razmišljala o tisku. Rekla je, da v Novem mestu primanjkuje tujih časopisov. Teh pa je, za primerjavo, neprimerno več v kiosku pri Intcrmarketu v Brežicah. Razmere, da te ujezi. Tako kot bralca iz Črnomlja pograbi jeza vsakič, kadar dobi račun iz Komunale. “Plačali bi radi samo tisto, kar uporabljamo, ne pa tudi tistega,_česar ne uporabljamo,” je rekel Črnomaljec. V črnomaljski komunali so povedali, da po odloku občani plačujejo porabljeno vodo, kar se obračunava po stanju na vodomeru, a lahko tudi odvajanje in čiščenje odpadnjh vod. Ker vsi porabniki nimajo enakega števila komunalnih storitev, je med posameznimi računi lahko razlika. V komunali so se pripravljeni o posameznih primerih natančno pogovoriti in predlagajo, da se občani obrnejo z vprašanji naravnost na komunalo, na oddelek za vodo-oskrbo.
Metličan je vprašal v zvezi z mrliško vežico v Metliki, predvsem o tem. čigava je v resnici. Župa
Matkovič je pojasnil, da mrliška
vežica stoji na parceli, ki je last
občine Metlika. “Mestna skupno-
st Metlika je prosila, da ji damo mrliško vežico v last. Vendar smo predlagali po priporočilih vladnih strokovnjakov, da se objekt ne da
v last, ampak v uporabo mestni skupnosti Metlika.”
Drago iz Novega mesta je vprašal, kdo dovoljuje postavljati panoje na Koštialovi ulici v mestu. Po njegovem kvarijo tamkajšnje lepo okolje. Na sedežu novomeških krajevnih skupnosti so pojasnili, da je postavljanje velikih oglaševalskih panojev v pristojnosti mestne občine Novo mesto in javnega podjetja Komunala
Novo mesto.	......„ „
M. LUZAR
Štiristo milijonov let star fosil
V novomeški gimnaziji je urejena ena redkih, a zelo bogatih geoloških zbirk pri nas
NOVO MESTO - V sklopu praznovanj 250-letnice novomeške gimnazije je tudi ureditev Seidlove geološke zbirke, kije ena redkih takih zbirk na Slovenskem. V zbirki je precej fosilov iz okolice Šmarjete, Šentjerneja in Vinjega Vrha, to območje pa velja za slovensko posebnost, saj so tu najdbišča fosilov, starih okoli 20 milijonov let. Novomeška gimnazija pa ima tudi 400 milijonov star fosil najbolj znamenite vrste polža miocenskega obdobja, ki ga odlikuje velikost: hišica je velika do sedem centimetrov in je v porcelanastem ovoju. Omenjen primerek je bil najden v Vajndolfu pri Šentjerneju.
Tudi med minerali, ki so zbrani tako rekoč iz celega sveta, je nekaj izjemnih primerkov, kot sta dragoceni opal in malahit. Od mineralov, najdenih na slovenskih tleh, pa sta edinstvena vvulfonid - cin-kov mineral iz Mežice ter limonina geoda, verjetno iz opuščene železove rude, najdena blizu Žužemberka.
Kot je dejala ravnateljica gimnazije prof. Helena Zalokar so zbirko poimenovali po Ferdinandu Seidlu, akademiku, uglednem prirodoslovcu, matematiku in fiziku, ki je pred prvo svetovno vojno učil tudi na novomeški gimnaziji. Osnoval je zbirko kamnin in mineralov, pri tem pa mu je pomagal gorenjski župnik in navdušen geolog Simon Robič, ki je
primerke opremil tudi s podatki o najdbišču, ki jih žal, nimajo vsi eksponati v gimnazijski zbirki. Z zbirko je po drugi svetovni vojni nadaljeval prof. Vinko Fabian.
V knjigi, kije nastala ob zbirki, je fosile predstavil dr. Vasja Mikuž z geološke fakultete v Ljubljani, mag. Renato Vidrih s Seizmološkega zavoda Slovenije je opisal minerale, prof. dr. Rajko Pavlovec, prav tako z geološke fakultete
v Ljubljani, pa je prispeval uvodnik in podatke o Ferdinandu Seidlu. Veliko delo pa je tako pr] urejanju zbirke kot tudi pripravi knjige opravila dipl. geologinj3 Andreja Škedelj - Petrič z novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Postavitev zbirke in izdajo knjige je omogočila Krka, tovarna zdravil.
LIDIJA JEŽ
ČETVERČKI UPIHNILI SEDEM SVEČK - Biharjevi četverčki iz Novega mesta, ki so poleg trboveljskih četverčkov edini v Sloveniji, so prvega oktobra praznovali že sedmi rojstni dan. Posebnega rompompoma zato niso pripravili, saj živijo skromno ob očetovi pokojnini, mamica Damjana pa pridno zaključuje študij na fakulteti. Filip, Samo, Tilen in Adam j'111 sliki od leve proti desni) so veliki prijatelji, radi se igrajo skupaj. Nedavni obisk Lego kamiona jih je tako navdušil, da so ga obiskali vsako popoldni enako oblečeni za lego mizicami so pri obiskovalcih vzbujali veliko pozornost. (J. P.)
NEVARNI PRITOKI TEMENICE
Voda zalila kleti in odnašala
Hujše katastrofe le ni bilo, škoda pa je kljub temu na cestah, njivah in tudi v objektih
Čeprav tokratno deževje v našem delu Slovenije ni povzročilo težav, s kakršnimi so se ubadali v
PRIDIH JESENI NA PULTU -Med ljubitelje narave in gobarje sodita tudi mirnopeška gostinca Olga in Ljubo Novljan. Pred kratkim, ko sta proste minute spet izkoristila za nabiranje kostanja in gob, sta se še posebej razveselila velikih jurčkov dvojčkov, težkih okrog 2 kilograma, ki sta ju našla v golobi-njskem gozdu. Novljanova sta z njimi okrasita gostilniški pult.
nekaterih delih države, pa je mnogim tudi pri nas povzročila precejšnjo škodo.
Hudourniški značaj je spet pokazal Florjanski potok, ki se v Sevnici izliva v Savo, saj je poplavil 5 hiš. Kakšno moč je imela povodenj 6. oktobra malo pred 7. uro, priča tudi podatek, da je kot za šalo prevrnila 180 kilogramov težak stroj pri Slavku Kovačiču. Lokalni cesti sta zalila potoka Blanščica in Vranjski potok. Med Lončarjevim Dolom in odcepom za Gmajno so deroče vode spodjedle in odnesle brežino potoka s cestno bankino vred. O škodi poročajo tudi s Spodnjega Brezovega in s ceste Podvrh-Trnovec-Lon-čarjev Dol. Sava je poplavila cesti Breg-Sevnica in Sevnica-Blanca, da sta bili nekaj časa zaprti. Večja škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 4 milijone tolarjev, je nastala na 20 hektarjih kmetijskih površin, skupna škoda brez škode na privatnih objektih pa je 18,5 milijona tolarjev.
V trebanjski občini je voda prizadela predvsem naselja v dolini Temenice. Poplavljen bil del ceste Trebnje-Veliki Gaber. Plaz je zasul cesto Šentlovrenc-Dolga Njiva. Poplavljena je bila tudi cesta v Šentlovrencu. V veliko pomoč so bili gasilci, ki so črpali vodo iz hiš. Vaščani pravijo, da takšnje povodnji ne pomnijo vsaj 70 let. Nekaj časa so bile vasi Mačji Dol, Potok, Dolga Njiva ter Veliki in Mali Videm odrezane od
sveta. Z odvečno vodo so se fflO' rali ubadati tudi na Mirni, v Veliki Loki, Ponikvah in Kamnem Potoku.
Voda je prizadela jesenske posevke vzdolž reke Bistrice in cesto od Lipovšice proti cesti Žlebič-Sodražica. Poškodovala je tudi več lokalnih cest in most * * * * v Globeli. Na območju KS Sveti Gregor se je sprožilo več plazov, ki so grozili hišam v dolini. Potok Zastava je poškodoval most pod železniškim nadvozom v PodpO' ljanah in poplavil travnike. V Rit1' niči je voda zalila nekaj kleti.
V občini Ivančna Gorica je bil° največ težav na območju vodoto-
ka Višnjica in Stiškega potoka-
Spodnji Dragi in tudi naprej je Višnjica prestopila strugo, na cesti
proti Sadu je zdrsel del bankine, najbolj pa sta prizadeta cestna odseka Stična-Izirk in Leskovec' Izirek. Za sanacijo škode so 'l občinskih proračunskih srestev namenili 1,5 milijona tolarjev, j
lem občine
Metlika Branko
NENAVADNI KROGI - Miklošičevi iz Jankovičev pri Adlešičih v Beli krajini so pred tremi leti opazili, da na njihovi košenici na obodu kroga v premeroma 15 metrov raste drugačna, bolj temno zelena trava. V začetku oktobra pa je prav na tem obodu pognalo na desetine gob. Marjan Miklošič je skupaj s sosedom Borisom Raztresenom (na fotografiji) s pomočjo knjige sicer poskušal določili, za kakšne gobe gre. a mu ni uspelo. Ker pa se Marjan zanima za bioenergijo, je hotel tudi s te pluli ugotoviti, za kaj gre. Povedal je, da čuti, če sloji v krogu, čudne vplive, ki zanj niso ugodni. Sicer pa sta pri bližnjih Fučkovcih še dva podobna kroga. Morda bodo ti nenavadni pojavi v Jankovičih pritenili koga, ki bo znal pojasnili, od kod in zakaj je prišlo do njih. (Foto: M. B.-.I.)
HOTELI OTOCEC
RESTAVRACIJA TANGO
HIT-ov gost
VLADO KALEMBER
ponovno v restavraciji Tango na Otočcu 17.10. od 20. ure dalje kot HIT-ov gost. Prijatelji razvedrila lepo vabljeni. Rezervacije so potrebne na tel. št. 068/75-700, 75-165.
V soboto, 24.10., pa bo v
povezavi s Turističnim in Kulturnim društvom Otočec prikaz ličkanja in trgatve v restavraciji Tango. Tudi za to so potrebne rezervacije.
naj
V
NAJUSPEŠNEJŠI DOLENJSKI HARMONIKAR - Mladi harmonikar Janez Lekše iz Hudenjpri Škocjanu se je na letošnjem tekmovanj'1, za Zlato harmoniko Ljubečne, j" šteje za državno prvenstvo, med 40" tekmovalci uvrstil med 24 najboljših. Septembra je bilo finalno tekmovanje. Osvojil je zlato plaketo i" prejel majolko kot zmagovalec občinstva. Na raznih tekmovanj je dosegel veliko zmag, tudi v Itn"', ji. Nastopal je pri Avseniku v zna" gostilni pri Jožovcu. Najraje igr" skladbe Miheliča, Avsenika in Sin'i ka. Njegov vzornik in učiteljjepr':', j nuni harmonikar Toni Sotošek. P"*] njegovim vodstvom vadi tretje le'< Njegove želje so, da bi nekoč ustn-noviI dober ansambel. (Foto: Z**] Ristič)	1