Bolj kot isk an je pogojenosti v rem enskega d o g a jan ja z razm eram i n a 500 m b ploskvi je nam geografom blizu F urlanovo u g o tav ljan je pogostosti su š­ n ih in m okrih dob te r zlasti hum id n o sti ozirom a a rid n o sti v S loveniji. M or­ da je F u rla n zan im an je za ta v p ra ša n ja pridob il že v 1. 1941 in 1942 k o t f i­ g u ran t in k a lk u la n t p ri n ač rto v an ju osuševaln ih del n a L ju b ljan sk em B a r ­ ju in C erkn iškem polju . Po T ho rn th w aito v i fo rm u li je iz raču n av al po ten - cionalno ev ap o tran sp irac ijo in u g o tav lja l iz raz lik s p ad av in am i sušnost. R azlike m ed p adav inam i in po tencia lno ev ap o tran sp irac ijo je p re v e rja l s podatk i h idro loške m reže o de janskem vodnem odtoku. S F u rlanovo ra z p ra ­ vo »Ugotavljanje evapotra.nspiracije s pomočjo norm aln ih k l im a tsk ih po ­ kazateljev« (L etno poročilo MS 1966, podobno v R azp rav ah DM) smo do­ bili p rv i p reg led hum idnosti v S loveniji. S tem še daleč ni izčrpan F u rlan o v doprinos k slovenski klim atologiji- M ed če trts to le tn im de lovan jem v m eteoro loškem zavodu je p risp ev a l k p ra k tičn i k lim ato log iji z e lab o ra ti o d im en zio n iran ju m estne kanalizacije , m aksim aln ih ob težbah s snegom , pogostosti zm rzali, izk o riščan ju sončne en erg ije in podobno. Poleg om en jen ih v p rašan j se n jegove objave u k v a r ja ­ jo z vetrom , oblačnostjo , sneženjem , z m eteorološko m režo itd . Š tevilčno na p rv em m estu ob jav pa so le tn i p reg led i o po tek u v rem en a v le tn ih poročilih HMZ. F u rlan o v doprinos h k lim ato log iji n a več področjih p resega slovenske m eje. V okv iru vse naše d ržave je m ed d rug im obdeloval oblačnost, p a d a ­ v ine »kot odsev m onsunskega s tru ja n ja v Evropi«, sončno sevan je n a B a l­ kanu , izh lapevan je , da ne govorim o o n jegovem sodelovan ju v odličnem k lim atskem a tlasu Jugoslav ije . Sodeloval je tu d i p ri kongresih za alpsko m eteoro log ijo in n eka j n jegov ih ob jav je tu d i v d ru g ih m ed n aro d n ih p u b li­ kac ijah . T u je po trebno om eniti z lasti n jegov k l im a tsk i opis Jugovzhodne Evrope v se riji S vetovn i k lim atsk i p reg led (W orld S u rvey of C lim atology), vol. 6 -K lim ati S red n je in Jugovzhodne E vrope (A m sterdam -O xfo rd -N ew Y ork 1977). S odelovanje v te j seriji, k i jo izd a ja sve tovna m eteorološka zveza, pom eni p rizn a n je v tu jin i, k i si ga je F u rla n p ridob il s svojim d e ­ lom. Z an j so ga n ag ra d ili z redom dela z z la tim vencem . G eografi našem u slav ljencu želim o vse n a jbo ljše tu d i zato, k e r je v k lju b d rug im zadolžitvam le našel čas za sodelovanje p r i n ek a te rih naših ko lek ­ tiv n ih delih. D v ak ra t je bil na našem zveznem kongresu in v zborn iku lju b ljan sk eg a kongresa najdem o n jegovo štud ijo o k o le d arju v rem en a v S loveniji (L ju b lja n a 1962). P risp ev al je k lim atsk i uvod k štu d ijam o n e u r ­ ju v M ežiški dolini (G eografski zborn ik 1961) in o snežnih p lazovih (GZ 1955), izdelal več k a r t za a tlas S lovenije, k i se p r ip ra v lja , v eč k ra t je p re ­ d aval v GDS itd. O d k ar je šel dr. F u rla n v pokoj, dela n a k lim ato log iji S lovenije, k a te re p rv e zam isli je ob jav il že 1. 1960 o k lim atsk i razd elitv i S lovenije (GV 1960). Želim o mu, da b i m u uspelo to, k a r n is ta u teg n ila d ru g a dva iz »ve­ like tro jke« iz p rv e generacije geografov, k i so po zad n ji vo jn i našli delov­ no področje v m eteoro loškem zavodu S lovenije, poko jna dr. V ita l M anohin in prof. Ja n k o P učnik . Iv an G am s Profesor Ivan Gams — šestdesetletnik »G eografski vestn ik« se je v p re te k lih d ese tle tjih od časa do časa spo­ m in ja l v išjih ž iv ljen jsk ih ju b ile je v (od šestdesetle tn ic do osem desetle tn ic) n e k a te rih v id n e jš ih slovensk ih geografov, k i so se u v e ljav lja li ali vsaj zače­ li u v e ljav lja ti še p re d zadnjo vojno. Toda v te h povo jn ih d ese tle tjih je v z raste l š tev iln i m la jš i rod geografov, k i se jim je tu d i že p rib liža la a li se jim m očno p rib ližu je šestdese tle tn ica živ ljen ja. P rv i iz teg a rodu, k i ga je že dosegel ta jub ile j, je bil poko jn i p ro feso r M arjan Ž agar (1920— 1980), na žalost tako, da sm o ga p re j pokopali, p red en je izšel v »G eografskem vestn iku« ju b ile jn i članek o njem . Z daj bo, k ak o r se zdi, šestdesetle tn ic čedalje več. O p rv em m ed živeči­ m i šestdese tle tn ik i te generacije , o p ro fe so rju Iv an u G am su, n a j bi nap isal po že lji u red n iš tv a n eka j besed. Ta naloga n i posebno lahka, saj je ta naš n ek d a n ji učenec op rav il v dob rih 30 le tih svo jega dela po geografsk ih in š ti­ tu c ija h to liko in tako raz ličnega dela, da ga je nem ogoče na k ra tk o p re le te ­ ti in ustrezno označiti. Zato tu d i č lanka n ism o m ogli op rem iti s s is tem atič ­ no in kom pletno b ib liografijo , saj za n jo v »G eografskem vestn iku« n e bi m ogli n a j t i dovolj p rosto ra , pač p a bo tre b a počakati, da bo izšla v u s tre z ­ n ih p u b lik ac ijah U niverze in S lovenske akadem ije znanosti in um etnosti. P rof. Iv an G am s je b il ro jen 5. ju li ja 1923 v Š m artnem p r i S lovenj G radcu v km ečki d ružin i. Po končanem sredn ješo lskem š tu d iju je k ra jš i čas služboval v razn ih p ro sv etn ih službah, je sen i le ta 1946 p a se je vp isal n a geografsk i oddelek filozofske fa k u lte te v L ju b ljan i, k je r je fe b ru a r ja le ­ ta 1951 d ip lom iral. Od ted a j p a do sep tem b ra 1962 je b il a s is ten t v In š titu ­ tu za geografijo SAZU, sp rv a ko t asisten t. M ed te m si je le ta 1956 pridob il d o k to ra t geografsk ih znanosti n a osnovi široko zasnovane reg ionalne d ise r­ tac ije o svoji n a jo ž ji dom ovini (Pohorsko Podravje, razvoj ku l tu rn e pokra ­ jine«, D ela SAZU, 1959) in n ap red o v al v znanstvenega sodelavca. O d sep­ te m b ra do ap rila 1966 je bil v išji zn an stv en i sodelavec v In š titu tu za raz i­ skovan je k ra su SAZU v P osto jn i. N ato je b il po p reh o d n i zaposlitv i v In ­ š titu tu za geografijo U niverze le ta 1966 izvoljen za izrednega, le ta 1972 pa za red n eg a p ro feso rja n a O ddelku za geografijo Filozofske fak u lte te . Ves ta čas do danes je ak tivno sodeloval n a slovenskih in jugoslovansk ih ge­ ografsk ih zborovanjih , p ra v tak o pa n a štev iln ih dom ačih in m ednarodn ih speleoloških in krasoslovn ih kongresih in sim pozijih. L eta 1978 je bil izvo­ lje n za dopisnega člana S lovenske akadem ije znanosti in um etnosti. P ri tem izboru m u je p rep ričevalno služila obsežna in m nogostranska b ib liog ra­ fija. S rbsko geografsko d ruštvo ga je im enovalo za častnega člana. G am sovo znanstveno delo je za rad i n jegove obsežnosti in m nogostra- nosti v tem č lanku nem ogoče ustrezno ovrednotiti. S aj je ob svojem še s td e ­ se tle tn em ju b ile ju še povsem sred i ak tivnosti. P rav iln o ov red n o ten je je v tem h ip u nem ogoče tu d i zato, k e r G am s z n jem u lastno upo rn o stjo in trd o ­ v ra tn o stjo u b ira svo ja po ta ali se z vnem o p r id ru ž u je novim m etodam in pogledom , k i se p o ra ja jo d ru g je po znanstvenem svetu . V sem u tem u bo pač šele čas z nen eh n im razvo jem in dozorevan jem zn an stv en ih razg lab ljan j določil p rav o m esto. Tu na j se om ejim o sam o n a p reg ledno označitev po­ g lav itn ih sm eri dosedan jega G am sovega uve ljav ljan ja . Č eprav je začel svo je delo s kom pleksno reg ionalnogeografsko m ono­ grafijo , je pozneje svoje ožje zan im an je posvetil p redvsem fizični geografiji. Sam se ka j ra d p rog laša p redvsem za fizičnega geografa, čep rav n ik d a r ne zan ik u je ko ris tnosti in n u jn o sti m išljen ja , da se geografija v svojem širšem koncep tu ne m ore in ne sm e izogniti kom pleksnem u o b rav n a v an ju m edse­ b o jn ih vzročnih in fu nkciona ln ih povezav m ed p riro d n im okoljem in p ro ­ s to rsk im i učink i d ružbenogospodarsk ih dejavnosti. P r i tem p a vsekakor ne sm e ko t veda o Z em lji o sta ti b rez trd n e osnove v po zn av an ju n arav n eg a in pok ra jin sk eg a okolja. K lju b svojim m nogostransk im zan im an jem je G am s le n ajveč pozorno­ s ti posvetil fizični geografiji k r a s a . N ajv id n ejša in n a jo rig in a ln e jša so v tej sm eri n jegova raz isk o v an ja korozije n a k rasu . P rv o obsežnejše delo o tem je ob jav il v »G eografskem vestn iku« 1966 pod naslovom »Faktorji in d inam ika korozije na karbonatn ih kam n inah slovenskega dinarskega in a lp­ skega krasa«. Š tu d ija se je op rla n a p rv a s is tem atična m e rjen ja trd o te vo­ de n a našem k rasu , k i jih je av tor, po večini kot p rv i, izvedel sam n a ob­ m očju P osto jn ske jam e, d ru g je v S loveniji in delno v Jugoslav iji. O svojih m e rje n jih korozijske in tenzivnosti je ob jav lja l k ra jša poročila tu d i drugod. K ot član kom isije za k raško erozijo p ri M ednarodni speleološki zvezi je svo­ je stališče uspešno zastopal tu d i n a pe tem m ednarodnem speleološkem kon ­ gresu le ta 1969 v S tu ttg a rtu ; n jegov ta m k a jšn ji re fe ra t z naslovom »Zur Ergänzung der vergle ichenden Forschungen der K ars tkorosionsin tensitä t« je izšel v »A bhandlungen« tega kongresa, Bd. 2 (1969. M ünchen). Svoje rez u l­ ta te s tega področja je pod naslovom »Ergebnisse der neuren Forschungen der Korrosion in S low enien« ob jav il tu d i v pu b lik ac iji »Problem s of K ars t D enudation«, k i jo je le ta 1969 izdal G eografsk i in š titu t ČSAV v B rnu; le ta 1982 je b il članek p o n a tisn jen v k n jig i K ars t G eom orphology iz se rije B en ­ ch m ark P apers in Geology. N ad a ljn ji p risp ev k i o tem so izšli v p u b lik a ­ ciji u streznega sim pozija UN ESCA 1971 v D ubrovn iku pod naslovom »On the types oj tu fs -depositing w aters and on the corrosion in tens ity in the N oerthw esteren Dinaric« in v pub likaciji, k i jo je izdala Cave Research Groupe of Great Brita in v O xfordu le ta 1972 pod naslovom »Effects on R u ­ no f f on Corrosion In tens i ty in the N or thw es tern Dinaric Karst«. O te j p ro ­ b lem atik i je ob jav il poročilo tu d i v »Z borniku X. kongresa geografa J u ­ goslavije u Bosni i H ercegovini« le ta 1974. V išek n jegove dosedan je a k tiv ­ nosti n a tem delovnem področju p a je b ila o rgan izac ija m ednarodnega sim pozija o s ta n d ard izac iji te re n sk ih m etod za p ro u čev an je kem ične erozi­ je (koroz ije ), k i je bil le ta 1975 na k a te d r i za fizično geografijo filozofske fak u lte te in k i so se ga udeležili razen članov u strezn e kom isije M ednarodne speleološke zveze tu d i d ru g i udeleženci iz 14 držav. V zborn iku tega sim ­ pozija (»K arst P rocesses and R elevan t Landform s«, L ju b ljan a 1967), k i je zbudil v s trokovnem sve tu precej pozornosti, je b il o b jav ljen tu d i G am sov p rispevek »Variations of total hardness of karst w a ters in relation to d i­ scharge, Case studies in Slovenia«. V Z born iku s X X III. m ednarodnega ge­ ografskega kong resa v M oskvi (1976) je o b jav ljen n jegov članek o kem ič­ nem p rep e re v an ju po sve tu te r n jegovem vp livu na debelino p rsti, povezano s klim o tu d i na k rašk e pojave, v okv iru Zem lje. K ot p red sed n ik kom isije za k raško denundacijo je p r i M ednarodni speleološki zvezi ak tivno sodelo­ val n a sim poziju o k rašk i eroziji v južn i F ra n c iji sep tem b ra 1979. N jegov re fe ra t »Retention W ater in K arst Areas, its role in in fluencing total w ater hardness and denudation rate« je b il o b jav ljen v zbo rn iku sim pozija, k i je izšel v N im esu le ta 1979. K eksak tn im m eritv en im m etodam teži G am s tu d i v svo jih ožjih spele- oloških raz iskavah . P r i tem ga zan im a zlasti sed im en tac ija sige v ja m ah in n as tan ek te r ra s t kapnikov . Na osnovi la s tn ih m erjen j, p redvsem v P o ­ sto jn sk i jam i, se je u k v a r ja l s to p rob lem atiko v svo jem p risp ev k u n a IV. m ednarodnem speleološkem kongresu v L ju b lja n i le ta 1965, ob jav ljenem pod naslovom »Über die Faktoren, die In tensitä t der S in tersed im enta t ion bestimen« v »Proceedings« tega kongresa. O p ro b lem atik i k ap n išk ih tvo rb je poročal še v v rs ti p rispevkov v p u b lik ac iji »150 le t P osto jnske jam e«, v »V arstvu narave« in drugod, pa na sim poziju o fo todokum en tac iji k ra sa in jam v P osto jn i le ta 1979. G am s se je u k v a r ja l tu d i z v p raša n ji k rašk e pod­ zem eljske h id rog ra fije . Tako nam je v »Naših jam ah« le ta 1970 p red stav il rez u lta te svojih kon im etričn ih m eritev v P osto jn sk i jam i, p rv ih te v rs te p ri nas. V zvezi s škod ljiv im vplivom p rašn o sti jam skega z ra k a n a b arv ito st kapn ikov p rin aša ta p rispevek p rv i k nam p rob lem atiko t. im. »speleote- rapije«. V p risp ev k u z naslovom »M aksimiranost krašk ih podzem eljsk ih pre tokov na p r im eru ozemlja m ed C erkn išk im in P lan insk im poljem« »Acta Carsologica«, 1970) p a se v predelu , ki ga je glede podzem eljskega vodnega p re to k a že poprej p roučeval (»G eografski vestn ik«, 1965) u k v a r ja s p o ja ­ vom »m aksim iranosti« p re to k a p ri k rašk ih izvirih . Speleološki p rob lem ob­ rav n a v a tu d i raz p ra v a z naslovom »Koncentracija CO» v jam ah v odvisnosti od ročne cirkulacije (na p r im eru Posto jnske jam e)« , o b jav ljen a v »Acta Carsologica«, SAZU, VI, 1974. N a če trtem m ednarodnem speleološkem kongresu v L ju b ljan i (1965) je b ila n a pobudo G am sa u s tan o v ljen a M ednarodna speleološka zveza, v k a te r i je bil eden od vodiln ih o rgan izato rjev . Eno m an d atn o dobo (š tir i le ta ) je bil p red sed n ik m ednarodne kom isije za k raško denudacijo p r i M ednarodni speleološki zvezi. R azen s tem i posebnim i speleološkim i p rob lem i se G am s še n ad a lje sta lno zan im a za splošne geom orfološke prob lem e k ra sa te r zlasti za n e k a ­ te re drobne k rašk e površinske oblike. G lede teg a se je p re d m ednarodno znanstveno javnostjo uspešno uveljav il s p reg ledn im sin te tičn im člankom »Som e morphological Characteristics oj the Dinaric Karst«, k i je izšel le ta 1969 v londonskem »The G eographical Journal« . Poleg tega ve lja om eniti še G am sova p risp ev k a »Polje« in »K arst«, orig in of the te rm of classical K arst« za encik lopedičn i slovar »Encyclopedic D ictionary of Physical, H u ­ m an an d R egional G eo-Science«, k i pa, žal, n is ta izšla, je pa izšla v Z eit­ sch rift fü r G eom orphologie iz le ta 1978 n jegova raz p ra v a »The polje: The problem of defination«. N jegovo ak tivno zan im an je za n ek a te re drobne k rašk e oblike, p r i nas dom ala še neob ravnavane , p a dokazujejo njegovi p risp ev k i »Podtalne kraške oblike« in »Psevdovrtače v slovenjegraški Dob­ rovi« (»G eografski vestnik«, 1971) in »Forms of Subsoil Karst« (»Proceed­ ings« 6. m ednarodnega speleološkega kongresa , O lom ouc 1976). Posebno pozornost posveča G am s tu d i k rašk i term inologiji. O rganizi­ ra l je n a fak u lte tn e m O delku za geografijo posebno zvezno posvetovan je o k rašk i te rm ino log iji in ob te j p r ilik i posebej u red il pub likacijo »Slovenska k rašk a term inologija« (L ju b ljan a 1973). Sam je obdelal razvojno pot slo­ vensk ih izrazov »kras« in »dolina« v m ednarodno izrazoslovje te r te rm in o ­ logijo tipov k ra šk ih polj. Že precej p red tem je b istveno sodeloval p r i po ­ skusu sestave slovenske k rašk e te rm ino log ije (»G eografski vestnik«, 1962). Ob pe tdese tle tn ic i G eografskega d ru š tv a S lovenije je podal p reg led geo­ g rafskega raz iskovan ja k ra sa v S loveniji (G eografsk i vestn ik , 1972). S k rasom in n jegovim i po jav i, tako n a p ov ršju k ak o r v podzem lju , se je G am s u k v a r ja l še v n eš te tih m an jših , delom a tu d i po ljudno nap isan ih člankih , ki jih tu n e m orem o n av a ja ti. V n jih je tu d i m a rs ik a te ri o rig in a­ len raz iskovaln i prispevek . To p a še posebej ve lja za kn jigo »Kras, zgodo­ vinski , naravoslovni in geografski oris«, k i je izšla p ri S lovenski M atici le ­ ta 1974. To najobsežnejše G am sovo delo je sicer nam en jeno širšem u krogu M atičn ih b ralcev , nap isano pa je v en d a r v s trokovnem stilu te r dokazuje tem eljito poznavan je vse m nogostranske k rašk e p rob lem atike . P r i tem ne gre sam o za kom pilacijo , tem več tu d i za dobršen delež rezu lta to v la stn ih av to rjev ih proučitev . K lju b n ek a te rim nedognanostim tem u delu, k i je bilo nag ra jen o z nag rado S k lada B orisa K idriča, ne gre o d rek a ti zasluge, da gre za prvo kn jigo te v rs te p r i nas, pa tu d i za eno red k ih v svetovni k rasoslov- n i lite ra tu ri. Z g e o m o r f o l o š k i m i p r o b l e m i se G am s ni u k v a r ja l sam o na k rasu , tem več tu d i d ru g je v S loveniji, v P ohorskem P o d rav ju , n a k raškem in n ek rašk em D olen jskem in drugod. V seh teh raz iskovaln ih drobcev tu ne m orem o naš tev a ti. Z ad n ji čas pa je posebno značilna n jegova pobuda za ge- om orfološko k a r tira n je S lovenije in Jugoslav ije . V zvezi z ak tivnostjo ko - • m isije za geom orfološko k a r tira n je M ednarodne geografske un ije , k a te re član je, je dal pobudo za takšno k a r tira n je p r i nas n a V III. kongresu geo­ grafov S F R J le ta 1968 v S kopju . N jegov ta m k a jšn ji re fe ra t z naslovom »K oncept i geomorfološke karte v ve l ik em m eri lu in predlog za geom orfo­ loško karto Jugoslavije 1 :500.000«, k i je bil o b jav ljen v zborn iku tega k o n ­ gresa, se op ira že n a izkušn je in predloge, k i so izšli tu d i iz av to rjev ih p rak tičn ih poskusov k a r ti ra n ja s š tuden ti, p redvsem n a p rim e rih R ak itne in G linic p r i L ju b ljan i, (rezu lta ti ob jav ljen i v »G eografskem vestn iku« le ta 1968). Svoje delovne m etode in p red loge je G am s sp ro ti osve tljeval v p r i­ m e rjav i s podobnim i k a r t i ra n ji d ru g je po svetu , upoštevajoč posebne po­ treb e geom orfološkega k a r tira n ja p r i nas. G am s se je udeležil tu d i n e k a te ­ r ih sestankov m ednarodne kom isije za geom orfološko k a r tira n je (v CSSR, v Baslu in Padovi le ta 1971 in le ta 1979 v M odeni). A k tiven je b il tu d i na p rvem jugoslovanskem sim poziju o geom orfološkem k a r tira n ju le ta 1975 v B eogradu. N jegov ta m k a jšn ji re fe ra t z naslovom »Koncepcija in problemi geomorfološkega kartiranja v svetu« je izšel le ta 1976 v zborn iku tega sin i- pozicija, k i ga je izdal G eografski in š titu t »Jovan Cvijič« p ri S rbsk i ak a d e­ m iji znanosti. N a njegovo pobudo je G eografsk i in š titu t A ntona M elika SAZU o rgan iz ira l v L ju b ljan i tu d i d ru g i sim pozij o te j ak tivnosti. N a jv id ­ nejš i re z u lta t teg a m etodološkega posve tovan ja je b ila ob java š tu d ije (sku - paj s K arlom N atkom ) »Geomorfološka karta 1 : 100.000 in razvoj reliefa v L it i jsk i kotlini« (G eografsk i zbornik , SAZU, X X I, 1981). P rof. G am s se je p recej u k v a r ja l tu d i s k l i m a t o l o š k o p ro b lem a­ tiko. Z n jo se je srečal n a jp re j n a k rasu , k a r p riča n a jp re j n jegova ra z ­ p rav a »P rispevek k m ikroklim atogeografi ji vr tač in krašk ih polj« (»Geo­ g ra fsk i zbornik«, SAZU, X III, 1973), k i n ačen ja m ed d rug im še vedno sporno v p raša n je te m p era tu rn e g a in vegetacijskega o b ra ta v več jih ali m an jš ih k ra šk ih globelih. R ezu lta ti teh p roučevan j so izšli tu d i v n em ­ ščin i pod naslovom »Physisch-geographische Faktoren, die das K l im a der Dolinen und Poljen beeinflussen« v pu b lik ac iji »F estschrift z. H anns T oll- n e r zum 70. G eburtstag« (S a lzbu rg 1973). M ed m an jšim i k lim ato lošk im i p risp ev k i na j našte jem o še poročilo »K ekologiji vrtač« v »Zborniku« IX. kongresa geografov S F R J (S ara jevo 1974), »Nekatere posebnosti kraške klime« (»R azprave D ru š tv a m eteorologov S lovenije«, 1974) in »T em pera­ tu rn i obrat in navpični gradienti v S lovenjegrašk i kotlini« (»G eografski vestnik«, LIV, 1982). š irše g a pom ena so G am sovi p risp ev k i h k lim atogeo- g rafsk i ra jo n izac iji S lovenije in Jugoslav ije . Nova, zares k lim atogeogra f- ska po ta v te j sm eri je skuša l n ak aza ti že v raz p ra v i »Prispevek h k l im a - logeografski delitv i S lovenije« (G eografsk i zbornik , 1972, 1) in v u s tre z ­ nem posebnem p risp ev k u za severovzhodno S lovenijo (»G eographica S lo- venica«, 2, M aribor 1973). N jegova ra jo n izac ija se op ira n a razm erje m ed m esečnim i te m p e ra tu ra m i in pad av in am i v vegetacijsk i dobi, višino te m ­ p e ra tu r in dolžino vegetacijske dobe te r hoče po jasn iti u strezn e raz like v vegetaciji, z lasti v go jen ju k u ltu rn ih rastlin . G re to re j zares za k lim a- togeografsk i v idik. To dokazu je tu d i raz p ra v a »Rajoni Jugoslavije glede na k l im atsko aridnost vegetacijske dobe« (»G eografski vestn ik«, 1976). K lim ato loška raz g lab ljan ja so G am sa, kak o r se vidi, vodila k opazo­ v an ju v e g e t a c i j e in n je n e k lim atske pogojenosti. V te j sm eri se je lo til v p rašan j zgorn je gozdne m eje p r i nas in je v »G eografskem zbo rn i­ ku«, SAZU, XVI (1976) ob jav il razp rav o o zgorn ji gozdni m eji na ju g o ­ vzhodnem K oroškem . R avno v isk a n ju povezav m ed reliefom , klim o in ra s tje m je G am s dokazal, da se n i izneveril k o m p l e k s n e m u g e o g r a f s k e m u p o- g 1 e d u n a p o k ra jino in n a ra v n o okolje ko t celoto, da pa, čep rav v osno­ vi fizičnogeografsko usm erjen , ne pozab lja tu d i n a an tropogene sestav ine k o n k re tn e p rosto rske s tvarnosti. Svojo n ag n jen o st k ta k em u pogledu je izp ričal že s svojo doktorsko d ise rtac ijo o P ohorskem P o d rav ju . Z lasti zn a­ čilna v te j sm eri so n jegova p riza d ev a n ja za raz iskovan je zvez m ed n a ra v ­ n im i pogoji in izrabo tal. Že m ed s ta re jš im i p risp ev k i je b ila po te j s tran i značilna ra z p ra v a »Geomorfologija in izraba tal v Pom urju« , (G eografski zbornik«, SAZU, V., (1959). V novejšem času si G am s p rizadeva, da b i n a ra v n e pogoje za iz rabo ta l čim točneje p roučil v sodelovan ju z d ru žb e­ n im i geografi, z lasti po po ti ek ipn ih te re n sk ih raziskav . Ta nam en je p r i­ šel razen ob že om enjen ih raz isk av ah n a R ak itn i in v G lincah posebno do izraza v š tu d iji o »Ojstrici nad Dravogradom« (»G eografski vestn ik«, 1968), skupnem delu s poko jn im prof. M edvedom , k i jo posrečeno označuje že n je n podnaslov »Prim er preobrazbe gorskega kraja zaradi prevredno ten ja naravnih in družben ih razmer«. Izraz podobnih težen j je razp rav a , k i jo je G am s ob sodelovan ju F r. L ovrenčaka in B. Ingoliča k o t n je n g lavn i po ­ b u dn ik in red a k to r ob jav il v »G eografskem zborniku«, SAZU, X II, 1971 pod naslovom »Krajna vas, š tud ija o prirodnih pogojih in agrarnem izk o ­ riščanju krasa« k o t re z u lta t skupnega te re n sk eg a raz isk o v an ja »fizičnih« in »družbenih« geografov. S tem je sam o n ad a lje v a l pot, k i jo je nakaza l že v svojem re fe ra tu o »Vplivu agrarne izrabe tal na kraška svo js tva in procese«, k i ga je im el n a p rv em jugoslovanskem sim poziju o a g ra rn i geo­ g ra fiji le ta 1964 v M aribo ru in je b il o b jav ljen v »Zborniku« teg a sim po­ zija. S vo ja opazovanja vp liva ag ra rn e iz rabe ta l n a zem ljišče, z lasti kraško , je le ta 1977 posredoval tu d i n a šestem m ednarodnem speleološkem k o n ­ gresu s p rispevkom »Einige A r te n der U m w and lung des ha lbbedeckten Karstes durch die landwirtschaftl iche B ebauung (»Proceedings« kongresa, P ra g a 1977). S tem v sk ladu n a d a lju je in skuša G am s m etodološko, p redvsem z ek sak tn im i k v an tita tiv n im i m etodam i, zg rad iti po t t.im . p o k r a j i n s k i e k o l o g i j i . »Probleme geografskega raziskovanja eko topov in pokra ­ j inske ekologije v S loveniji« n am je načelno p red stav il v »G eografskem vestn iku«, 1975. P o ti n jihove p rak tičn e up o rab e pa n am je p rv ič nakaza l s prispevkom , k i ga je skupaj s sodelavci n a fa k u lte ti p rip ra v il za 9. zbo­ ro v an je slovenskih geografov le ta 1973 pod naslovom »P rispevek k pri- rodnogeografski tipologiji v porečju Voglajne in zgornje Sotle«, k i je izšel v pub likac iji tega zborovan ja (»V oglan jsko-so te lska Slovenija«, 1974). P o ­ dobno sm er je začrta l sebi in sodelavcem p r i p roučevan jih , k i so služila p rip ra v i za 10. zborovan je slovensk ih geografov v Posočju le ta 1976 in b ila p red s ta v lje n a v pu b lik ac iji »Zgornje Posočje« le ta 1978. Za 11. zbo­ ro v an je slovenskih geografov v M aribo ru le ta 1978 je p rip ra v il izčrpen r e ­ fe ra t »O pokra jinsko-eko lošk i razčlenitvi m ariborske regije«, o b jav ljen v pu b lik ac iji teg a zbo rovan ja »M ariborsko P odrav je« (M aribor 1979). Tudi za zad n je naše zborovan je n a G oren jskem le ta 1981 je posredoval rez u l­ ta te podobnih raz isk av za G orenjsko. S tem je slovenskim geografom n a ­ k azan a n a d a ljn ja pot, kako se lahko poskušajo dokopati do enega svojih g lavn ih ciljev kom pleksne in eksak tne analize naših p o k ra jin . G am sova pobuda za to je nedvom no zaslužna. V eljalo pa bo seveda še n ap re j ra z ­ p ra v lja ti o o p rede litv i vseb ine po jm ov kot so p o k ra jin sk a ekologija, pa p o k ra jin sk a tipo log ija in — p o k ra jin sk a geografija. G am sova p rizadevan ja , d a čim kom pleksneje ob ravnava geografsko stvarnost, lepo dokazu je tu d i š tu d ija »Geomorfoloske in k l im a tske ra zm e­ re v Jugovzhodn i Koroški«, k i je izšla v k n jig i »Jugovzhodna K oroška« (1970), zbo rn iku zbo rovan ja slovensk ih geografov n a R avnah n a K oroš­ kem le ta 1969. G re za re z u lta t ek ipnega raz iskovalnega dela pod G am ­ sovim vodstvom in p rin aša nove ugotovitve o obsegu po leden it ve n a o b ­ m očju Olševe, o top lo tnem o b ra tu v Celovški k o tlin i in v vzhodnokoroških obrobn ih ko tlinah , o zvezi m ed tem obratom in s topn jo sušnosti klim e, o vp livu h lad n ih k ra je v n ih v e tro v n a količino padav in ; z m e rje n ji n a ob­ m očju O lševe in K oprivne pa je n ak azan tu d i velik pom en sestave ta l na ta ln o klim o gozdnih rastišč, k a r je m orda celo pom em bnejše k ak o r vpliv lege, s trm in e ali količine padavin . N ag n jen je h kom pleksnem u pogledu n a p ro sto r in p o k ra jin o se kaže p r i G am su tu d i v tem , da z razu m ev an jem in vnem o sodelu je p r i raz isko ­ valn ih tem ah , k i se op ira jo n a ta k vidik. Tako že sta ln o sodelu je p r i dol­ goročni kom pleksni, reg ionalno tipo lošk i raz iskovaln i nalog i G eografskega in š titu ta A ntona M elika p r i ZRC SAZU »G eografija pop lavn ih področij n a S lovenskem «. V tem okv iru je že ob jav il raz p ra v i »Hidrogeografski oris porečja Mislinje s posebn im ozirom na poplave« (G eografsk i zbornik«, SAZU, XV, 1976) in »Poplave na P lan inskem polju« (»G eografski zb o r­ nik« SAZU, XX., 1980). K ot dopisni član SAZU je posta l tu d i sicer znova ak tiv n e jš i p ri delovnih nalogah teg a in š titu ta ; skoraj dve le ti je b il tu d i n jegov up rav n ik . D al je pobudo za še stopn jevano ak tiv n o st teg a in š titu ta v p ro u čev an ju n a ra v n ih nezgod n a S lovenskem in p rip ra v il p ro g ram za predv iden i sim pozij o ogroženosti S lovenije po n a ra v n ih k a tastro fah . S tem v zvezi je om eniti, da je v zadn jem času precej p isal tu d i o po tresn i dejavnosti. Tako je v »Proceedings« zasedan ja kom isije za m orfološko k a r ­ tira n je le ta 1979 v M odeni izšel n jegov re fe ra t o neo tek to n ik i v Č rn i gori ob p rilik i ta m k a jšn jeg a po tresa istega leta. N a širše je zaje l p rob lem atiko povojn ih po tresov v Ju g o slav iji v svo jem re fe ra tu n a m ednarodnem geo­ g rafskem kongresu n a Japonskem , le ta 1980, ob jav ljenem v izv lečku v kongresn ih »A bstracts«, vol. 4 pod naslovom »Postw ar E arthquakes in J u ­ goslavia fro m the point of w iew of Plate Tectonics and as s t im u lus for economic progress«. O p o tresn i p ro b lem atik i se je v e lik o k ra t oglasil tu d i v našem po ljudnem geografskem tisku . — S sodelavci je izdelal p rv a k o n ­ cep ta a tla sa S lovenije in Jugoslav ije . Ne sm e osta ti p rez rto G m asovo p e d a g o š k o delo, od k ar je p ro ­ fesor n a fak u lte ti. To delo od liku je jo sk rb n e p rip ra v e za p red a v an ja , po­ skusi se zn a n jan ja š tu d en to v z vsem i tokovi v u s trezn ih geografsk ih p a ­ nogah po svetu , zelo ak tivno sodelovanje s š tu d en ti p ri k a b in e tn ih in ek ip ­ no o rg an iz iran ih te re n sk ih va jah , u v a ja n je v sam ostojno raziskovalno te ­ rensko, kab in e tn o te r lab o ra to rijsk o delo ob sem inarsk ih in d ip lom skih delih , pobude za obdelavo p ri nas še m alo o b rav n av an ih po javov (drobn ih te re n sk ih oblik, geom orfološkega k a r tira n ja , izrabe ta l n a k ra šk ih tleh itd .). Č eprav je tu d i njegovo pedagoško delo om ejeno bolj na fizičnogeo- g rafske elem ente , v z tra ja p ri sem inarsk ih in še bolj p r i d ip lom skih in m a ­ g istrsk ih nalogah n a določeni reg iona ln i kom pleksnosti obdelave. S p e d a ­ goškega v id ika je značilno tu d i zan im an je prof. G am sa za v p raša n ja geo­ g ra fije v šoli. Še p red en je sam začel s pedagoškim delom n a un iverzi, je sta lno sodeloval p r i vseh ob likah p ren a šan ja geografskega zn an ja in m iš­ lje n ja v šolsko vzgojo in javno živ ljen je. Od začetka do danes je eden n a jp lo d n ejš ih in n a jtra jn e jš ih so trudn ikov »G eografskega obzornika, ča­ sopisa za geografsko vzgojo in izobrazbo«. Sodeloval je n a š tev iln ih se ­ m in a rjih in teča jih za u č ite lje geografije, se zanim al za m etodične in d i­ d ak tične prob lem e šolske geografije in ak tivno posegal v ra z p ra v lja n ja o n jih . Ta G am sov in te re s za u v e ljav itev geografije v šoli in v izobrazbi je eden od izrazov n jegove m očne in v sestran sk e angažiranosti v celo tn i sferi našega geografskega ž iv ljen ja . To angažiranost dokazu je tu d i n jegova po­ ž rtvova lna in t r a jn a dejav n o st v razn ih fu n k cijah in ak tiv n o stih G eograf­ skega d ru š tv a S lovenije. K o t p red sed n ik teg a d ru š tv a v le tih 1968— 1972 je skuša l čim bolj a k tiv ira ti celotno d ru štv en o dejavnost, tu d i v sodelova­ n ju z d rug im i s tro k am i (n.pr. s slav isti v okv iru skupnega posvetovan ja v p isav i k ra je v n ih im en). B il je eden od n a jv z tra jn e jš ih p red a v a te lje v v okv iru GDS tako z ožjim i strokovn im i k ak o r s p o p u la rn im i tem am i. P red nekaj le ti je ko t vod ja lju b ljan sk eg a ak tiv a d ru š tv a razen za p red a v an ja in raz p ra v e d a ja l pobude tu d i za organizacijo v rs te eksku rz ij, n am en jen ih š iršem u k ro g u članstva, tako po dom ačih p o k ra jin ah , pa po slovenskem zam ejstvu (P orab je , K an a lsk a do lina in B eneška S loven ija ), p a tu d i po inozem stvu (Španija , F enoskand ijske dežele, Z ak av k az je). O opazovanjih in v tis ih s teh eksku rz ij je pogosto tu d i sam poročal s p re d a v a n ji ali s p r i­ spevk i v tisku . K ot enem u najbo lj znan ih in razg ledan ih slovenskih geografov »m laj­ šega«, čep rav že šestdesetle tnega rodu, m u zadn ji čas pogosto p rip ad a jo naloge, da p osredu je širši jav n o sti m arsik a j iz svojega bogatega znanja . T ako je u streg e l želji, da nap iše za 14. zvezek nove se rije »znanstvene knjižnice« M ohorjeve družbe, k i im a ak tu a ln i naslov »Bomo preživeli?« u vodn i članek »Razpoložljivi ž iv l jen jsk i prostor«. Za najnovejšo kn jigo »Slovenske gore« (C an k arjev a založba 1982) p a je nap isa l obsežen uvodni sestavek »Gore«, d ragocen poskus po ljudnega geografskega p rik aza slo­ vensk ih gorsk ih p o k ra jin . K ončno sm em o G am su ob vsej obsežnosti znanstvenega, pedagoškega te r p opu larizac ijskega dela š te ti v dobro, da se s svojim zan im an jem ne zap ira v ozek strokovn i okvir, tem več da se oglaša s p isano in govorjeno besedo vedno in povsod, k ad a r g re za v p raša n ja , k i jih š te je za d ružbeno a k tu a ln a in m isli, da je ko ristno javno povedati svoje m iš ljen je ob n jih te r od p re ti d iskusijo (n .pr. v p raša n je v rem ensk ih napovedi, v a rs tv a okdlja, zazidave km etijsko ugodn ih površin , geografskega im enoslov ja itd .). O ta k ih v p ra ša n jih se ra d oglaša v dnevnem ali š tirin a js td n ev n em tisk u (»N aši razg led i«). V časih m u ob podobnih p rilik a h steče beseda tu d i o p rob lem ih in razp o tjih sam e geografije, še posebej slovenske. R azen v »Naših razgledih« se je o tem v eč k ra t oglasil tu d i v s trokovnem tisku , p redvsem v »G eografskem obzorniku« (n.pr. »O regionalni geografiji , v rh u ali anahron izm u metodične geografije« 1977, »O m ejah geografije v sis te­ m u znanosti in v Soli« 1977) in v »G eografskem vestn iku« (»Okolje — človekovo okolje — geografsko okolje — geografija« 1977). Ob šestdesetle tn ic i je seveda prezgodaj, da b i n a dosedanjo dejavnost ju b ila n ta g ledali že ko t n a zak ljučeno celoto, še m an j, da b i ze dokončno ocen jevali v red n o st te celote, š e posebno, k e r je prof. G am s v zadn jem času po teg n jen v živahno in d inam ično organizacijsko om režje raz iskoval­ nega dela, p redvsem ko t vod ja P rog ram skega sveta RSS za p roučevan je geografskega okolja in geografsko raz iskovan je k rasa . Posebno zad n ja le ­ ta se razen tega lo teva pobud za nove široke naloge, k ak ršn e so geom orfo- loško k a r tira n je , t.im . p o k ra jin sk a ekologija, p roučevan je ogrožanja oko­ lja po n a ra v n ih k a ta s tro fah itd. R azen tega je G am s zdaj v tis ti ž iv lje n j­ ski dobi, ko zn anstven ik p rav z ap rav šele dokončno dozoreva, ko se n je ­ gove po ti skušajo izkopati iz več ali m anj nenehnega isk an ja in p re iz k u ­ šenj te r se nekako u sta liti. Da bi to razvo jno fazo uspešno p rež ivel in se zrelo p re to lk e l skozi vse dilem e, ki se v razvo ju našega dela p ostav lja jo p red vse nas, m u želim o še n ad a lje m nogo zd rav ja in nezm an jšane žilave ak tivnosti v korist slovenske geografije. S vetozar Ilešič Dr. France Bernot — šestdesetletnik R odil se je 19. avgusta 1923 v B režin i p r i B režicah v že lezničarski d ružini. V N ovem m estu in L ju b ljan i je hodil v gim nazijo , le ta 1943 pa je, ko t in te rn iran ec , v T rev isu m a tu rira l. Je sen i 1947 se je vpisal n a u n i­ verzo (m ed icina), a je štud ij km alu opustil in se zaposlil, n a jp re j v h ra - n iln iš tv u in kasn eje v up rav i, le ta 1950 pa je nastop il službo n a ta k ra tn i U prav i h id rom eteoro loške službe SRS. Tega le ta je ob delu začel ponovno š tu d ira ti, to k ra t geografijo , iz k a te re je le ta 1955 d ip lom iral. Z zaposlitv ijo n a U prav i h id rom eteoro loške službe je po d iplom i začel p reu čev a ti podneb je S lovenije. K asne je se je osredotočil n a raz iskovan je te m p e ra tu rn ih in s lanostn ih razm er severnega Ja d ra n a , k a r je obdelal tu d i v dok to rsk i nalogi; za dok to rja geografsk ih znanosti je p rom ovira l decem bra 1971. V šolskem le tu 1960/1961 je bil od Zveznega Z avoda za tehnično pom oč nerazv itim poslan v repub liko G vinejo v A frik i poučevat. R ezultate B ernotovega raz iskovalnega dela, k i za jem ajo n ad 50 enot n a okrog 850 s tra n e h (ob jav ljen ih , v tipkop isu in e lab o ra tih ), lahko ra z ­ delim o n a dve g lavn i k lim ato loško-m eteoro lošk i področji: n a reg ionalno klim atologijo te r n a specialno k lim ato log ijo in m eteorologijo , osta la dela pa na p reu čev an je snežnih plazov in, n a obdelavo razne k lim ato lo ško -m e- teorološke p rob lem atike . V eliko obdelanega s ta tis tičnega g rad iv a in sintez, žal, n i objavil, k e r je bilo to delano po naroč ilu in je ko t tako o h ran jeno v A rh iv u h idrom eteoro loškega zavoda. O b jav ljene raz p ra v e in č lank i pa so raz tre sen i v večih rev ijah in časopisih, tako v R azp rav ah (P ap ers), v L etn ih poročilih m eteorološke službe, v G eografskem ves tn iku , v M eteo­ ro loškem zborn iku , v pu b lik ac iji »10 le t h id rom eteoro loške službe«, v G eo­ g rafskem obzorniku, v S lovenskem pom orskem zbo rn iku in v P lan inskem vestn iku . Pom em bno delo za geografijo je op rav il B erno t s p reu čev an jem pod ­ n eb ja posam eznih slovenskih k ra je v in regij. Tako je obdelal kl im o Kopra, K am nika , Preddvora, Jezerskega in K an k a n a v G vineji, od reg ij p a L ju b ­ ljansko kotlino z obrob jem za obdobje 1951— 1955, Grosupeljsko kotlino, s lovensko Posotelje, N ovo Gorico in srednji del V ipavske doline, S lo v en ­ sko Prim orje (na osnovi p a ra m e tro v iz K opra in s posebnim ozirom na s tru n ja n sk o pod ročje ), severnoprim orsko regijo in n je k lim a tsk o -te ra - pevtsko oceno (skupaj z D. F u r l a n o m ) , Zgornje Posočje, posebej spe­ cifičnost k lim atsk ih potez te reg ije , G orenjsko in »N e ka j k l im a tsk ih k a ­ rak ter is t ik Kredarice«. V eliko se je u k v a r ja l tu d i s specia ln im i k lim ato lošk im i in n ek a te rim i m eteorološkim i problem i. Tako so skupaj z D. F u r l a n o m , A. K m e c - l j e m in V. M a n o h i n o m objav ili v L etnem poročilu m eteorološke službe 1966 obsežno razp rav o (str. 41— 124): »Ugotavljanje evapotranspi- racije s pomočjo norm aln ih k l im a tsk ih pokazateljev«. P isa l je tu d i o g lav­