Ustanavljanje družbenih svetov v občini Velenje
Predlog: za zdaj 3. družbeni sveti
Vsi trije zbori skupščine socialistične republike Slovenije so 20. februarja, med drugim, sprejeli tudi zakon o družbenih svetih, s katerimi želimo zagotoviti organizirano demokratično izmenjavo in usklajevanje mnenj, medsebojno sodelovanje in posvetovanje o načelnih vprašanjih določanja in izvajanja politike in razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, kakor tudi pomoč pri pripravljanju, sprejemanju in izvrševanju družbenih in samoupravnih odločitev.
Družbene svete bomo ustanavljali v občinah, posebnih družbenopolitičnih skupnostih in republiki. Omogočeno pa je ustanavljanje družbenih svetov tudi za posamezna upravna področja ali za posamezne upravne organe oziroma za druge organizirane oblike delovanja.
In kako je z ustanavljanjem družbenih svetov v občini Velenje? Prva zamisel za ustanovitev družbenih svetov, kot oblike dograjevanja demo-
kratičnih odnosov v našem političnem sistemu, sega v sredino leta 1978, ko je bil izoblikovan tudi predlog za ustanovitev prvih družbenih svetov. Skupščina občine Velenje je zatem tudi ustanovila tri družbene svete, ki pa — kot je mogoče zdaj ugotavljati — niso bili oblikovani in sestavljeni tako, kot to zdaj določa zakon. Ker se prepočasi oziroma pavšalno razrešujejo, med drugim, tudi vprašanja okrog ustanavljanja in delovanja skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti ter položaja organizacij posebnega družbenega pomena, tudi akcija ustanavljanja družbenih svetov zaostaja. Pripravljen pa tudi če ni dopolnjen osnutek gradiva ,,Smeri nadaljnje graditve političnega sistema samoupravne demokracije v občini Velenje", izdelan maja 1978. leta. Zato posamezna vprašanja oziroma naloge, ki zadevajo delovanje družbenih svetov, ne rešujejo v Velenju
celovito.
Občinska konferenca ZKS Velenje je ob obravnavi njenih nalog pri utrjevanju političnega sistema opozorila, da je treba pospešiti priprave na ustanovitev družbenih svetov v Šaleški dolini. Zato je tudi delegacija občinske konference ZKS v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Velenje na decembrski seji občinske skupščine terjala, da se pospešijo priprave za ustanovitev družbenih svetov. Imenovana je bila posebna delovna skupina z nalogo, da izoblikuje izhodišča in predloge za ustanovitev družbenih svetov.
Tako je predlagano, da naj bi v občini Velenje ustanovili tri družbene svete, in sicer za vprašanja
—	razvoja političnega sistema oziroma družbeno ureditev,
—	gospodarskega razvoja in ekonomske politike,
—	prostora in okolja.
Čimprej bo zdaj treba izoblikovati dogovor o ustanovitvi družbenih svetov in v njem
opredeliti področja, za katera bodo družbeni sveti ustanovljeni, pa delovna področja posameznih družbenih svetov in, ne nazadnje, tudi sestavo posameznih družbenih svetov. Komite OK ZKS Velenje je v tej zvezi na zadnji seji izoblikoval stališče, da morajo začeti družbeni sveti z delom najpozneje do konca meseca marca. Do takrat pa naj bi bil pripravljen tudi predlog za delovanje družbenih svetov pri upravnih organih občinske skupščine.
Ko že pišemo o ustanavljanju družbenih svetov v občini Velenje naj samo še omenimo, da je komite občinske konference ZKS na seji 13. februarja 1980 sprejel stališče, da je vzrok za to, da še niso ustanovljeni in da še ne delujejo družbeni sveti tudi v tem, da se posamezniki ne zavedajo vloge in pomena, ki jo imajo družbeni sveti. Torej so tudi subjektivni vzroki krivi, da v Šaleški dolini vse doslej še ni zaživelo delo družbenih svetov. M. Lioovšek
Vloga h pomen slovenskih pokrajinskih časnikov
Pomembno mesto
v sistemu
V pogovoru z uredniki Dolenjskega lista ob njegovi 30-letnici je predsednik republiške konference SZDL Slovenije, Mitja Ribičič dejal, da so Dolenjski list in drugi slovenski pokrajinski časniki prav gotovo prispevali k temu, da seje zavest naših občanov dvigala, se utrjevala v samo-upravljalskem smislu ter pomagala zidati temelje naše varnosti in svobode.
Bolj ko se je decentralizirala družba, bolj ko je gradila svoje temeljne celice v delovnih organizacijah in krajevni samoupravi. bolj seje utrjevala vloga" tiska, bolj se je pokazalo, da samo s centralnim, tako imenovanim republiškim tiskom ni moč izraziti vseh interesov. Razvoj pokrajinskih časopisov je povezan z dejstvom, da se je samouprava začela razvijati v temeljih družbe, v krajevni skupnosti. Lokalni časopisi so tako dobili svoje mesto v sitemu. Njihov družbeni pomen raste.«
Predsednik Mitja Ribičičjeob tem opozoril, da pokrajinska glasila nimajo zadovoljivo urejenih ustanoviteljskih odnosov glede vira informacij in glede virasredstev. Zato bi si bilo treba prizadevati, da se odnos in odgovornost ustanoviteljev utrdita. Očitno je, da ustanovitelji čutijo potrebo in utemeljenost glasil niso pa v zadostni meri prevzeli vseh obveznosti. Ne da bi list samo redno izhajal, ampak da bi se tudi razvijal. To bi bilo treba urediti z dogovori. »Menim, da bi morali sprejeti trden družbeni dogovor, ki bi vse-
stransko jasno opredelil medsebojne obveznosti. Občine ne morej biti samo za to, da list izhaja, ob tem pa ga prepuščajo stihiji, trgu. Občinske konference SZDL morajo zagotoviti tudi kvalitetno rast in razvoj listov. Računi morajo biti jasni, socialistična zveza mora opraviti svojo nalogo do listov. Dobro bi bilo, da bi tiskovni svet pri predsedstvu republiške konference SZDL skupaj z ustanovitelji in izdajatelji glasil celoviteje obdelal ta vprašanja.«
Med pogovorom je predsednik republiške konference SZDL Slovenije, Mitja Ribičič naglasil, da so pokrajinska in krajevna glasila nujno potrebna zaradi tega, ker v njih bolj pride do izraza interes občanov in pluralizem samoupravnih interesov. V osrednje slovensko glasilo Delo razumljivo ne more prodreti vsak s svojim »malim« problemom. Še bolj kot doslej se morajo uredništva pokrajinskih časnikov truditi, da ostanejo ta glasila odprta, s posluhom za življenjske, vsakdanje probleme ljudi v okoljih, za potrebe katerih v prvi vrsti izhajajo.
Mladi uresničujejo pobudo tovariša Tita
Občinski svet ZSS Velenje
Vkurzivi
Ker gradbeno — industrijski kombinat v Nišu pri gradnji stanovanj ni spoštoval rokov, bo moral samoupravni interesni stanovanjski skupnosti plačati približno 600.000 dinarjev kazni. Ta največji izvajalec del na niškem območju je namreč dve stanovanjski zgradbi končal 12 dni kasneje, kot je bilo predvideno.
V prihodnje se bo samo-uravna interesna stanovanjska skupnost v Nišu ravnala po določilu, da mora investitor zamenjati izvajalca del, če ta med gradnjo kasni za več kot tri mesece.
(Delo, 21. februarja 1980)
V Velenje bi verjetno rabili računalnik za izračun kazni za zamude pri gradnji stanovanj. Vprašanje pa je, če bi računalnik uspel izračunati »kazen« za leto 1979, ko v Šaleški dolini nismo zgradili niti enega samega družbenega najemnega stanovanja, in tudi določiti plačnika (plačnike) te »kazni«!
Poglabljanje kolektivnega dela v ZSMS
Nadaljnje dograjevanje ZSMS je gotovo prispevek k krepitvi samoupravne socialistične zavesti mladih. Mladim je potrebno zagotoviti večje možnosti za aktivno in organizirano vključevanje v samoupravno družbeno življenje.
V osnovnih organizacijah ZSMS potekajo v teh dneh razprave o nalogah mladine pri uresničevanju pobude tovariša Tita o nadaljnem poglabljanju kolektivnega dela in odgovornosti ter uvajanju enoletnega mandata. Ker je temeljni pogoj za uresničitev te Titove pobude nadaljna krepitev delegatskega sistema, je ZSMS skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami odgovorna za ustvarjanje takšnih pogojev, ki bodo omogočili, da bo čimveč mladih delegatov uveljavljalo posamične in skupne interese mladih delavcev, študentov, kmetov in učencev. Mladi morajo biti stalno prisotni kot aktivni udeleženci različnih akcij in aktivnosti, ki jih izvaja socialistična zveza. Potrebno je skrbeti za demokratizacijo kadrovske politike in širitev
kadrovske baze ter poleg ustaljenih oblik izobraževanja razvijati koordinirano delo z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Ker je pobuda tovariša Tita usmerjena predvsem k nadaljnji demokratizaciji odnosov v političnem in družbenem življenju bodo potrebne tudi nekatere dopolnitve organiziranosti mladinske
organizacije. Nova organiziranost mora omogočiti večje približevanje aktivnosti mladinske organizacije slehernemu mladincu, izboljšanje dela z mladimi delegati, učinkovitejše razreševanje mladinskih in družbenih problemov ter tesnejšo koordinacijo z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami.
0 pripravah na volilno sejo
Člani občinskega sveta ZSS Velenje so na zadnji seji razpravljali tudi o pripravah na volilno sejo sveta, ki bo predvidoma že v mesecu marcu. Na njej bodo sprejeli statutarni sklep občinske organizacije ZSS Velenje ter poslovnik o notranji organiziranosti ter načinu delovanja sveta. Dokumenta sta seveda usklajena s stališči prve seje konference ZSS, zlasti kar zadeva mandat nosilcev posameznih funkcij ter uveljavljanje sta-
lišč o razvijanju demokratizacije in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v ZSS. Zaradi odhoda nekaterih članov sedanjega sveta in predsedstva, zmanjšanja števila predstavnikov iz nekaterih organizacij združenega dela zaradi spremembe zaposlitve, preobremenjenosti posameznikov v drugih organizacijah in tudi zaradi neaktivnosti bo imel v prihodnje občinski svet namesto 66 članov 55 članov, predsedstvo pa 13 (prej 15).
O predlogu novega oziroma spremenjenega sestava občinskega sveta in predsedstva bodo v naslednjih dneh razpravljali še v osnovnih organizacijah ZSS Velenje. Predsedstvo naj bi sestavljali naslednji člani: Marcel Medved, Miran Arzenšek, Alojz Saje, Franc Druks, Edo Ura-njek. Peter Krapež, Jože Mraz. Cveta Pušnik, Franci Rat. Pane Semečnik. Amalija Šilih, Gustav Verdelj in Ivan Zupane.
Na rudniku lignita Velenje je lani zaradi bolniške izostalo zdela vsak dan476 delavcev, s čimer so izgubili približno 700 tisoč ton premoga. O tem ter o drugih vprašanjih so spregovorili podrobno na nedeljski seji konference osnovnih organizacij sindikata te delovne organizacije.
revolucije
Centralni komite ZK Jugoslavije je na 10. seji, ki bila v Beogradu 20. februarja, spregovoril o mladi leraciji v boju za nadalnji razvoj socialističnih imoupravnih odnosov ter nalogah zveze komunistov pri tem.
V uvodnem referatu je • član predsedstva C'K ZKJ. [ Stane Dolanc poudaril, da m nobenega dvoma o tem. da so najširše množice delavske, vaške, šolske in študentske mladine Jugoslavije zavestno povezale svojo sedanjost in prihodnost s socialističnim samoupravljanjem. s politiko zveze komunistov Jugoslavije s Titom na čelu. in da so odločen? in pripravljene naprej razvijati in braniti pridobitve revolucije. samoupravno pot graditve naše družbe. Bratstvo, enotnost in ena-; kopravnost, svobodo in neodvisnost naših narodov in narodnosti.
Zveza komunistov in vse subjektivne sile družbe imajo zdaj veliko odgo-irnost, da za gotove mo-losti za takšno družbeno politično angažiranje ilade generacije, se pravi takšne družbene in sistemske pogoje, v katerih bo mladina neposredno in ? enakopravno sodelovala J pri samoupravnem demokratičnem odločanju o vseh vprašanjih, ne samo o tistih, ki se tičejo njenega 'ložaja. temveč o vseh . rašanjih dela in življenja eiovnih ljudi sploh.
Od izpolnitve te naloge nas komunistov je v veliki meri odvisen nadaljnji uspešen razvoj samoupravljanja in sploh napredek naše dru/be. Za to nam daje veliko dokazov tudi zgodovina nagega boja, desetletja dolga revolucionarna akcija KPJ oziroma ZKJ s Titom na čelu, ki je bila uspeSna ravno zato, ker so komunisti s svojo aktivnostjo znali poiskati pot do najširših množic delovnega ljudstva in mladine in jih spodbujati .za vse tiste zgodovinske bitke in akcije, v katerih smo dosegli uspehe.
Po besedah tovariša Dolanca so generacije Titove dobe sposobne vse pridobitve, ki smo jih do sedaj ustvarili,,v naši socialistični revoluciji, ne le ohraniti, temveč tudi ne-' nehno izboljševati in razvijati, v smeri uresničevanja resničnih interesov delavskega razreda, v smeri .njegove končne osvoboditve. To pa je moč doseči le z nadaljnjim razvojem samoupravljanja na temeljih, ki smo jih postavili z našo ustavo, z zakonom o združenem delu in s sklepi 10. in 11. kongresa ZKJ.
Iz dela osnovnih organizacij ZK
Sredi uresničevanja pomembnih nalog
,,Ocena izvrševanja akcijskega programa, ki smo si ga zastavili za obdobje prvih treh mesecev letos in ki vsebuje vrsto izjemno pomembnih nalog, kaže, da smo se uspešno lotili dela. Precejšen del načrta smo že opravili, seveda pa nas še čaka mnogo aktivnosti, da bi v celoti dosegli zastavljene cilje, ,,opisuje delo osnovne organizacije zveze komunistov DSSS Tehnična služba TGO Gorenje sekretar Stevo Lalek.
Osrednja vprašanja, ki" jim tudi komunisti v osnovni organizaciji DSSS Tehnična služba TGO Gorenje namenjajo ta čas, največ pozornosti, zadevajo vključevanje v potek akcije obravnavanja zaključnih račnov, v prizadevanja za doseganje sporazuma o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami združenega dela v delovni organizaciji. Dejavnosti v zvezi z obravnavanjem in sprejemanjem zaključnih računov za leto 1979 so v polnem teku, saj je bilo gradivo pripravljeno pravočasno, kljub težavam s katerimi so se pri pripravi
srečevale strokovne službe zaradi kratkih rokov.
Staro Lalek
,,V posameznih sindikalnih skupinah obravnavajo ta gradiva in komunisti se na vseh ravneh dejavno vključujemo v razprave", pravi sekretar osnovne organizacije ZK DSSS Tehnične službe TGO Gorenje Stevo Lalek. ,,Po sprejemu zaključnega računa bo osnovna organizacija pripravila oceno in v njej upoštevala vsa stališča oziroma pripombe, ki se bodo med
Priznanja 0F
Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Velenje poziva krajevne konference SZDL, temeljne in druge OZD. samoupravne interesne skupnosti, društva in družbene organizacije v občini Velenje, da sporočijo predloge za podelitev PRIZNANJA OF V LETU 1980.
Priznanja OF se podeljujejo posameznikom, organizacijam in društvom za posebne dosežke družbenopolitičnega in organizacijskega značaja, ki so prispevali h krepitvi in razvijanju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov-in krajevne samouprave v občini ali širši skupnosti.
Priznanja OF bomo podelili 27. aprila ob obletnici-ustanovitve OF slovenskega naroda. Prejmejo jih lahko tisti posamezniki in organizacije, ki so s svojim prostovoljnim delom največ doprinesli k dosežkom trajnejšega pomena za razvoj demokratičnih in humanih odnosov med ljudmi ali da so s svojim delom kako drugače prispevali h krepitvi našega družbenopolitičnega sistema in samoupravljanja.
Predloge za srebrna priznanja OF z utemeljitvijo pošljite do 5. aprila 1980 žiriji za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Velenje.
Predloge za bronasta priznanja OF, kijih podeljujejo krajevne konference SZDL, pošljite prav tako do 5. aprila, predsedstvom krajevnih konferenc SZDL v tisti krajevni skupnosti v kateri aktivno deluje kandidat za priznanje.
Žirija za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Velenje
Iz inšpektorjeve beležnice
Krajevne skupnosti in črne gradnje
Krajevne skupnosti na območju naše občine zelo uspešno sodelujejo z občinsko urbanistično inšpekcijo pri pravočasnem odkrivanju črnih gradenj. Tako je bil že pred časom opravljen sistematski ogled črnih gradenj v krajevni skupnosti Zavodnje in je bilo takrat ugotovljenih kar osem nedovoljenih gradenj, predvsem vikendov, in to v začeti gradnji oziroma ■ pri izvajanju priprav za gradnjo. Omenjena krajevna skupnost se je odločno postavila na stališče, da je gradnja vikendov dovoljena k na za takšno gradnjo predvidenih območjih. Sedaj so v teku podobne skupne akcije na območju krajevne skupnosti Bele vode in Šentilj— Arnače, ki so prav tako dale zadovoljive rezultate. Odkritih je bilo precej Načetih črnih gradenj vikendov ter nekaj drugih objektov. Proti vsem tem črnogradite-Ijem je uveden reden posto-
pek za odstranitev brez dovoljenja grajenih objektov ter prijava sodniku za prekrške in to v tistih primerih kjer se je že pristopilo k sami gradnji, v ostalih primerih pa se bodo izdale odločbe vzpostavitvi zemljišča v prvotno stanje.
Krajani z odobravanjem spremljajo te skupne akcije, ki v neki meri predstavljajo tudi družbeno samozaščito pri preprečevanju črnih gradenj, so v veliko pomoč inšpekcijski službi ter končno tudi preventivno delujejo na ostale občane.
Skupne akcije predstavnikov krajevnih skupnosti in inšpekcijske službe se bodo nadaljevale tudi po ostalih krajevnih skupnostih v naši občini. Poudariti je še potrebno veliko pomoč Kmetijske zemljiške skupnosti občine Velenje pri odkrivanju črnih gradenj.
Urbanistični inšpektor Branko Šonc
akcijo pojavljale. To oceno bomo nato posredovali vsem samoupravnim ter individualnim poslovodnim organom. Drugo delovno področje, ki je ta čas za vse nas posebej aktualno, je vključevanje v prizadevanja za stabilnejšaa gospodarska gibanja. Resolucijska določila smo skrbno proučili in že izvajamo določene ukrepe. Pri tem ugotavljamo tesno povezovanje vseh družbenopolitičnih organizacij s poslovodnimi organi. Med vsemi ukrepi si še posebej prizadevamo za zmanjševanje materialnih stroškov proizvodnje. Stabilizacijski program bomo še dopolnili s konkretnejšimi nalogami, ko bodo v celoti znani rezultati zaključnih računov. Hkrati pa je naša trenutna dejavnost usmerjena še k čimprejšnjemu sprejemu samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami združenega dela. Ti odnosi so še nedorečeni in zahtevajo takojšnjo ureditev."
Poleg spremljanja poslovanja delovne skupnosti skupnih služb in delovne
organizacije pa so komunisti te osnovne organizacije v celoletnem programu, ki ga dopolnjujejo s tromesečnimi načrti aktivnosti, opredelili še vrsto drugih pomembnih nalog. Tako bodo med drugim skrbeli za idejno politično usposabljanje komunistov, za njihovo družbeno politično aktivnost v samoupravnih organih, delegacijah in krajevnih skupnostih. Posebno pozornost pa bodo posvetili informiranju. Na tem področju se je kot ocenjujejo, doslej kazala vrsta pomanjkljivosti zlast pri povezovanju z ostalimi družbeno političnimi organizacijami. Uveljavili bodo sprotno celovito informi ranje o zaključnih računih, o zalogah materialov in izdelkov, o uresničevanju načrtov delovne skupnosti skupnih služb in temeljnih organizacij združenega dela, o gibanju izvozno uvoznih razmerij, o uresničevanju samoupravnih aktov v delovni skupnosti ter o drugih pomembnih aktualnih vprašanjih. Predvsem pa bi radi na učinkovitejšo raven dvignili tudi povezovanje z osnovno organizacijo ZK DSSS Splošne službe.
J. Krajnc
Srednjeročni načrt TB Velenje
Monetarni sistem uskladiti s proizvodnimi odnosi
Mladi tekmujejo
Množična šola marksističnega izobraževanja
Akcija Tito, revolucija, mir, postaja stalna oblika množičnega idejnopolitičnega izobraževanja mladih v osnovnih organizacijah ZSMS, — šolah, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela.
Letošnja akcija Tito, revolucija, mir, je zelo pomembna, saj je namenjena tridesetletnici uvajanja in uveljavljanja samoupravnih socialističnih odnosov v naši družbi. Poglavitna skrb pri organizaciji letošnjega tekmovanja je namenjena kar najbolj množičnemu odzivu mladih, saj se na občinski konferenci zavedajo, da bodo le tako dosegli pravi smoter akcije. Cilj je namreč jasen; stalno idejno-
politično usposabljanje in marksistično izobraževanje mladih, ki se bodo z novim znanjem na tem področju lažje vključili v samoupravna dogajanja v naši jdružbi. Izbirna tekmovanja se bodo v naši občini odvijala do 15. marca, občinsko tekmovanje pa bo 29. marca. Naša izbrana ekipa se bo v Laškem, 12. aprila, udeležila tudi regijskega tekmovanja. Že 26. aprila bo organizirano republiško tekmovanje ter 14. in 15. maja v Kumrovcu zvezno tekmovanje.
Osrednji cilji denarno kreditne politike naše banke so bili v preteklem srednjeročnem obdobju usmerjeni na hitrejši razvoj proizvodnje, obvladovanje cen in izboljšanje rezultatov plačilne bilance. Tudi v naslednjem obdobju podobna usmeritev.
Pri uresničevanju družbeno ekonomske politike in gospodarske stabilizacije v letošnjem letu je vso pozornost potrebno nameniti predvsem večji odgovornosti delavcev za gospodarjenje ter porabo vseh sredstev, hitrejšemu uveljavljanju samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov ter samoupravnega družbenega načrtovanja. K uspešnejšemu gospodarjenju pa lahko pomemben delež prispeva tudi denarni sistem. Tega se zavedajo tudi delavci Temeljne banke Velenje, ki so v temeljnih izhodiščih poslovne politike, banke in predlogu dogovora srednjeročnega načrta opredelili svoje naloge.
Vso pozornost bodo v temeljni banki tudi v letošnjem letu namenili še ostalim nalogam na področju vsebinske preobrazbe banke. Tako bodo vložili še večje napore za uspešno delovanje delegatskega sistema v banki ter za učinkovitejše in preciznejše načrtovanje, razvijali bodo področje združevanje dela in sredstev. predvsem pa bolj podrobno določili posamezne naložbe, ob upoštevanju, da imajo absolutno prednost tiste, ki omogočajo hitrejše vključevanje v mednarodno menjavo ter večji izvoz. V skladu z resolucijskimi zahtevami. pa bodo namenili več pozornosti in ugodnejše pogoje proizvajalcem hrane. Že na osnovi teh izhodišč je jasno, da se bo banka v letošnjem letu zavzemala
predvsem za uveljavljanje takšne politike ter kreditiranja takšnih organizacij združenega dela in programov, ki povečujejo produktivnost ter izkoriščenost obstoječih zmogljivosti, izboljšujejo ekonomičnost proizvodnje ter krepijo izvozne sposobnosti. V razvojnih ciljih pa je seveda upoštevano tudi dejstvo, da so prednostne dejavnosti v občini energetika, industrija in kmetijstvo. Poglavitna skrb v tem letu mora biti tudi večje samofinanci- i ranje temeljnih organizacij, ki so zaradi velikih zadolženosti in odvisnosti od bank v preteklih letih močno oslabile svojo gospodarsko učinkovitost.
Pri kreditiranju tekočega poslovanja bo banka še naprej skrbela za dosego nemotene proizvodnje, normalne prodaje in povečanje izvoza. Izvoz naj bi se po načelu banke povečal nekako med petimi in sedmimi odstotki. Posebno pozornost pa bo potrebno posvetiti najemanju kreditov v tujini, saj jih organizacije združenega dela pogosto najamejo pod slabšimi pogoji kot bi to lahko storila banka. Še naprej bodo skrbeli tudi za področje kreditiranja prodaje potrošnih dobrin, ki je pri nas precej neurejena, tako na škodo proizvajalcev kot potrošnikov. Seveda bo morala banka ob vseh j planiranih nalogah skrbeti za širjenje materialne podlage ter za varovanje splošne in tekoče li- ' kvidnosti, ki je bila v lanskem , letu že precej ogrožena.
Kot ugotavljajo na banki bodo načrt sredstev in naložb lahko uresničili le ob upoštevanju vseh j smernic poslovne politike ter s smernic tekoče ekonomske politike za letošnje leto.
Boris Zakošek
Naša beseda
Osrednji kulturni dogodek v naši občini v prvem tromesečju letošnjega leta je nedvomno Naša beseda 80, ki jo v osnovnih organizacijah ZSMS ter prosvetnih društvih organizirata občinska zveza kulturnih organizacij in občinska konferenca ZSMS.
Naša beseda kot kulturna manifestacija vključuje vse
zvrsti kulturnih dogodkov, od večerov proze, poezije, likovnih in drugih razstav, do klasič- J nih odrskih uprizoritev. Do konec meseca marca potekajo prireditve v občinskem merilu, i Takrat bo organizirana tudi ! zaključna prireditev.
Najboljše skupine se bodo v aprilu srečale nia regijski prire-. ditvi v Žalcu.
Srečanje mladih celjske regije
V maju, mesecu mladosti, bo v Velenju srečanje mladih iz celjske regije. Srečanje bo 17. maja, iz vsake občinske konference pa se ga bo udeležilo sto mladincev. Ker naj bi bile vse majske prireditve mladih kar najbolj delovne, bo tudi to srečanje predvsem pregled in prikaz dejavnosti mladine v regiji na kulturnem in športnem področju.
Osemsto mladincev, ki se bodo zbrali v Velenju, se bo pomerilo v malem nogometu, plavanju, šahu in namiznem tenisu. Športna srečanja bodo dopoldan, popoldan pa bodo različne kulturne dejavnosti. Za večerni čas je predviden kulturno zabavni program, na katerem bodo sodelovali znani jugoslovanski ansambli ter nekateri ansambli iz celjske regije.
Med emajlirkami Gorenja
Predsednik republiškega odbora sindikata kovinsko-prede-lovalne industrije Slovenije Srečko Mlinarič je v petek, 22. februarja, obiskal delavce tozda Štedilniki.
Natančneje: prisostvoval je delnemu zboru delavcev v oddelku emajlirnice. Na zboru so se zbrali delavci druge izmene, ki so razpravljali o poslovnem poročilu in potrdili
zaključni račun za leto 1979.
Tovariš Mlinarič je spregovoril delavkam in delavcem druge izmene v oddelku emajlirnice, se zanimal za več vprašanj o delu in življenju ter ob koncu ocenil zbor delavcev takole: ,,Mislim, da je bila razprava zelo vsebinska, saj so delavke in delavci zavzeto postavljali vprašanja. Pozitivno je to, da so ob ugotovitvah
sprejeli tudi smernice za naprej, sprejeti plani pa dajo upati, da bo TOZD uspešno gospodaril.
Korak zanimanja delavcev v treh letih je neprimerljiv, pa tudi vloga sindikalnih skupin je vedno večja. Lahko rečem, če je tako tudi drugod, da sindikat v Gorenju dobiva svojo vlogo in mesto in da delavci zaupajo v to organizacijo."
H. Jerčič
r
j Kolikšna je naša pripravljenost za spreminjanje razmer
1
Breme gospodarske ustalitve moramo nositi prav vsi
I
i 11 L
V vseh samoupravnih sredinah te dni sprejemamo programe za ustalitev gospodarstva. Jasno pa je, da samo s sprejemom programov še ne bomo uresničili dogovorjenih nalog. Pomembna je oziroma bo tudi stopnja pripravljenosti nas vseh za resnično spreminjanje razmer v posamezni sredini, posebej še zavoljo tega, ker je ponekod vendarle mogoče zaznati odpore za uveljavljanje sprejetih usmeritev.
Iz sprejetih stališč in sklepov zveze komunistov nedvomno izhaja, da morajo breme gospodarske ustalitve nositi vsi deli naše družbe, se pravi, da je treba spremeniti delo in odnos do gospodarjenja v celotnem združenem delu in v vseh institucijah političnega sistema. Kljub temu pa je bilo v zadnjem času slišati, med drugim, tudi naslednje trditve predstavnikov materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti:
bitko za stabilizacijo lahko dobimo le z zmanjšanjem porabe, ki je (po njihovem mnenju) edini
razlog za stanje, kakršno danes je,
— obstoječe stanje je mogoče bistveno spremeniti le s povečanjem dohodka v
organizacijah združenega dela.
Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, kaj pomenijo takšna oziroma tovrstna razglabljanja in kakšno vlogo bodo imeli »razlagalci« v sredinah, kjer delajo.
Če naj oziroma morajo nositi breme gospodarske ustalitve prav vsi deli naše družbe, potem zagotovo pomeni, da je treba v organizacijah združenega dela materialne porizvodnje razdeliti breme tako med neposredne proizvajalce kot med strokovne službe na vseh ravneh (OZD, OZD, SOZD), v organizacijah združenega dela družbenih dejavnost in in samoupravnih interesnih skupnosti pa med strokovne službe le-teh in izvajalce. Posebne naloge in odgovornosti čakajo v tej zvezi organe družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitične organizacije.
Aktiv delavcev komunistov neposrednih proizvajalcev občine Velenje je na zadnji seji ocenjeval, kako so delavci v neposrednih proizvodnji sprejeli prizadevanja za skrbnejše gospodarjenje in kaj so v posameznih sredinah v tej zvezi že opravili. Ob tem so člani aktiva posebej opozorili, da smo zadnja leta akcije za
boljše delo in gospodarjenje začeli pri delavcih v neposredni proizvodnji. »Boljši izkoristek delovnega časa in materiala, večja disciplina, boljša kvaliteta«, so gesla, s katerimi vsako leto znova začenjamo stabilizacijsko akcijo v neposredni proizvodnji. Žal pa tudi teh nalog nismo znali podrobneje opredeliti, saj dolgoročnejše uveljavljanje teh nalog zahteva istočasno tudi urejanje odnosov v skupnih službah oziroma v tako imenovanih režijskih službah na vseh ravneh.
Uspešnost prizadevanj za dolgoročno gospodarsko ustalitev bo torej odvisna tudi od aktivnosti strokovnih služb na vseh ravneh in v vseh sredinah naše družbe. To je dejstvo, o katerem ne kaže več veliko razmišljati in istočasno ugotavljati, da prihajajo v dokajšnji meri vsi odpori in oportunistično obnašanje pri dograjevanju in utrjevanju tako političnega sistema, kakor tudi spremenjenega načina gospodarjenja, prav iz teh sredin. Zagotovo lahko delavci v strokovnih službah veliko prispevajo za razrešitev vprašanj pri nadaljnjem razvoju dohodkovnih odnosov, združevanju dela in sredstev, uveljavljanju načela
delitve po rezultatih dela, dosledni uporabi sistemskih ukrepov in rešitev v praksi itd.
Prav ti odnosi so v tem trenutku, ne samo v občini Velenje, pač pa tudi v širši družbenopolitični skupnosti, najpomembnejše vprašanje pri razreševanju najvažnejših vprašanj, ne le samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov, pač pa tudi odgovornosti za nadaljnjo uporabo in utrjevanju političnega sistema v posameznih sredinah. Seveda pa je treba spoznati vzroke, ki so pogojevali vzroke za razraščanje miselnosti, o kateri pišemo, in se dogovoriti za pota, da slabosti odpravimo.
Gotovo je, da nimajo vsi delavci v strokovnih službah oz. tako imenovanih režijskih službah neprimernega odnosa da razreševanje najpomembnejših nalog sedanjega trenutka. Velika večina delavcev je pripravljena ter želi temeljito in pošteno opravljati naloge, ki so določena za posamezna delovna mesta. Vendar pa so danes razmere v večini sredin takšne, da onemogočajo motiviranost ljudi za takšno delo, tako na strokovnem področju kot v družbenopolitičnem življenju. V prene-
kateri sredini je opaziti dušenje iniciative in pobud, zaviranje razvoja odnosov, ki jih je potrebno uveljaviti, če želimo razrešiti posamezna vprašanja, ki se pojavljajo. "Dokler ne bomo uveljavili načela svobodne menjave dela med delavci v delovnih skupnostih skupnih služb in temeljnih organizacijah združenega dela, dokler ne bodo podrobneje opredeljene odgovornosti teh delavcev za rezultate, ki jih dosegajo temeljne organizacije združenega dela, in dokler ne bomo uspeli uveljaviti nagrajevanje po delu, vse dotlej bomo stabilizacijske naloge zelo težko dosegali oziroma bodo potrebna večja naprezanja, kot bi bila sicer.
Seveda pa je treba ob tem vendarle tudi vedeti, da je prepočasno razreševanje odprtih vprašanj oziroma dograjevanje odnosov v teh sredinah tudi posledica širjenja potrošniške mrzlice. Ob pomanjkanju drugih motivov je marsikomu edini cilj in misel — kako si ustvariti kar najugodnejši materialni položaj. Vprašanje je zato, kakšen je lahko odnos teh ljudi do družbenopolitičnega dela in življenja ter do razvoja samo-
upravnih odnosov in vse naše družbe.
Gotovo je, da ha stanje, kakršnemu smo priča, vpliva tudi kadrovska politika. Za delovna mesta v strokovnih oziroma režijskih službah bi morali zagotovo zraven strokovne usposobljenosti zahtevati tudi ustrezen odnos posameznikov do naše družbenopolitične prakse. Pri tem pa ne gre zgolj za delovna mesta, za katera je že v samoupravnih aktih postavljena takšna zahteva (čeprav je včasih vprašljiva učinkvitost kadrovanja delavcev na vsa tista delovna mesta, kjer gre za vodenje manjših, pa tudi večjih delovnih sredin, to je od mojstrov, oddelkovodij, vodij in šefov služb, ali kakor večkrat rečemo za srednji vodilni kader. Upravičeno se lahko vprašamo,kje so subjektivne sile takrat, ko zaradi različnih vzrokov postavljajo na delovna mesta delavce, za katere je skorajda že po pravilu mogoče vnaprej predvidevati, da ne bodo kos nalogam. Tako dobivamo nove sredine z žarišči slabih odnosov in nasprotovanj. Za razrešitev spornih vprašanj pa se potem porabi veliko moči in časa družbenopolitičnih dejavnikov.
J
Z letne konference 00 ZSS na DO RLV
Velika odsotnost z dela
V nedeljo dopoldne so se ibnli na seji konference delegati osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije Rubrik lignita Velenje. Nadvse kritično in odgovorno so spregovorili o vseh pomembnih vprašanjih, ki trenutno ndevqo delavce tega kolektivi. Tndi poročilo predsednika koiference Franca Krivca o deli v preteklem mandatnem obdobju je bilo zelo izčrpno in bo skopaj z sprejetimi smernimi ter s sklepi bogate rezpinve služilo za nadaljnje delo osnovnih organizacij shdikata na Rudniku lignita Velenje.
Kot so poudarili, so si pri svojem delu pridobili bogate izkušnje in ugotovili da je delo osnovnih organizacij sindikata dobro zaživelo, saj se vsi zavedajo, da se brez sindikata ne more odločati o vprašanjih, ki so pomembna za delavce. Zato bodo tudi v prihodnje namenili vso pozornost krepitvi osnovnih organizacij, ki morajo postati resnični nosilec vseh odnosov in aktivnosti. Dosedanje delo je pokazalo, da je sindikat dobro delal tam, kjer so bile osnovne organizacije dobro organizirane, vključno s sindikanimi skupinami.
Tudi v prihodnje bodo manejali vso pozornost pridobivanja dohodka, uspešnosti gospodarjenja kot tudi načrtovanja nadaljnjega razvoja posameznih tozdov. V zvezi z nadaljnjim urejanjem dohodkovnih odnosov so še posebej opozorili, da si bodo morali še zlasti prizadevati za čimprejšnjo razrešitev teh donosov znotraj REK in s tem vzporedno v elektrogospodarstvu. Da bi dosegli čimboljše izpolnjevanje proizvodnih načrtov, bodo v vseh osnovnih organizacijah sindikata mesečno preverjali izponjevanje
nalog in tudi sprotno odpravljali morebitne pomanjkljivosti v zvezi s tem. Veliko dela jih čaka še pri nadaljnjem izpopolnjevanju sistema delitve po rezultatih dela, zlasti podrobno so spregovorili o vprašanjih invalidnosti. Kako pereče je to vprašanje za ta kolektiv pove podatek, da je od približno 4.500 zaposlenih kar 15 odstotkov invalidov. K temu naj dodamo še to, da so pred tremi leti — na primer — poslali na medicinsko regabili-tacijo okoli 1100 delavcev, leto zatem 900, lani pa približno 800. Torej je bilo v posameznih letih povprečno odsotnih z dela kar tretjina delavcev. To, je razumljivo, pomeni veliko breme za delovno organizacijo. Menili so, da je treba vse storiti za omilitev tega vprašanja. Več bo treba storiti za varnost pri delu in na področju preventive.
Zavzeli so se za ustanavljanje obratnih ambulant, ustanovitev invalidskih delavnic, pa tudi v okviru kadrovske politike bi si morali prizadevati za prekvalificiranje invalidov ne le samo ne nekvalificirana oziroma polkvalificirana delovna mesta, ampak tudi druga. V sami delovni organizaciji pa naj bi se invalidi organizirali podobno kot na ravni občine, saj bi tako lahko uspešneje reševali vse njihove težave.
Vse večja vrednost, ki jo dobiva premog kot energetski vir, terja da je treba storiti vse, da bo rudarski poklic postal veliko bolj zanimiv. Tu so še posebej omenili še večji delež posodabljanja proizvodnje, izboljšanje družbenega standarda rudarjev, rudar pa bi moral biti deležen tudi raznih drugih olajšav, o katerih bi bilo treba tehtno premisliti.
Na rudniku trenutno potrebujejo približno 800 stanovanj.
V zadnjih treh letih je bilo zgrajenih 257 stanovanj, čeprav so jih predvideli 492. Delegati so zahtevali, da je treba poklicati na odgovornost vse tiste, ki so krivi — kot so dejali — za nevzdržne razmere v stanovanjskem gospodarstvu. Naslednje vprašanje, ki so mu na konferenci namenili veliko pozornosti, so bolniški izostanki z dela. V enajstih mesecih lani so izgubili v tej delovni organizaciji zaradi bolniške kar 132.772 delovnih dni, samo jamski tozdi pa 118.170 delovnikov. To pomeni, da je pri povprečnem številu 23 delovnih dni na mesec izostalo z dela v navedenem obdobju vsak dan 467 delavcev. Ob upoštevanju, da znaša jamski učinek 6 ton na delavnik, so tako lani izgubili 709 tisoč ton premoga. Med vzroki za tolikšno bolniško so na konferenci med drugim navedli slabo oraniziranost zdravstvene službe in njeno nezadostno kadrovsko zasedenost. Seveda pa ne smejo — — kot so dejali — kazati s prstom le na zdravstveni dom, ampak morajo storiti tudi v prihodnje sami več za zboljšanje stanja oziroma si skupaj z zdravstvenimi delavci prizadevati, da bodo imeli delavci dobro zdravniško pomoč in tudi zdrayi prihajali na delo, bolani pa v zdravstveni dom. Ob tem so spregovorili tudi o tako imenovanih namišljenih bolnikih — oziroma o tistih delavcih, ki niso od tu in dobijo bolniško v svojem kraju kadar in kdaj hočejo. Za izboljšanje tega stanja pa lahko naredi največ sredina, v kateri dela takšen posameznik.
Na letni konferenci rudniškega sindikata so delegati veliko govorili tudi o gospodarjenju v tem letu. Dejali so da lahko boljše rezultate dosežejo z dobro organizirano in učinkovito akcijo za še večjo
disciplino pri delu, z boljšimi medsebojnimi odnosi, boljšo izrabo delovnega časa, večjim varčevanjem na vseh področjih, zmanjševanjem namišljenih bolniških in drugih nepotrebnih izostankov z dela, itd. Zavedajo se, da je pred njimi v tem letu pomembna naloga, saj so se obvezali, da bodo nakopali kar 4.700 tisoč
ton premoga. To pa ne bo lahko, ker še vedno nimajo dovolj delavcev, težave pa imajo tudi z uvajanjem mehanizacije, saj domača industrija zamuja pri rokih, pri uvozu pa imajo velike težave s pridobivanjem soglasij.
Ob koncu konference, katere so se med drugimi udeležili tudi predsednik republiškega
odbora delavcev energetike Teodor Jelen in sekretar tega odbora Jože Leskovar, predsednik medobčinskega sveta ZZS Celje Ivan Kramer in predsednik občinskega sveta ZSS Velenje Marcel Medved, so izvolili tudi petnajstčlansko predsedstvo, za novega predsednika pa ponovno Franca Krivca.
Iz delovnega programa OS ZSS Velenje
Tudi letos pomembne naloge
Pred občinskim sindikalnim svetom Velenje so tudi letos pomembne naloge, ki izhajajo iz aktualnih vprašanj, ki jih narekujeta tudi oba sindikalna kongresa, prva seja konference ZSS in seveda tudi posamezne resolucije. Pri programu dela si bodo še posebej prizadevali, kot so poudarili na 8. redni seji sveta v sredo, 20. februarja, za čimbolj dosledno utrjevanje in poglabljanje oblik demokratičnosti, usklajenosti in učinkovitosti pri delu. Enako zavzeto bodo uresničevali tudi naloge, ki se nadaljujejo iz lanskega leta pa tudi tiste, ki jih bodo še sprejeli.
. Delovni program občinskega sindikalnega sveta je nekako razdeljen na tri dele. Na naloge, ki zadevajo vse osnovne organizacije, konference sindikata, koordinacijske odbore in organe sveta, potem naloge, ki jih bodo uresničevali skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini in tretjič na neposredne naloge pri oblikovanju raznih stališč in v zvezi s tem uresničevanja delovnega programa.
Tako delovni program občinskega sindikalnega sveta zajema naslednje aktivnosti in naloge. Uresničevanje in nadaljnje uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov. Pri tem se bodo zavzemali za dosledno spoštovanje zakona o združenem delu in njegovo izvajanje v praksi. Skupaj z drugimi dejavniki se bodo zavzemali za hitrejše in učinkovitejše dogovarjanje pri urejanju dohodkovnih odnosov na vseh področjih, kjer še ti niso urejeni. Ena izmed prednostih dejavnosti bo tudi uveljavljanje družbenega načrtovanja in sprejemanje srednjeročnih načrtov za obdobje 1981—85. Osnovne
organizacije zveze sindikatov bodo morali še zlasti posebno, skrb nameniti usklajevanju interesov znotraj temeljnih organizacij združenega dela, predvsem pa med tozdi in OZD ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi in aktivnostmi delavcev pri oblikovanju celovitih srednjeročnih načrtov gospodarskega in družbenega razvoja z upoštevanjem stabilizacijskih prizadevanj in nalog.
Naslednja naloga sveta je nadaljnje spodbujanje in okrepitev delegatskega sistema, da bi zagotovili kar najbolj enostavno vez med delegacijo in delovnimi ljudmi, ki so jo izvolili, seveda pa tudi med delegacijo, konferenco delegacij in skupščinami družbenopolitičnih skupnosti, kjer se oblikujejo končne odločitve. V tem letu bodo posebno pozornost namenili tudi spremljanju razprav o rezultatih gospodarjenja, tam, kjer ti niso najboljši ter se dosledno zavzemali za hitrejše povečevanje sredstev akumulacije in da bodo sredstva za osebne dohodke ter skupno porabo delavcev naraščala v skladu z resolucijskimi prizadevanji. Med drugim se bodo zavzemali tudi za večjo odgovornost delavcev za gospodarjenje z družbenimi sredstvi, prizadevanjem za ustvarjanje večjega dohodka na delavca ter vložena in uporabljena sredstva. Na področju uveljavljanja načel rezultatov, kajti osnovne organizacije niso bile dovolj odločne pri sprejemanju in uveljavljanju skupnih osnov in meril za razporejanje čistega dohodka in delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela. Zato se bodo tudi letos aktivno vključevali z vsemi drugimi dejavniki v izpolnjevanje te naloge v skladu s stališči republiškega sveta.
Ob vsem tem pa bodo letos kar največ pozornosti namenili za uresničevanje družbenoekonomske politike ter ukrepom za čimboljše gospodarjenje in vzporedno s tem stalno spremljali uresničevanje politike zaposlovanja. Tako si bodo osnovne organizacije še posebej prizadevale za preprečevanje nadaljnjega povečanja števila administrativnih in drugih režijskih delavcev, za oblikovanje samoupravnih sporazumov o politiki zaposlovanja v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini ter za dosledno uveljavljanje minimalnih življenjskih standardov in kulturnih pogojev pri zaposlovanju delavcev, nadalje za povečanje vpliva delavcev na sprejemanje določitev v interesnih skupnostih za zaposlovanje, uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in uveljavljanju enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih in za odpravo vseh oblik izkoriščanja. Pomembne naloge jih čakajo tudi na področju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in tudi na drugih področjih, kot so zdravstveno varstvo delavcev, preskrba prebivalstva in družbena	prehrana
delavcev,obveščanju delavcev v združenem delu, rekreaciji in oddihu, izobraževanju, kot tudi na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Poleg letnega delovnega programa so člani sveta na zadnji seji sprejeli tudi operativni načrt «a obdobje januar —april, v tem obdobju pa naj bi bile tudi tri seje sveta.
Izobraževanje v kmetijstvu
Šola za mlade kmetovalce
Vse kaže, da se bo kmetovalcem Gornje Savinjske doline končno uresničila dolgoletna želja in se bodo lahko mladi za svoje delo na kmetijah usposabljali in izobraževali doma. izguba časa bo tako veliko manjša, znatno nižji bodo tudi stroški šolanja, s tem pa se bo v veliki meri povečalo zanimanje za strokovno izobraževanje. V teku so namreč priprave za ustanovitev samostojnega oddelka šole za kmetovalce v mozirski občini. Začetek delovanja šole so sicer načrtovali že za to pomlad, zaradi nejasnosti glede zagotavljanja sredstev pa bo šola pričela z delom najverjetneje jeseni.
Nosilcu priprav sta Kmetijski izobraževalni center iz Celja in Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje. Razmeroma visokih stroškov, ki dosegajo poldrugi milijon starih dinarjev, za slušatelja, zadruga sama ne bo ztnogla zagotoviti, zato upravičeno pričakujejo pomoč izobraževalne skupnosti agroživilstva. Šola bo zaživela le v tem primeru, sicer pa bo šolanje brezplačno, slušatelji bodo poravnali le stroške izpitov.
Pouk bo trajal deset mesecev, to je po 30 ur pouka v vsakem izmed 35 tednov. Jasno je, da predmetnik obsega splošne in strokovne predmete. Pri
poučevanju splošnih predmetov, sem sodijo slovenski jezik, samoupravljanje, osnove organizacije dela, telesna vzgoja, matematika in fizika, bodo priskočili na pomoč domači učitelji. Za strokovne predmete, kot so osnove kmetijskega strojništva, osnove rastlinske in živalske proizvodnje in izbirni predmeti, pa bodo poskrbeli učitelji šentjurske šole za usmerjene kmetovalce. Pomagali jim bodo strokovnjaki Zgornjesa-vinjske kmetijske zadruge, ure namenjene praktičnemu pouku bodo opravili na domačih usmerjenih kmetijah. Pri izbirnih predmetih bo imela v mozirski občini zagotovo prednost živinoreja, poseben
poudarek pa bodo dali še kmečkemu turizmu. Zaradi tega in zaradi možne izbire predmeta gospodinjstvo pričakujejo, da se bodo za šolo prijavila tudi dekleta.
V Gornji Savinjski dolini so priprave zaključili. Do določenega roka se je za šolanje prijavilo zadostno število kandidatov, ker pa se bo šola pričela šele v jeseni so na mozirski zadrugi prepričani, da jih bo takrat še več.
Priložnost, ki se s tem ponuja mladim kmetovalcem, je seveda več kot ugodna in veljalo bi jo izkoristiti.
J. PLESNIK
Kmečki turizem
Splošna gospodarska kriminafiteta
Manj kaznivih dejanj
Število kaznivih dejanj na področjih gospodarske in splošne kriminalitete se je v Gornji Savinjski dolini v lanskem letu občutno zmanjšalo, v primerjavi z letom poprej seveda. Podatki so vsekakor razveseljivi, kljub temu pa delavci milice in drugi dejavniki poudarjajo, da bodo odpravljanju teh oblik kriminala tudi vprihodnje namenjali veliko pozornosti.
V gospodarstvu so lani zabeležili vsega osem kaznivih dejanj, od tega pet poneverb, {dve gozdni tatvini, v enem pri-'meru pa so obravnavali nedovoljeno trgovino. Zmanjšalo se je tudi število kaznivih dejanj na področju splošne kriminalitete. Delavci milice so jih v lanskem letu obravnavali 98, kar je deset manj, kot v letu 1978. Pretežni del teh dejanj je bil opravljen na škodo zasebnega premoženja. Pri obravnavanju teh prekrškov se vedno znova srečujejo z znanimi vzroki — pomanjkljivo in neodgovorno varovanje premoženja. Jasno je, da
priložnost dela tatu pri tem se pogosto dogaja, da nezadosten pregled nad premoženjem pogojuje (pre)pozne ovadbe. Odkrivanje storilcev je v vseh takšnih primerih seveda zelo otežkočeno.
Takšno stanje velja za zasebno in družbeno premoženje. Vratarska in čuvajska služba v nekaterih organizacijah združenega dela je še vedno pomanjkljiva, zato je ukrepanje na tem področju več kot nujno. Vlomov in velikih tatvin so predlani zabeležili 22, lani pa le še 10, od skupno 98 kaznivih dejanj pa je bilo tudi lani največ navadnih tatvin in sicer 39. Neraziskanih je ostalo 30 dejanj, v glavnem navednih tatvin. Od večjih prekrškov je ostalo neraziskanih nekaj vlomov v počitniške hiše in planinske postojanke.
V znatnem upadanju je tudi število mladoletnih prestopnikov. V letu 1979 je 14 prestopnikov storilo 10 kaznivih dejanj, kar je občutno manj kot leto poprej. Vzrok za pre-
stopke je največkrat lahkomiselnost. Tudi ostalih dogodkov, ki so jih obravnavali delavci milice, je bilo vpreteklem letu manj. Manj je bilo samomorov, zgodila se je le ena delovna nezgoda s smrtnim izidom, tudi gore so terjale eno žetev, v porastu je le število požarov, vendar je k temu svoje prispevala strela.
Ugodno je med drugim tudi stanje javnega reda in miru, saj se je lani število prekrškov zmanjšalo kar za 37 in tudi kršiteljev je bilo precej manj. V večini primerov so kršitelji posamezniki, pa tudi teža prekrškov ni zaskrbljujoča. Delo na področju krepitve samozaščite v vseh sredinah je torej rodilo uspeh. Pristojnim inšpekcijskim službam so delavci milice v lanskem letu podali 147 poročil o različnih prekrških. Največ jih odpade na prevoze nežigosanega lesa (38) in na gibanje v mejnem pasu (31), zabeležili pa so tudi deset primerov nepravilnega opravljanja obrtne dejavnosti.
J. PP.
Mozirje bo znova gostoljubno sprejelo slovenske vrtnarje. V soboto se bodo namreč zbrali na
drugem cvetličnem plesu, saj so se na prvem v lanskem letu dogovorili, da se bodo poslej srečevali vsako leto. Prišli bodo tudi vsi tuji vrtnarji, ki pomagajo pri urejevanju Parka vrtnarjev (Savinjskega gaja).
: •, i \ : v	i	it,l	' •■ I <	• *	' "
Dejavnost Rdečega križa
Močno okrepljene vrste
Organizacije rdečega križa v Gornji Savinjski dolini so lani dokaj uspešno uresničile obsežen delovni program. Največje uspehe so dosegle na področju zdravstvene vzgoje, krvodajalstva, izobraževalne dejavnosti in socialnega skrbstva, zlasti pri uveljavljanju soseske pomoči. Velik napredek so dosegle tudi pri številčni krepitvi svojih vrst, saj je na dlani dejstvo, da se zanimanje za dejavnost rdečega križa nenehno veča.
V sklopu občinske organizacije deluje deset krajevnih organizacij, štirje aktivi mladih članov na šolah in osem podmladkov rdečega križa. V vrste rdečega križa v mozirski občini je danes povezanih 3.632 članov in 1270 podmlad-karjev. Omeniti velja tudi obilno mero sodelovanja organizacij rdečega križa z vsemi družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter društvi, z oddelkom za ljudsko obrambo pa še posebej.
Za potrebe zdravstvene vzgoje je občinski odbor v zadnjih letih pripravil celo vrsto zanimivih predavanj o različnih pomembnih temah. Predavanj v posameznih krajih in na osemletkah se je udeležilo veliko število občanov, zato bodo temu področju svoje dejavnosti v bodoče namenjali še več dela in časa. V minulem štiriletnem obdobju se je v tečajih prve pomoči za šoferje usposobilo 882 slušateljev, dvajseturne tečaje je opravilo 186. in osemdeseturne 27 kandidatov. V krajevnih skupnostih je za nudenje prve pomoči usposobljenih 23 ekip,
v delovnih organizacijah sedem in v osnovnih šolah štiri. Člani ekip vsako leto obnavljajo znanje na obnovitvenih tečajih, z velikim uspehom pa se udeležujejo različnih tekmovanj. Predlani je ekipa mozir-ske občine na republiškem tekmovanja zasedla odlično četrto mesto. V občini je oblikovanih tudi enajst ekip za nego bolnikov na domu. Ker so člani teh ekip le delno usposobljeni bodo do konca marca zanje pripravili posebne tečaje, precej članov rdečega križa pa bodo usposobili še za poizvedovalno službo.
Najlepši preizkus znanja in usposobljenosti je bila vsekakor lanska akcije Nič nas ne sme presenetiti. Člani rdečega križa so se resnično izkazali, čeprav velja povedati, daje končna ocena opozorila tudi na vrsto pomanjkljivosti, ki bodo seveda koristen napotek za boljše bodoče delo. Dejstvo je torej, da uspehi članov rdečega križa v mozirski občini ne uspavajo in si bodo v bodoče še bolj prizadevali, da bi za nudenje prve pomoči in za nego na domu usposobili čim več nerazporejenih prebivalcev, in obutve in pri tem so se seveda najbolj izkazali mladi člani rdečega križa na šolah in podmladek. Pri zbiranju oblačil in obutve se srečujejo z velikimi težavami, saj v vsej dolini ni na voljo primernega
V mozirski občini je preko 1500 krvodajalcev, vsako leto se jih akcij udeleži več kot polovica, načrtovano količino darovane krvi pa ob vsaki akciji presežejo. V zadnjem obdobju so v Gornji Savinjski dolini zbrali 7.520 kilogramov oblačil skladišča. Morda še podatek, da so otroci v štiriletnem obdobju zbrali skoraj 62 ton starega papirja, izkupiček pa so vsako leto namenili dejavnosti podmladka, ki ji vsebinske pestrosti zagotovo ne manjka.
Ena izmed najpomembnejših delovnih nalog članov rdečega križa je vsekakor na področju socialnega skrbstva. Aktivisti rdečega križa sproti odkrivajo vse vrste problemov in primerno ukrepajo. Ostarele in socialno ogrožene občane redno obiskujejo in jim nudijo vso potrebno pomoč. Starih in osamelih ljudi se spomnijo ob različnih priložnostih, enkrat na leto v vsakem kraju pripravljajo srečanja ostarelih občanov, obiščejo pa tudi vse, ki bivajo v domovih izven občine. Dela in uspehov je torej veliko in nalog prav tako. Temu primerno je sestavljen tudi delovni program občinskega odbora Rdečega križa Mozirje za letošnje leto, ki so ga izoblikovali in sprejeli na petkovi volilni konferenci.
J. PLESNIK
Razbit tovornjak in s pšenico posuta cesta so posledice odtrganega kolesa. Tokrat se je vse skupaj končalo brez drugih (hujših) posledic, vseeno pa lahko služi kot tehten opomin tistim, Id skrbijo za tehnično brezhibnost vozil.
Načrtovanje v kmetijstvu
Pridelati več hrane
Kmetijstvo v Gornji Savinjski dolini se vsa zadnja leta otepa s številnimi težavami, za katere vzroki največkrat tičijo v nerazrešenih sistemskih neskladjih. V Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi se temu dejstvu pri načrtovanju za prihodnje srednjeročno obdobje seveda niso mogli izogniti in so veliko pozornosti namenili odpravljanju slabosti.
Prednostna naloga v naslednjih letih je še vedno pridelovanje hrane in tudi v načrtih za letošnje leto zavzema najvidnejše mesto. Povečati bo treba proizvodnjo mesa in mleka in dvigniti raven predelave.
Usmeritev torej ostaja nespremenjena, povečati pa bo treba stopnjo specializacije in rajoni-zacije. Prvi in morda najpo-
membnejši korak k temu so že opravili z uveljavitvijo nove samoupravne organiziranosti zadruge in kmetov.
Se vnaprej ostaja v ospredju skrb za oživljanje kmetijstva v hribovitih območjih in za večja vlaganja v zemljiške ter prostorske ureditve. Temu področju bodo namenjeni letošnji republiški ukrepi, že v drugem tromesečju pa bodo izoblikovani tudi predlogi ukrepov za hitrejši razvoj kmetijstva v mozirski občini. V tem svežnju bo še posebej poudarjen razvoj višinskih kmetij, nič manj pozornosti pa ne bo namenjene pogozdovanju relativnih kmetijskih površin.
Načrtujejo, da bodo letos povečali pridelovanje mleka
količinsko za 4,5 odstotka in vrednostno za 28,4. Število j brojlerjev se bo povečalo za 2,1 odstotka, zmanjšalo pa se bo število jarčk in jajc. Vzrok za to so nedograjeni sodobni objekti. Celotni prihodek se bo letos v primerjavi z lanskim i letom povečal za 22,1 odstotka, j dohodek bo porasel za 21,1 in čisti dohodek za 21,6 odstotka. :
Prav tako v letošnjem letu bo dograjen večnamenski objekt v Solčavi, nove naložbe pa bodo ! usmerili v kmetijsko strojno i postajo in kmetijski preskrbo- ■ valni center v Ljubiji. Stalni; naloga na področju vlaganj bo seveda tudi v bodoče nadaljnje ! preusmerjanje kmetij, cilj preusmerjanja pa neposredno povečevanje proizvodnje.
J. P.
Osnovna šola Bratov Letonje
Gimnazija Velenje
Vsi učenci vključeni v interesne dejavnosti
Petnajst let dela
Pred dnevi smo obiskali velenjsko gimnazijo ter se o delu, načrtih in težavah te šole pogovarjali s profesorji in dijaki. V pogovoru so sodelovali ravnatelj Bojan Glavač, profesorji Martin Budna, Mira Preložnik in Selma Pirtovšek ter dijaki Alenka Šalej, Tanja Petek, Bogdan Makovšek in Franci Lenart.
Letošnje leto beleži velenjska gimnazija petnajstletnico delovanja. Pričela so septembra leta 1965 in sicer z dvema oddelkoma. Ker še niso imeli svojih prostorov, so na začetku gostovali v poslopju delavske univerze, večina profesorjev pa je bila zunanjih sodelavcev. Naslednje šolsko leto. ko so že imeli štiri
oddelke, so se preselili v poslopje rudarskega šolskega centra, ki ga je nato odkupila skupščina občine Velenje in ga dala v upravljanje gimnaziji. Danes so strokovno dobro zasedeni. Imajo še nekaj zunanjih sodelavcev, ki 'poučujejo tiste predmete, ki so na urniku le nekaj ur tedensko. V štirinajstih šolskih letih je končano gimnazijo Velenje okoli 500 maturantov, ki so šolanje nadaljevali na različnih področjih. Kot so poudarili profesorji, so njihovi dijaki pri študiju dokaj uspešni. Mnogi so se že vrnili v občino in se zaposlili v različnih delovnih organizacijah.
Dijaki dosegajo izredno dobre učne uspehe; to prav gotovo zaradi tega, ker sprejemajo samo
zelo dobre učence, zadnja leta samo odlične in prav dobre. Lansko leto so beležili po popravnih izpitih kar 98 odstoten učni uspeh, podobno pa je bilo tudi v preteklih šolskih letih.
V letošnjem šolskem letu imajo na šoli 252 učencev v osmih oddelkih. Zaposlenih je 14 delavcev. od tega dvanajst pedagoških, imajo pa tudi štiri zunanje sodelavce.
Gimnazija sicer ni najbolje opremljena, vendar pa lahko rečejo, da imajo osnovno opremo z.a izvajanje učnega programa. Želijo pa si še fonolaboratorij pa tudi za vse ostale predmete primerno opremljene učilnice. Dokaj dobro je opremljena učilnica za biologijo in kemijo ter
Ob podelitvi Kajuhovih bralnih značk učenci povabijo v svojo sredino slovenske pisatelje ter radi prisluhnejo njihovim zgodbam.
Gimnazijci se udeležujejo tudi delovnih akcij.
fizikalni kabinet, v vsen učilnicah pa imajo grafoskope. Posebej ponosni so tudi na dobro opremljeno knjižnico, v kateri prevladuje knjižno gradivo primerno za gimnazijce, ne manjka pa tudi strokovne litarature. Na mesec si izposodijo okoli 250 knjig. Šola nima svoje telovadnice in zato gostujejo v telovadnici rudarskega šolskega centra. Ker pa je najemnina telovadnice precejšnja. finančnih sredstev pa je vedno premalo, imajo telovadnico samo dve uri tedensko rezervirano za prostovoljne dejavnosti. kar pa je seveda mnogo premalo. Zaradi tega mnogokrat organizirajo razna športna srečanja z Rudarskim šolskim centrom Velenje.
Zanimalo nas je, kako se dijaki vključujejo v življenje na šoli, kako skušajo vplivati na delovni program gimnazije in kakšno je sploh samoupravljanje na šoli.
ucenci so menili, da samoupravno življenje na šoli še ni zaživelo tako kot bi želeli. Res je, da so tega v veliki meri krivi tudi dijaki sami, saj ne kažejo dovolj zanimanja. Pravijo, da so pripravljeni sodelovati na sestankih, če odpade pouk, če pa bi morali žrtvovati kakšno uro prostega časa, pa največkrat ne.
Dijaki se pogosto čutijo tudi nemočne, saj določenih pripomb često ne upajo izreči. Predvsem so to tisti dijaki, ki imajo slabši učni uspeh.
No, vseeno so poudarili, da so bili na tem področju že storjeni koraki naprej in da so kljub vsemu vzpostavljeni na šoli dokaj dobri medsebojni odnosi. Kadar dijaki — šolska skupnost učencev posreduje učiteljskemu zboru kakšen dober predlog, ga ti tudi upoštevajo.
Velik napredeK so dosegli tudi na področju javnega ocenjeva-
nja. Takšen način ocenjevanja sedaj upoštevajo že vsi profesorji.
Dijaki so menili, da še premalo sodelujejo pri oblikovanju učnih načrtov. Vsi profesorji jim namreč ne dajajo te možnosti.
Ob tej trditvi so profesorji dodali, da je to izreano težko izvedljivo, saj pripravljajo učne načrte že med šolskimi počitnicami, kasneje pa jih je težko dopolnjevati in spreminjati. Pravijo, da
pri dijakih niso opazili zanimanja za takšno sodelovanje. Če pa dijaki zahtevajo dodatna pojasni-
la k določeni snovi, jih tudi dobijo.
Poleg tega so dijaki dejali, da vsi njihovi profesorji ne izpolnjujejo vzgojnega dela. Preveč so le učitelji, vzgojo pa nekateri zanemarjajo. Tako delujejo tiste razredne skupnosti, ki imajo »dobrega« razrednika, kijih razume, jih zna usmerjati pri delu in jim pomagati, mnogo bolj homogeno kot ostale.
Profesorji so menili, da skušajo prisluhniti dijakom o stvareh, ki jih zanimajo. Pravijo, da so jim vedno na voljo, tako med odmori, kot po pouku, če učenci to zahtevajo. Tudi razredne ure usmerjajo razredniki.
Vsaka razredna skupnost ima vitrino, v kateri prikazuje svoje delo. Aktivno pripravljajo razredne ure ter sestanke. Poleg tega pa so stalne oblike delovanja tudi sestanek učencev in učiteljev, ki poučujejo določen razred. Na teh sestankih naj bi se učitelji in dijaki pogovorili o medsebojnih težavah, željah, dajali pobude, kako določene težave odpraviti. Žal ti sestanki še niso tisto, kar naj bi bili, saj je razpravljalcev malo.
Kljub temu, da je kar tretjina njihovih učencev iz okolice Velenja in so torej vezani na prevoz, je njihova izvenšolska dejavnost izredno razgibana.
Najbolj množičen in tudi najbolj uspešen je dekliški pevski
zbor, ki je v preteklih letih dosegel že vrsto priznanj. Lansko leto so opravili snemanje za RTV, dobro sodelujejo s partnerskim mestom Eslingen, vsako leto pa sodelujejo tudi na koncertih. Delajo že 11 let, v tem času pa so osvojili že 1 bronasto, dve srebrni, dve zlati medalji v državnem merilu ter eno srebrno v medarodnem merilu.
Kulturno društvo ima 8 reie-rentov, iz vsakega oddelka po eden, ki skrbijo za povezavo, prevzemajo skrb za pripravo proslav, med učenci zbujajo zanimanje za obisk kulturnih prireditev, in podobno. Omeniti velja tudi, da pripravljajo'
ija ....
en petkov kulturni večer na leto v knjižnici kulturnega centra v Velenju.
Šolsko športno društvo si prizadeva, da bi bilo kar najbolj množično. Organizirajo tekmovanja za najboljši šolski športni razred in sodelujejo na raznih drugih športnih tekmovanjih. Aktivno deluje na šoli tudi krožek OZN, letos pa je pričel delo tudi etnološki krožek, ki se je prijavil na tekmovanje znanost mladini. Delaven je tudi literarni krožek, ki izdaja tudi glasilo »Mi«
V teku so priprave na usmeije-no izobraževanje na kar se pri-
r/lja tudi velenjska gimnazija, tem smo pred kratkim v Našem času že pisali. Velenjska
rnazija naj bi imela v bodoče usmeritvi, in sicer družbo-slovno-jezikovno in naravoslovno- matematično. Menijo, da bi tako povsem zadostili potrebe združenega dela v občini Velenje. Ali bodo ti dve smeri imeli, bo kmalu konec prihodnjega meseca. Poudarili so, da si bodo še naprej prizadevali, da bi potebe združenega dela pokrili v občini, da se dijakom ne bi bilo treba voziti v šolo izven občine.
Mira Zakošek
Osnovno Solo Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki obiskuje 300 učencev. Prav vsi pa so vključeni v prostovoljne dejavnosti, ki delujejo pod okriljem pionirske organizacije in ZSMS.
Delo pionirske organizacije vodi štab pionirskega odreda z ravnateljem in učiteljskim odborom, od septembra dalje pa še svet zveze pionirjev. Načrt dela si je pionirski odred zastavil že septembra in ga sprejel na pionirski konferenci, ki je potekala pod izrednimi pogoji. Sestavljajo ga tri področja: tradicionalne dejavnosti in proslave, interesne dejavnosti ter jugoslovanske pionirske igre.
Med tradicionalne dejavnosti sodijo prireditve in proslave, ki so skozi vse šolsko leto (ob dnevu republike, ob spominskih dnevih, štafeti mladosti), pa tudi delovne akcije. V letošnjem šolskem letu so že izvedli akcijo zbiranje odpadnega papirja.
Na osnovni šoli Bratov Letonje je največ učencev vključenih v interesne skupnosti, ki se delijo na dejavnosti kulturnega področja in delujejo v društvu Oskar Hudales. Tesno pa sodelujejo tudi s prosvetnim društvom v krajevni skupnosti. Svoje prispevke zbirajo in objavljajo mladi literati te šole v glasilu Utrinki. Drugi del predstavljajo športne aktivnosti, ki delujejo v SŠD. Marljivi so tudi taborniki in planinci. Med interesne aktivnosti sodijo
tudi tehnične dejavnosti, prav posebej zelena straža, ki je prejela za svoje delo vrsto priznanj. Mladi člani RK se vključujejo v vse akcije krajevnega in občinskega odbora rdečega križa. V preteklem šolskem letu so zbrali mladinci in pionirji osnovne šole Bratov Letonje precej denarja za pomoč ob potresu v Črni gori. Že peto leto uspešno deluje na šoli tudi pionirska hranilnica.
Jugoslovanske pionirske igre potekajo pod geslom ,,NA-RAVA, ZDRAVJE, LEPOTA". Razdeljene so na tri področja, in sicer naloge, ki jih opravljajo posamezniki, naloge pionirskih razrednih skupnosti in naloge celotnega pionirskega odreda. Program jugoslovanskih iger obsega zbiralne, delovne akcije, urejanje okolja, skrb za spominska obeležja NOB, obujanje tradicij NOB, sodelovanje na občinskih prireditvah. V letošnjem letu bodo mladinci in pionirji obiskali in uredili kraj, kjer je padel Jože Letonja—Kmet. Vsi učenci sodelujejo tudi v vseh zapisih Pionirskega lista. Za svojo aktivno delovanje v interesnih oziroma izvenšolskih dejavnosti so prejeli učenci osnovne šole Bratov Letonje zvezno priznanje — kipec kurirja Jovice. Mladi pa niso aktivni samo v šolskih prostovoljnih aktivnostih, ampak so uspešni tudi pri delu v gasilskem društvu v Smartnem ob Paki in Paški vasi, TVD
Partizanu, prosvetnem društvu in pri tabornikih.
Na šoli so aktivni še člani ZSMS, ki sodelujejo pri vseh akcijah pionirske organizacije in krajevne skupnosti. Izpolnjujejo pa tudi naloge, ki so si jih zadali v svojem programu dela. Aktivnosti imajo razdeljene po mesecih. Okvirni načrt dela sestavijo mladinci že konec junija, sprejmejo pa ga septembra. Vse dejavnosti izvajajo skupaj s pionirsko organizacijo, društvom prijateljev mladine, z borci, s prosvetnim društvom, z mladinci osnovne šole Miha Pintar-Toledo, manj pa sodelujejo z osnovno organizacijo mladine v kraju. Delo
mladincev temelji na samo- Kulturno društvo Oskar Hudales,tesno sodeluje s prosvetnim društvom na vseh proslavah in
upravljanju in njihov mentor je prireditvah v kraju.
resnično samo usmerjevalec dela. Na mladinskih urah poslušajo razna predavanja, se seznanjajo z delom v proizvodnji in usmerjenim izobraževanjem. V začetku leta so organizirali kviz o življenju in delu Bratov Letonje, sedaj pa se pripravljajo na tekmovanje Tito, revolucija, mir. Ob 8. marcu, dnevu žena, pa bodo skupaj s pionirsko organizacijo obiskali starejše občanke in borke.
Interesne oziroma prostovoljne dejavnosti vodijo učitelji na šoli. Pri delu pa se srečujejo z velikimi težavami, predvsem pri sestavi urnika, kajti šolski okoliš je zelo širok. Za delo v vseh dejavnostih pa jim primanjkuje tudi zunanjih sodelavcev.
t'
6r&
Naš samoprispevek
Številka 8 (520) - 29. februarja 1980
KS Staro Velenje
Tudi v naslednjem obdobju veliko dela
O uresničevanju nalog, ki so jih sprejeli pred petimi leti ter o načrtih za naslednje obdobje, smo se pogovarjali z Vinkom Požekom in Friderikom Camlekom
Dosežki, ki so jih naše krajevne skupnosti dosegle v zadnjem štiriletnem obdobju s sredstvi krajevnega samopri-
ka obdobje drugega krajevnega samoprispevka, že kujejo načrte za naprej, še veliko nalog je ostalo nerešenih, sredstva iz samoprispevka pa so postala že nekako stalna oblika financiranja krajevnih skupnosti, tako, da krajani hitrega in uspešnega razvoja brez njih sploh ne vidijo. V krajevnih skupnostih v tem
Staro Velenje je potrebno adaptirati
spevka, niso majhni in večini je s temi sredstvi uspelo odpraviti najbolj pereče probleme. Prav tako lahko z gotovostjo trdimo, da v vseh krajevnih skupnostih v občini Velenje v tem času, ko se izte-
času torej ne razpravljajo ali bi se odločili za nov krajevni samoprispevek ali ne, temveč razmišljajo, katerih nalog bi se lotili v naslednjem štiriletnem obdobju. Tako je tudi v krajevni skupnosti Staro Vele-
nje, kjer smo se mudili v teh dneh.
Starovelenjčani ugotavljajo, da so veliko naredili v zadnjih štirih letih, saj jim je uspelo razrešiti najnujnejše zadeve, žal pa ostaja problem ureditve tega kraja še vedno nerešen. Pa poglejmo najprej, kaj vse so naredili s sredstvi zadnjega krajevnega samoprispevka. Modernizirali so cestne ulice za gradom za kar so porabili 590 tisoč dinarjev. Zelo velikega pomena so tudi sodobni prostori za potrebe krajevne skupnosti. Za to so potrošili 220 tisoč dinarjev. Obnovili so Partizansko cesto, pozneje pa so ugotovili, da jo je nujno potrebno tudi asfaltirati, saj jo je vsako deževje močno poškodovalo. Za to so namenili 350 tisoč dinarjev. V planu so imeli še ureditev javne razsvetljave v Trebušah in na Ljubljanski cesti, vendar te naloge zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso uresničili, vendar upajo, da jo bodo v sodelovanju s samoupravno interesno komunalno skupnostjo še letos. Prav tako niso uredili otroškega igrišča za gradom. Prvotna lokacija ni bila ustrezna, drugje pa bi bila izgradnja otroškega igrišča mnogo predraga, saj so v ta namen imeli le 50 tisoč dinarjev. Skupno z družbeno pomočjo pa je bila v preteklih štirih letih urejena tudi Celjska cesta, posodobili pa so tudi most čez Pako. Srečevali so se tudi s problemom slabih cest, saj je bil skozi njihovo krajevno skupnost, obvoz, ko je bila cesta Velenje — Celje v gradnji, Dolgo so čakali, da je komunalni center izpolnil svojo obvezo.
Predsednik skupščine te krajevne skupnosti Vinko Požek in predsednik krajevne konference SZDL Friderik Ca-mlek, pa sta poudarila tudi, da po mnenju krajanov tega predela Velenja, ni bilo prav, da so tako kot druge mestne krajevne skupnosti lahko
razpolagali le s tridesetimi odstotki zbranih sredstev. Takole sta med drugim pripovedovala: ,,2e na prvi pogled naš predel Velenja zelo zaostaja za novim naseljem, zato menimo, da je že zadnji čas, da se več sredstev nameni tudi za razvoj Starega Velenja. Kot dobro razvita občina, si ne moremo dovoliti, da imamo v neposredni bližni	centra
mesta čisto neurejeno naselje. Poleg tega pa bi bilo najbrž prav, da bi ohranili staro mestno jedro."
V krajevni skupnosti so oblikovali srednjeročni program, v katerega so vnesli vse, kar bi bilo potrebno v Starem Velenju urediti, seveda pa bi bila zato potrebna zelo velika finančna sredstva, ki pa bi jih zmogli le ob veliki pomoči širše družbene skupnosti. Na to pa računajo, saj so prepričani, da bodo njihove težave razumeli.
Na podlagi srednjeročnega načrta so izdelali tudi program za naslednje srednjeročno obdobje. Zaradi tega, ker je
njihov razvoj daleč za ostalimi mestnimi krajevnimi skupnostmi, so predlagali, da bi ji za naslednje štiriletno obdobje ostala v krajevni skupnosti vsa sredstva, ki jih bodo zbrali s samoprispevkom. Temu primerno so pripravili program.
Nadaljevali bi radi z nalogami, ki so si jih zastavili že v preteklosti, pa jih niso uresničili. Dokončati je potrebno javno razsvetljavo v Trebušah, na Ljubljanski in Celjski cesti. Ljubljanska cesta postaja vse bolj prometna, zato bi bilo nujno urediti krogotok in pločnik. Prav tako pa bi bilo za varnost v prometu nujno postaviti na najožjem delu Ljubljanske ceste, to je pod cerkvijo, svetlobne signale za pešce. Pereče je tudi vprašanje kanalizacije. Zaselek na Partizanski cesti je bil grajen brez urbanističnega načrta in nihče, ko so gradili cesto Velenje—Šoštanj, ni pomisli, da tam ni kanalizacije. Tudi tega problema, ki pa bo terjal velika finančnega sredstva, se bodo morali lotiti
čimprej. Podobno je tudi s kanalizacijo na Celjski cesti, kjer pa niti ne vedo, ali bo ta del Velenja ostal tudi v prihodnje, ali pa ga bodo rušili. Osrednja naloga, ki bi jo radi uresničili v naslednjih letih, toplifikacija kraja. Poleg tega pa bi radi uredili tudi otroško igrišče za gradom in v Trebušah. Nujno potrebno bo urediti tudi parkirišče na Partizanski cesti ter obnoviti spomenik talcem.
Toliko so spregovorili o nalogah za naslednje štiriletno obdobje v Starem Velenju. O pripravah na tretji referendum za krajevni samoprispevek pa so dejali: ,,Naši ljudje so osveščeni in če jim jasno prikažemo skupne bodoče naloge, če jim prisluhnemo in skušamo razrešiti tudi probleme, s katerimi se srečujejo v posamezni sredini, potem sploh ni bojazni, da določena akcija ne bi neuspela, pa čeprav bodo morali krajani zato prispevati tudi lastna sredstva.
Mira Zakošek
Veliko težavo jim povzroča neurejeno parkirišče, ki je sicer rezervirano za osebne avtomobile, podoba pa je največkrat takšna
KS Šmartno ob Paki
Prednost nalogam, ki še niso opravljene
Tudi v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki velja ta čas osrednja pozornost ocenjevanju delovnih dosežkov iz obdobja drugega samoprispevka. Ob tem načrtujejo prihodnje delovne smernice oziroma nov referendumski program in oeeujujejo, da bodo le s samoprispevanjem uspeli odločneje napredovati po poti hitrejšega razvoja.
Ob vstopu v obdobje drugega samoprispevka so se v
šmartnem ob Paki enotno odločili, da bodo zbrana sredstva namenili za obnovitev kulturnega doma, gradnjo novega gasilskega doma, gradnjo ceste ob Hudem potoku, modernizacio odcepov nekaterih krajevnih cest, krajevno kanalizacijo, gradnjo športnih garderob in vodovodnega omrežja ter ureditev spomenikov iz narodnoosvobodilnega boja. Kot so predvideli, naj bi za uresničitev teh nalog s samoprispevkom
zbrali 4.720.000 dinarjev. Do konca lanskega leta so zbrali blizu 4.100.000 dinarjev in kot kaže bo načrtovana vsota do izteka samoprispevka tudi dosežena.
Velik del akcij iz referendumskega programa so v Šmartnem uspešno zaključili, niso pa uspeli z gradnjo kulturnega doma in športnih garderob. Oba objekta sta kraju več kot potrebna, zato ostaja njuna izgradnja prednostna
Pri urejanju cest opravijo veliko dela krajani sami. Takole so se lotili ceste v Veliki vrb.
naloga tudi v prihodnjih letih. Ker potrebna dokumentacija za obnovo kulturnega doma še ni pripravljena in tudi gradnja garderob ne dokončno opredeljena, bodo ta namenska sredstva začasno uporabili za ureditev kanalizacije v gornjem delu Šmartnega in za obnovo ceste Šmartno—Veliki vrh, kjer že opravljajo obnovitvena dela. Oba objekta pa, kot rečeno, ostajata prvi nalogi delovnega načrta za prihodnje obdobje in brž, ko bodo dani vsi pogoji, se bodo lotili dela.
Načrtovalci krajevnega razvoja so že pripravili predlog novega referendumskega programa za leta od 1980 do 1985, ki ga bodo skušali uresničiti z novim samoprispevkom. Tako naj bi krenili v drugo etapo urejevanja kanalizacije v Šmartnem in Rečici, obnovili kulturni dom, zgradili otroški vrtec, sekundarno vodovodno omrežje. PTT omrežje, uredili javno razsvetljavo, avtobusno postajo in asfaltirali krajevne ceste, ki so še neurejene. Kot so sami izračunali, bi s samoprispevanjem zbrali 7.600 dinarjev, ostala potrebna sredstva pa bi zagotovili iz drugih virov. V tem programu so zapisane prednostne naloge, poleg tega pa so pripravili tudi. načrt razvojnih elementov za srednjeročne obdobje 1981 do
Ob osnovni šoli načrtujejo gradnjo športnih garderob in rekreacijskega centra.
1985. Ta vsebuje ureditev rekreacijskega centra pri osnovni šoli oziroma rekreacijskega centra TVD Partizan, gradnjo športnih garderob pri osnovni šoli, pokopališča z mrliško vežico, tehnične trgovine s skladiščem, bencinske črpalke, avtome-hanične delavnice, lokalov različnih storitvenih obrti, avto-pralnice, glavnega vodovodnega omrežja, večjega števila stanovanj in regulacijo Pake. Te potrebe seveda presegajo zmožnosti, zato bodo ob dokončnem opredeljevanju za ta program dali prednost
neizvršenim nalogam iz drugega samoprispevka in načrtom, ki so jih zapisali v nov referendumski program. Oba načrta bodo v teh dneh obravnavali v krajevnih samoupravnih organih.
Prav sedaj pa so stekla dela ob strugi reke Pake, ki naj bi jo že kmalu regulirali ob Paške vasi proti Šmartnemu ob Paki, do mesta, kjer je regulacija že opravljena.
J. Krajnc

'tevilka S (520) - 29. februarja 1980

Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL
Naša Jugoslavija je Titova Jugoslavija
Ob 30-letnici izhajanja Dolenjskega lista je Mitja ibičič, predsednik republiške konference socialistične EVeze delovnega ljudstva Slovenije, sprejel glavnega in dgovornega urednika lista Marjana Legana. Beseda je dda, med drugim, o delovanju socialistične zveze delo-raega ljudstva v krajevni skupnosti, govora pa je bilo tudi o odnosih z verskimi skupnostmi
Objavljamo odgovore Mitja Ribičiča na vprašanje o dovanju socialistične zveze delovnega ljudstva v kraje-raih skupnostih in o odnosih z verskimi skupnostmi.
• Krajevni organizaciji so-blistične zveze pripisujemo tevilne pomembne naloge, endar ugotavljamo, da mar-;je ne delujejo dobro, oziro-da svoje vloge ne pozna ali ljo ni dovolj usposobljena, primeri, ko krajevne or-inizacije po manjših krajih gledno delajo, po mestih pa je recej slabše. Kako naj bi lodbudili delo temeljnih ontnih celic?
iČJE ZANIMANJE ZA IRUŽBENOPOLITIČNO DELO
I »Odgovor ni niti lahek niti ne more biti kategoričen. Jejstvoje, daje krajevna or-anizacija temeljna organiza-ija SZDL in da prav v njej judje lahko najbolj neposre-Ino izražajo, soočajo in us-ilajujejo tiste samoupravne nterese in konkretne potrebe, kijih občutijo vsak dan in ki mimo osebnih prizadevanj in naporov zahtevajo skupno oceno, skupni dogovor in us-llajeno akcijo.
Za bližnje preteklo obdobje ahko ugotovimo, da so bili oseženi pomembni rezultati, Čeprav je v praksi še mnogo labosti. Za mestne krajevne tginizacije SZDL ne moreno kar povprek trditi, da so slabše od Vaških. Kakor kje. iazalo se je, da se je tudi v lestih z razdelitvijo velikih rajevnih organizacij na nanjše zanimanje ljudi za »litično delo in njihov vpliv la družbenopolitično doga-anepovečalo. Ljudje vse bolj azumejo krajevno organizacijo kot možnost in obliko demokratičnega delovanja, zlasti ko gre za konkretne akcije. Vztrajno se krepi tudi [zavest, da so za učinkovito delovanje delegacij in delegatov ter samoupravnih me-tanizmov v krajevni skupnosti odgovorne socialistična !veza in v njej povezane ružbenoolitične organizaci-
Seveda je v mestih in v njihovi okolici poseben problem aradi gibanja prebivalstva, ki ivi drugje, kot dela. Dvojna duša tako rekoč, dvojna duša iroizvajalca in porabnika, lelavca in krajana. Vendar je tudi v tem primeru mnogo zadev, ki so ljudem skupne in lijihje treba urejati z njihovo pomočjo: prevoz na delo, irehrana, varstvo otrok in še ti lahko naštevali. Skupni interesi torej so, samo organizirano se jih je treba lotiti in eševati. Krajevna samouprava v krajih ali mestnih iredelih, kjer več ljudi dela, oi živi, ni dobro zastavljena, ekel bi celo, da se sodelovanje vnjej podcenjuje. Tu je onec koncev še veliko re-erve tudi v pogledu povečevanja produktivnosti dela, večjega reda. V praksi je tako, da se tisti del dohodka, ustva-enega v mestih, kjer ljudje elajo, ki ga delavci namenjajo za skupne potrebe, v sedanji ttelitvi, ki je še zelo blizu davčno-proračunski. ne preliva ustrezno v kraj stal-tega bivališča delavcev. Zakon o združenem delu in sistem samoupravnega plani-anja namreč omogočata delavcem, da že v OZD — v danskih aktih predvidijo voje skupne porebe v KS, jer bivajo.
Uresničevanje te možnosti je gotovo v perspektivi pomemben motiv za hitrejšo rast dohodka in produktivnosti.
Tako gibanja pa bi seveda bistveno okrepilo materialno podlago samoupravljanja v krajevni skupnosti. Plane, ki jih zdaj snujemo za prihodnje srednjeročno obdobje, bo treba izkoristiti za povezovanje vseh, na videz mogoče različnih interesov, ki pa se v življenju venarle med sabo prepletajo.«
VEČ KOT 1000 RAZLIČNIH SEKCIJ
•	Sestanki pogosto niso najbolje obiskani, kar kaže, da to ni edina oblika dela SZDL. Tudi znotraj organizacije se ljudje po svojih interesih razlikujejo. Ene privlačijo ta, druge druga vprašanja. Kako naj se po vašem mnenju, tovariš predsednik, uveljavijo druge oblike dela? Javne tribune, sekcije in podobno.
»V večini krajevnih organizacij se druge oblike dela vse bolj uveljavljajo. To zlasti velja za sekcije in koordinacijske odbore. V večini krajevnih organizacij so že ustanovili sekcije za družbenoekonomsko problmatiko, sekcije za družbeno aktivnost žena, marsikje uspešno delujejo sekcije za šport in rekreacijo, kulturno problematiko, mednarodna vprašanja, v podeželskih organizacijah pa sekcije za kmetijstvo. Imamo podatek, da v Sloveniji uspešno deluje okoli tisoč različnih sekcij. Spodbudno je, da so v Ljubljani, Mariboru, Celju in nekaterih drugih mestih lani in letos ustanovili več kot 600 uličnih oziroma hišnih odborov SZDL, ki postajajo pomembna oblika delovanja.
Seveda so tudi še slabosti, ki se kažejo v tem, da krajevne organizacije ponekod še vedno delujejo forumsko, formalno in brez prave povezave s članstvom. V praksi še premalo prihaja do veljave frontna veljava SZDL, saj delegati družbenopolitičnih organizacij i drugih dejavnikov prihajajo na mesta, kjer se odloča, premalo pripravljeni, često pa celo brez stališč in mnenj svojih organizacij. Razumljivo je, da bo treba v prihodnje krajevne organizacije bolj vpeti v delegatski sistem. Socialistična zveza mora vse bolj postajati politični izraz delegatskega sistema. Njena odgovornost za učinkovito delovanje delegatov in delegacij je hkrati pravica in obveza.«
•	Potrebno je torej stalno razvijati demokratično bistvo SZDL, saj samo v njem pride do polne veljave vrednotenje, usklajevanje in razreševanje resničnih samoupravnih interesov?
»Tako je. Zato je treba v prihodnje razvijati in poglabljati vse tiste oblike in metode dela, ki bodo krajanom omogočile, da s svojim znanjem in pripravljenostjo kar največ prispevajo k razreševanju in zadovoljevanju svojih potreb in interesov. Za krajevno organizacijo, ki mora biti ogledalo delovanja socialistične zveze nasploh, je zato predvsem pomembno, da krepi in izpopolnjuje demokratične oblike dela in načine, s po-
močjo katerih bodo delovni ljudje ustvarjalno sodelovali. Tu se začenja in od tu dalje raste vsakršno politično delovanje, sporazumevanje in odločanje. Od krajevnih organizacij je v veliki meri odvisna učinkovitost našega celotnega političnega in samoupravnega delovanja.
V prihodnje bo potrebno še veliko političnega dela. Odpraviti bo treba zapiranje vase nekaterih vodstev, zgolj for-
tem lahko tudi pri vodenju polnopravno sodelujejo vsi naši občani. Zaupati je treba vsem našim občanom, saj tudi sicer vsi upravljajo svoje tovarne, krajevne skupnosti, občine in tudi državo!
Ljudi ne smemo deliti na vernike in ateiste, temveč na poštene državljane, rodoljube. samoupravljalce, kijih je ogromna večina, pa na tiste, ki so lenuhi, paraziti in ki se izločajo iz naše družbe.
Mitja Ribičič,' predsednik republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije: »Moč, pomen in vloga socialistične zveze delovnega ljudstva se kažejo tudi v razmišljanju in pripravljenosti ljudskih množic, ko v tem trenutku poslabšane mednarodne situacije izpričujejo neverjetno pripravljenost braniti Titovo Jugoslavijo, ko vsak posameznik čuti to našo politično usmeritev, naše smeri razvoja kot svojo stvar!«
malno obravnavanje družbenih vprašanj. K takšni usmeritvi in delovanju bo nedvomno prispevala tudi pobuda predsednika Tita o kolektivnem delu, vodenju in odgovornosti.«
VERSKO ŽIVLJENJE NI KLERIKALIZEM
• V nedavnem pogovoru z uredniki časnikov in radiote-levizije ste izjavili, da je v naši republiki bolj kot informbi-rojevske tendence nevaren klerikalizem. Dodali ste, da je čas, da ljudem v bazi, ki so s svojim delom in ravnanjem dokazali socialistično pripadnost, bolj zaupamo tudi odgovornejše politične funkcije. Prosimo, če bi te misli bolj razvili in komentirali.
»Na začetku moramo poudariti. da religija ni nikakršna ovira za enakopravno vključevanje človeka v socialistično življenje družbe. To dokazuje stopnja razvoja naše družbe v celoti, in če hočete, tudi vsa naša aktivnost in zavest. ki sta se združili in bili nedvoumni *ob napetih zadnjih mesecih preteklega in prvih mesecih novega leta.
Ljudem moramo zelo jasno povedati, da intimno versko življenje ali obiskovanje verskih obredov še ni nikakršen klerikalizem. Enačenje verskih čustev s klerikalizmom ni samo nehumano, temveč tudi brez potrebe ustvarja nezaupanje ljudi v naš sistem. Prav nobenega vprašanja v naši krajevni samoupravi ni. pri katerem ne bi mogli aktivno sodelovati tudi verni ljudje. Prav nobenega vprašanja! Tudi glede na varnost naše dežele, teritorialno obrambo, partizanske enote. Pri vsem
Ravno tako je treba s tega vidika gledati tudi na duhovščino. na ljudi, ki opravljajo verske poklice. Delovanja tistih. ki v svoje versko delovanje vnašajo politikantske namene. da torej hočejo na svoje vernike vplivati tudi pri vprašanjih, ki niso verske narave. seveda ne moremo odobravati. Obenem pa tudi ne smemo dopustiti, da se v naši družbi žalijo verska čustva ali da kdo žali ljudi, ki opravljajo verske poklice. Vsakršno drugačno ravnanje bi pri vernikih ustvarilo ne-razpoloženje.«
• Tovariš Edvard Kardelj je zapisal pomembno misel, da si »cerkev sama postavlja meje in razsežnosti svoje svobode.« Kaj to z drugimi besedami pomeni in kakšni so v Sloveniji sedanji odnosi z verskimi skupnostmi?
NEPRECENLJIV POMEN ČEBINSKEGA PROGRAMA
»Odnosi z verskimi skupnostmi v Sloveniji so urejeni. Vsi priznavajo zakon o pravnem položaju verskih skupnosti. Opraviti imamo torej samo s posamezniki ali manjšimi skupinami, ki vztrajajo na pozicijah, da bi bilo treba vero izkoristiti za druge, neverske namene, ki nastopajo proti našim dosežkom v samoupravljanju. Pri postavljanju raznih zahtev jim ne gre za versko življenje, pač pa zato. da bi cerkev dobila določene prednosti v družbenem življenju, predvsem pri sredstvih obveščanja in v šolskem sistemu. Ne zadostuje jim svoboda verskega tiska in svobodno organiziranje verskega pouka znotraj
verske skupnosti. Seveda smo občutljivi za varstvo in nespremenljivost temeljnih ustavnih načel, ki obenem tudi edina omogočajo ekumeni-zem. bratstvo, strpnost in sožitje med mnogimi verskimi skupnostmi in verskimi organizacijami v Jugoslaviji. Najobčutljivejši pa smo tedaj, ko kdorkoli prodaja slovensko nacionalno samobitnost v tujino. Razumljivo, ne le naša javnost, tudi koroški Slovenci v zamejstvu so zato tako ogorčeno protestirali ob intervjuju profesorja ljubljanskega bogoslovja dr. Franceta Rodeta za avstrijski list Kleine Zeitung.
Izkazalo se je, da je bilo neprecenljivega pomena, ko smo že v čebinskem programu zapisali in kasneje v narodnoosvobodilnem boju uresničili misli o sodelovanju vernikov v ljudski revoluciji in socialistični graditvi. Verniki so danes pomemben dejavnik v graditvi socialističnega.samoupravnega sistema. Kar danes smo in imamo, je naša skupna zmaga, zmaga socializma in samoupravni demokraciji predanih množic.
Ob povedanem so torej odveč namigi o drugorazre-dnosti vernikov. Nadškof dr. Jože Pogačnik je na novoletnem sprejemu v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije izjavil, da je drugorazrednost vernikov prisotna le pri nekaterih prenapetežih in oz-kosrčnežih. Ko je ravno beseda o ljubljanskem metro-politu. naj pristavim, da seje udeležil letošnje proslave slovenskega kulturnega praznika in sprejemnega večera v čast prejemnikov Prešernovih nagrad, kar je tudi izraz obojestranskih dobrih odnosov.«
• V življenju kdaj in kdaj še prihaja do žalitve verskih čustev ali celo kršenja zakonskih določil. Kakšna so pota, da bo tega vsak dan manj?
LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE NI IZLOČITEV IZ DRUŽBE
»Predvsem je treba v socialistični zvezi ustvariti vzdušje, da je za skupno urejanje družbenih vprašanj nepomembna religiozna pripadnost ali nepripadnost človeka. hkrati pa tudi vzdušje, v katerem bo možno na strpen način razreševati nekatera vprašanja, povezana z dejstvom. da žive verujoči in neverujoči skupaj ter tako pri-rodno nastajajo zaradi raznih javnih manifestcij verskega življenja nekateri po mojem lahko rešljivi problemi in interesi. Na primer pri graditvi novih kulturnih objektov, pri vzdrževanju starih, še posebej če so kulturni spomeniki, pri določanju pokopališkega reda. pri rojstvih, porokah in smrti ljudi, ob prepletanju državnih in cerkvenih praznikov itd. Ločitev cerkve od države ne pomeni njene izločitve iz družbe.
Najhitreje in najmanj boleče rešujemo ta vprašanja preko koordinacijskih odborov za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri občinskih konferencah SZDL. Za uradno urejanje odnosov na tem področju pa je zadolžena verska komisija, ki ima redne stike s predstojniki vseh verskih skupnosti v SR Sloveniji.
Predvsem moram reči, da bo nesporazumov resnično vse manj. če bomo dosledno vodili načelno politiko, če se torej ne bomo sektaško obnašali. sejali v ljudi nezaupanje in s svoje strani dajali povod za obujanje klerikalizma. Dosledno moramo odpraviti-
vsako sektaštvo nekaterih posameznikov in skupin, ki enačijo cerkev s klentcaliz-mom in ateizem s socializmom, na strani verskih skupnosti pa vse tisto, kar vernike ovira ali jim celo preprečuje sodelovanje v najširših oblikah samoupravne demokracije. Samo v razvitih oblikah te demokracije, ki omogoča svobodno izražanje samo-upravljalskih interesov in organiziranje družbenih akcij za njihovo uresničitev, je mogoča depolitizacije interesov ljudi in enakopravnost teh interesov.
Naš odnos do vere mora biti jasen. Ne samo zato, da ver-nik-politikant ne bo imel možnosti uveljavljati nazadnjaških namenov, ker mu bo zmanjkalo prostora, kajti dobronamerni vernik bo namreč zlahka ločil vero od politike. Pač pa tudi zato, ker so izvirna verska načela lahko tudi pobuda za aktivno sodelovanje vernikov v graditvi človeške družbe, kakršno po vsej svoji vsebini predstavlja naš samoupravni socializem.
VSESTRANSKO OSVOBAJANJE ČLOVEKA IN DELA
Ve se, da so narodnostni, manjšinski, verski, socialni in drugi spori cokla v družbenem. gospodarskem in kulturnem razvoju nekega naroda. Naš samoupravni sistem je v svojem bistvu zgrajen tako, da družbene interese združuje. da ne ukinja različnih interesov in nazorov ljudi, bori se za vsestransko osvobajanje človeka in dela. Tako deluje navznotraj, enako pa tudi navzven, kar je razvidno iz naših prizadevanj za mir v svetu in za neuvrščenost, ki tudi v sedanjem razklanem in zapletenem položaju išče skupno izhodišče za združitev vseh miroljubnih sil.«
•	To, o čemur smo se pogovarjali, so predvsem naloge nekoliko dolgoročnejšega programskega značaja. V čem pa se, po vašem mnenju, v tem trenutku kažejo moč, vloga in pomen socialistične zveze?
»Opažamo izjemno množičen obisk zborov občanov in drugih sestankov, ki izpričujejo zrelost in zavest. V ospredju so seveda vprašanja ekonomske stabilizacije, ki prizadevajo vsakogar kot posameznika in kot družbeno bitje. Moč, pomen in vloga SZDL pa se kažejo tudi v razmišljanju in pripravljenosti ljudskih množic, ko v tem trenutku poslabšane mednarodne situacije izpričujejo neverjetno pripravljenost braniti Titovo Jugoslavijo, ko vsak posameznik čuti to našo politično usmeritev, naše smeri razvoja kot svojo stvar. Ljudje se zavedajo izjemne situacije, zavedajo se pomena varnosti Jugoslavije.«
•	Kako pa ocenjujete odmevnost svetovne javnosti v teh dneh, v času bolezni predsednika republike?
»Ta odmevnost dokazuje izreden ugled našega predsednika in to, da zaskrbljenost za njegovo zdravje sega daleč preko naših meja. Obenem pa je svet dokazal, da v veliki meri spoštuje našo Jugoslavijo. spoštuje kot neodvisno državo, samostojno in sposobno. da se sama žoperšta-vlja kakršnemukoli pritisku od zunaj. Svet se zaveda pomembne vloge Jugoslavije prav v tem času, ko svetovno neuvrščeno gibanje edino lahko ponudi alternativo miru in sožitja.
So pa seveda tudi takšni, ki ribarijo v kalnem in lovijo svoje interese.«
tisi			Številka 8 (520) - 29. februarja 1980
. i.....ii		. in - .•!. ,-V - z '"/i ' '	f l
1 Obisk na kmetiji Martina Marolta	1	Jubilej NK Usnjar iz Šoštanja	
Dela vedno dovolj v ospredju delo z mladimi
i • v	•	_ • i______T <-» turli iial«lr irr♦	_	.wU	_ .. jt. .	•	r>»#/i kn<1n tn nnmamKan Ki i	rtrno
Zimski čas je za marsikaterega kmeta čas počitka.
Toda, gotovo so takšna mnenja zmotna. Odločili smo se, da se o tem prepričamo sami. Odpravili smo se na kmetijo Martina Maroka iz Plešivca, po domače Navršnika. Kar krepko smo se morali spopasti z strminami, če smo hoteli doseči željeni cilj. Pa je šlo. Ustavili smo na asfaltiranem dvorišču. ,,Lepo
Martin v prostem času rad raztegne svoj meh.
urejena kmetija," smo si dejali, ,,naša odločitev je bila pravilna." Cez prag domačije je ravno tisti hip stopila gospodinja Marija Marolt. Povprašali smo po gospodarju.
,,Kar pojdite v kuhinjo, tam ga boste našli", je dejala. Martina smo našli pri malici.
Po uvodnem pogovoru nam je gospodar povedal tole: ,,Naša kmetija sodi med visokogorske usmerjene kmetije. Meri okoli 33 ha z gozdom vred. Obdelovalne površine je 10 ha. Sem tudi kooperant zadruge.
Kmetovati v sedanjih časih in nekdaj je velika razlika. Na kmetiji sem začel gospodariti z „enim repom" hlevu. Časi so se spreminjali. Razmere za kmetovanje tudi. Pred leti smo kmetijo preusmerili v živinorejsko proizvodnjo. S kreditom smo nabavili stroje za obdelovanje hribčvskih površin in preuredili hlev, v katerem imam 23 glav. Sedaj je samo 17 repov, ker vsako leto prodamo na zimo 8 do 9 pitancev." Ko smo ga vprašali, s čim se poleg živinoreje še ukvarja, je dejal, da ima nekaj površin posejanih s peso, koruzo in krompirjem, ki zahtevajo še ročno obdelovanje. V tem času je vstopila v kuhinjo še gospodinja in se takole vključila v pogovor: ,.Kmetovanje se je v današnjem času res spremenilo. Vloga gospodinje pa je še vedno ostala enaka. Toda delo je kljub temu lažje, saj imamo kuhinjske pripomočke. Moje roke so na njivi še vedno
potrebne. Imam tudi velik vrt, ki ga moram sama obdelovati "
Naša sogovornika sta nam potrdila, da je zima res čas počitka za kmeta. Dela je manj, toda za osem ur še vedno dovolj, seveda če si ga znaš sam poiskati. V tem času popravljajo stroje in jih pripravljajo za spomladansko delo. Vsakodnevno delo pa moraš opraviti tako ali drugače. Martin in Marija sta menila, da ni dovolj, če zna kmet delati samo na polju. Znati mora še kovaška in druga dela, saj so storitve teh obrti danes zelo drage. V prostem času, ki ga je sedaj nekaj, gospodar najraje raztegne meh svoje harmonike, igra šah, pa tudi prebere rad kako lepo zgodbo. Gospodinja pa po končanem delu največkrat sede pred televizijski zaslon.
Kot vsepovsod, se tudi pri Navršnikovih srečujejo s težavami. Najtežje je s krmili. Odkupna cena živine je zelo nizka, krmila pa vedno dražja. Zadruga pomaga svojim kooperantom, kolikor pač lahko. Če hočeš, da zemlja obrodi, ji moraš tudi nekaj dati. Pri Maroltovih so se, odločili, da bodo pridelovali največ krme kar doma. V prihodnje nameravajo še povečati število krav v
Nogomet je bil nekdaj v Šoštanju zelo priljubljena in uspešna športna panoga, danes pa deluje v senci rokometa in košarke. Članske ekipe v Šoštanju že nekaj let nimajo,
na igrišču pod vilo Široko pa ohranja nogometno tradicijo rod mladih nogometašev.
Šoštanjski nogomet bo letos zaokrožil šesto desetletje delo-
Gospodinja je danes vedno manj na polju.
hlevu ter zgraditi najmanj dva siloza. „Ko bo prišla k hiši ,ta mlada', pa bomo pričeli s kmečkim turizmom," je pristavila gospodinja.
Pri Navršnikovih nimajo težav z nasledstvom. Na kmetiji je ostal sin Jože. Pozimi, ko je dela manj, se je hotel sezonsko zaposliti. Toda, če bi odšel v tovarno, ne bi hotel ostati in delati na kmetiji. Oče in mati mu nudita vse kar hoče, samo da bi ostal doma. „Vsega bo dovolj, le če bo zdravje pri hiši," je ob koncu pogovora dejala gospodinja.
Tudi mi upamo, da bodo Navršnikovi kmetovali tako še v prihodnje.
D. B.
Dejavnost šoštanjskih ribičev
Za bogatejše življenje
Šoštanjski ribiči so se preteklo soboto sestali na letnem občnem zboru in ugodno ocenili svoje delovne dosežke v letu 1979. Nekaterim najzaslužnejšim ribičem v družini so podelili posebne diplome.
Ob ocenjevanju lani opravljenega dela so ugotovili, da so uspešno delovali in gospodarili z vodami, ki so jiim zaupane v upravljanje in gospodarjenje kot splošna družbena dobrina. V preteklem letuje ribiška družina s pomočjokrajevneskupnostiin nekaterih delovnih organizacij uspela postaviti Ribiški dom, urediti poligon za ribiške športne discipline in okolico jezera, ki služi za rekreacijo delovnih ljudi. Ribiška družina Paka iz Šoštanja upravlja in gospodari s pa-škim ribiškim okolišem, ki zajema Pako od izvira pod Pohorjem do izliva s Savinjo v dolžini 76 kilometrov vodnega toka in 36 hektarov vodnih površin ter akomulacijsko jezero z obratovalno vodo Termoelektrarne Šoštanj, ki meri 20 hektarov. V vse vodotoke in v jezero so vložili velik zarod postrvi, v gojitvene potoke, v revirje in jezera pa precejšnje količine raznovrstnih rib. Da so vodotoki in jezero bogati z ribami potrjuje tudi podatek, da so ribiči ulovili 1110,50 kg različnih rib v 1976 lovnih dneh ribičev in turistov. Poleg tega skrbi družina tudi za vzgojo ribičev s predavanji, seminarji in tečaji, da bi svoje mlade člane usposobila za naloge in dolžnosti, ki jih članstvu in mladini predpisuje zakon o sladkovodnem ribištvu kot tudi statut in programska zasnova družinskih normativnih aktov. Tako je lani uspešno opravilo ribiški izpit 12 novih članov, 3 pa so pri Zavodu za ribištvo opravili preizkus za ribiške gospodarje in čuvaje. Na treningih so se urili v tekmovalnih veščinah za lov rib in za ribiško športne discipline. Nastopali so na različnih družinskih, meddružinskih, republiških, zveznih in mednarodnih tekmovanjih, kjer so dosegali lepe rezultate. Med čani je bil najuspešnejpi Vlado Mešič, med mladinci Boris Mrak, Igor Zager, Miran Podpečan in Matjaž Kočevar, med pionirji pa Ivan Bizjak.
Člani, mladinci in pionirji so lani opravili kar 2460 prostovoljnih delovnih ur pri gradnji doma, urejanju oko-
lja, čiščenju jezera in vodotokov, pri elektroodlovu mladic ter vlaganju rib in zaroda. Pionirji osnovne šole Biba Ro-eck pa so prostovoljno čistili okolico rekreacijskega centra ob jezeru. Le-ta je postal priljubljena točka krajanov in drugih turistov, ki se ob jezeru razvedrijo in okrepčajo v družinskem bifeju v ribiškem domu.
Šoštanjski ribiči so se na sobotnem sestanku zavzeli za ureditev čistega okolja in voda, za čimprejšnjo ureditev kolektorja s čistilno napravo-in za to, da bi se pepel in drugi odpadki ne odplavljali več v jezera, kjer zastrupljajo vodo in ribe ter grozijo tudi človeškemu življenju. Komisija za varstvo okolja pri skupščini občine Velenje*se trudi, da bi odpravili onesnaženje okolja in voda ter vodnemu življu omogočili zdravo življenje. Na občnem zboru so šoštanjski ribiči sprejeli tudi obsežen delovni program za leto 1980 in za prihodnje srednjeročne obdobje 1981 do 1985. V njem so predvsem opredelili skrb za bogatenje življenja v vodah, za čiščenje le-teh, za vzgojo ribičev ter treninge za tekmovanja. Za tekmovalni program in urejanje vodotokov pa še naprej pričakujejo širšo družbeno podporo, na ob-čnenizboru so med drugim podelili tudi pokale, diplome in spominska darila ribičem, ki so bili na lanskoletnih tekmovanjih najuspešnejši. Nekaterim najzaslužnejšim članom pa so podelili posebne diplome in »Znak za ribiške zasluge«. Ob tem so še poudarili, da si bodo vsi še naprej prizadevali za uspešen razvoj družine, za čistočo voda in okolja in za dokončno ureditev rekreacijskega centra ob Šoštanjskem jezeru.
Miloš Volk
vanja, zato bodo ta pomemben jubilej tudi primerno počastili.
Po dolgoletnem uspešnem delu je pred nekaj leti članska ekipa šoštanjskih nogometašev izpadla iz conske lige. Pravega vodstva, ki bi skupaj z igralci nogomet spet postavil na trdne noge, ni bilo, zato je delo v klubu zamrlo. Pred približno šestimi leti pa je skupina bivših igralcev spet prijela za delo in ustanovili so mladinsko vrsto, ki je nastopala v takratni celjski nogometni podzvezi. Ko je nov tekmovalni sistem uvedel rekreacijske lige, je ponovno oživela članska ekipa, vendar le za eno sezono ker ta novost ni uspela. V Šoštanju je v tem času pričela delo še kadetska ekipa in ti mladi nogometaši nastopajo sedaj v območni slovenski nogometni ligi — vzhod. Delu z mladimi velja v klubu torej vsa pozornost. Ta čas nastopajo za barve Šoštanja dve pionirski ekipi, ekipa kadetov in ekipa mladincev. .
Mladinci šoštanjskega ,,Usnjarja", ki jih vodi trener Drago Kostanjšek, so jesenski del prvenstva v vzhodni mladinski republiški ligi zaključili na 3. mestu, nadaljevanje prvenstva se že od začetka januarja marljivo pripravljajo, njihova želja pa" je, da bi se uspeli uvrstiti v enotno republiško ligo, ki naj

pn-pri-
Taborniki
bi jo organizirali v noti tekmovalni sezoni. Pionir nastopajo v občinski, kadeti i v področni ligi. Ob vsem tem pa šoštanjski nogometni delavci seveda želijo, da mladim nogometašem priklju-čili še člansko ekipo. Razmišljajo o možnostih ponovne obuditve članskega nogomet« in ob tem tudi o sodelovanju velenjskim drugoligašen Rudarjem in republiškim gašem iz Šmartnega ob Paki. člansko ekipo bi se radi vkl; čili v tekmovanje že v hodnji sezoni, seveda v meru, če bodo izpolnjevali vs zahteve, ki jih predpisu, Nogometna zveza Slovenije Zelja je velika in trudijo se, bi uspeli. Za mlade, ki pr stavljajo najtrdnejšo osnovo i nadaljnje delo, skrbijo štir trenerji, za delo kluba vodstvo, ki ga sestavljajo nekdanji igralci nogometr kluba Usnjar iz Šoštan, Poleg dela z mladimi pa je čas v središču njihove pozO nosti tudi pomemben deloi jubilej, ki ga bodo proslai letos. Šestdeset let igra nogometa bodo v Šoštai obeležili z zanimiv Na— nogometnim turnirjem, p
pravljajo pa tudi jubile bilten, v katerem bo orisa "šest desetletij razv< nogometne igre v Šoštanju.
J. Kra
Rokomet v Šmartnem
začetka spomladanskega dela li-gaških tekmovanj, zato so v vseh sredinah ta čas seveda sredi vnetih priprav za čimuspešnejši start in nadaljevanje prvenstva. Tudi igralke ženskega rokometnega kluba iz Šmartnega ob Paki imajo za sabo že dobršen del zimskih priprav, ki naj bi jim zagotovile uspešno nastopanje v republiški ligi. Rokometašice Šmartnega so se na prvem treningu zbrale že 7. januarja in pod vodstvom trenerja Mitje Bubika vadile trikrat tedensko. V času zimskih počitnicso ritem dela pospešile in trenirale vsak dan. Doslej so odigrale tudi že nekaj prijateljskih tekem, še več pa jih načrtujejo do prvega prvenstvenega obračuna, ki bo na sporedu predvidoma prvo soboto oziroma nedeljo v aprilu.
Priprave potekajo nemoteno, edina in največja težava, s katero se srečujejo pa je pomanjkanje igralk, saj se je njihovo število
skrčilo le na devet, kolikor jih I čas redo obiskuje trening Urankarjeva, Strgarjeva in S tlerjeva, ki so v Šmartno prišle selekcije Savinjske, še vedno trenirajo, zato <i upravi kluba i vedo, ali v nadaljevanju prvenst* z njimi lahko računajo ali ne. Po leg tega pa posveča vodstvo m jveč skrbi zagotavljanju pogoj« za delovanje z iskanjem dodatni denarnih sredstev.
Rokometašice Šmartnega sol zaključku jesenskega dela te movanja v republiški ligi pristt na 6. mestu. Ta uvrstitev pa mnenju trenetja Bubika še predstavlja takega startnega s sta. ki bi zagotavljajo mirno sp mladansko etapo. Še pose spričo dejstva, da bo ekipa, 1 kaže. v nadaljevanju prvenst nastopala okrnjena. Zato je n hov edini cilj obstanek v ligi, tudi v prihodnji sezoni nasto, med najboljšimi slovenskimi < pami.
RokometaSIce Šmartnega ob zaključku prvega dela prvenstva
Na starem pogorišču so zgradili moderen hlev.>
Foto: D. B.
Po poteh XIV. divizije
Taborniki čete osnovne šole Gustav Šilih, ki delujemo v sklopu odreda »JEZERSKI ZMAJ« iz Velenja vsako leto pripravimo pohod po poteh legendarne XIV. divizije. Letos smo ga razdelili v tri etape.
Prvo smo opravili v soboto, 16. februarja. Pot nas je najprej vodila do spomenika onemele puške na Titovem trgu, kjer smo prižgali svečo in se z enominutnim molkom poklonili spominu vseh, ki so žrtvovali svoje življenja za svobodo. Nato smo se skupaj s planinci-delegati razrednih skupnosti odpeljali z avtobusom v Dobrno, tu smo pričeli peturno pot. Po stopinjah borcev, ki so tod hodili v veliko težjih razmerah, smo prispeli do B rde nad Dobrno. Tuje prenehalo med vojno biti 39 narodno zavednih src. K spomeniku smo položili venec. Pohod smo nadaljevali po lepih pobočjih Paškega Kozjaka in kmalu prispeli do koče. Ob toplem čaju smo se odpočili, medvedki pa so našli nekaj časa tudi za igro. Njihova igra je bila precej borbena, saj so se pričeli obmetavati s storži. Vodniki smo se malo pokregali in bitka se je brez hujših poškodb končala. Morali smo se napotiti v dolino. Ustavili smo se pri spomeniku v Paki. kjer se je divizija prebila čez cesto in nadaljevala pot na Graško goro. Od tu bomo našo pot nadaljevali v eni izmed naslednjih sobot. Polni lepih spominov smo se odpeljali z avtobusom domov.
Peter Groznik
Zmaga Ljubnega
V nadaljevanju prve slovenske republiške odbojkarske lige za ženske so domačinke z dobro in požrtvovalno igro premagale dobro ekipo OK Gorje. Tekma je bila izredno športna z obeh strani. Pri domačinkah lahko pohvalimo vse ieralke, pri gostujoči ekipi pa je izstopala Pogačnikova. Prvi set so Lju-benčanke dobile na 10, drugega pa izgubile na 9. Verjetno je bil odločilen tretji set, ki so ga dobile na 14. V zadnjem, četrtem nizu, so igralke
Ljubnega pokazale vse sv znanie in eladko zmaea 15:3 in tako dobile igro s 2 Srečanje je bilo v telo dnici osnovne šole Lj« pred 70 gledalci, sodil je i dobro Kugovnič iz TopoH Postave — OK Ljulj Skok, J. Jeraj, M. Jeraj, Po meninšek, L. Mori, M. M< Orlovič, Zalesnik, Orešl Cerar. Paternel.
OK Gorje: Pogačnik, Al brožič, Čufar, Zlodej, Kil jančič, Hudovernik. Polt kar. Potočnik. Darko Mei
tevHka 8 {520) - 29. februarja 1980

Ogled razstave
o Edvardu Kardelju
taici velenjskih osnovnih Sol, so si v minulem tednu ogledali zstavo o delu in življenju Edvarda Kardelja, ki so jo ob njegovi I. letnici rojstva odprli v prostorih jedilnice v Gorenju.
a učni uri v Gorenju so učenci na nazoren način spoznali glavne ačOnosti dela in življenja našega velikana, revolucionarja, ideca Edvarda Kardelja. Učenci osnovne šole Gustava Šiliha i prisluhnili sodelavki Gorenja Maijani Boruta, ki jih je pope-Ua po razstavi
H. J.
Pohod mladih k Žlebniku
Ob 36. obletnici smrti narodnega heroja, borca in parti-tanskega pesnika Karla Destovnika-Kajuha sta vodstvi osnovnih tal Biln Roeck in Karel Destovnik-Kajuh iz Šoštanja z učitelji in i višjih razredov organizirali množični pohod mladih k iku, kjer je 22. februarja 1944 v borbi sovražnikom padel in nekateri drugi borci XIV. divizije, ki je prišla iz Suhorja ijersko. Pri Kajuhovem spomeniku pred Zelebnikovo do-■atijo so počastili spomin na Kajuha in padle borce s kulturnim gramom in k spomeniku položili lovorove vence. Cvetje, vence srečke pa so nesli tudi na njegov grob na pokopališče v
M. V.
Na tisti obrasli greben, pokrit z debelim snegom — okrog njega vstajajoča mrzla, zelena megla, iz katere so se trgale in padale skupine Švabov — na tisit greben, kjer je obležalo šestnajst tovarišev komunistov, sem se spomnil neštetokrat in izmed mnogokaterih borb. v katerih sem bil. mi bo dvaindvajseti februar 1944. ostal za vedno v spominu, kakor tudi vsem ostalim vojnim tovarišem tistih dni. Predvsem pa bo živ spomin na tako hrabro šestnajstorico padlih borcev komunistov.
Zadnje dni februarske ofenzive smo se borili okrog Što-ken. Smrekovca. Radohe in v koroških hribih. Ko smo našli neko zmrzlo švabsko zasedo, je vzkliknil komisar Krt:
> Al i ste videli: kot podgane zmrzujejo ti planinski lovci!«
Iz visokih planinskih koč je bilo treba prepoditi Švabe. V neki razbiti bajti je sedel pri slabem ognju, med zelo razredčenim bataljonom poročnik Lado Lavrenčič ter pripovedoval borcem, kaj vse je pretrpela srbska vojska leta petnajstega, ko se je prebijala čez visoko zasnežene albanske gore.
»Rečem vam.« je rekel poročnik Lado, »če bi nepristranski kritik primerjal pohod srbske vojske čez albanske gore s pohodi partizanov v teh treh zimah, bi se tisti vojaki iz prve svetovne vojne skrili pred našo vztrajnostjo. Sicer pa vsi jugoslovanski partizani, vsak na svoj način, prenašamo težkoče partizanskih borb po različnih terenih.«
■>Veš kaj. Lado.« mu reče komandant bataljona Janežič. »nekam zelo malo advokatov je v naši diviziji. Dobro bi bilo.
Seveda že Kajuh je pripomnil, da se ta zgodba ne tiče
advokatov, ki so v OF in v partizanih.«
Poročnik Lado je jedel na pol pečeno konjsko meso ter klel advokate vsega sveta.
V neki gorski koči smo našli starega moža, ki nas je vprašal: »Fantje, pokažite nam. kje imate spravljeno tisto krvavo revolucijo. ki z njo strašite po slovenski zemlji?«
Zasmejali smo se. zdravnik major Lojze pa je rekel: »Tukaj v tem nahrbtniku jo nosimo, a kadar pridemo na Nemce, jo izpustimo!«
Po planinah je ležal velik sneg. Na hrib, katerega vrh bi dosegli v kopnem v dveh urah. smo v snegu hodili osem ur. Ko smo šli s koroške strani od Podlipca in Osojnika proti Smrekov-cu in Radohi. smo vodili s seboj lepega konja. Na strmi skali smo ga morali pustiti, kajti prepričani smo bili, da ga ne bomo mogli privleči čez strmine. Nenadoma zakriči konjevodec Ludve: »Konj gre za nami!« Ozremo se in vidimo konja, kako se lovi po pečinah, se oprezno obrača in preskakuje skale kot divji kozel. Ustavili smo se. gledali pol ure ta prizor in čakali, kdaj se bo konj zvrnil v prepad.
•>Skoda konja.« meni Rudi, ki je ranjen težko lezel po Mrmini.
»Ne bo padel, ne« reče konjevodec Ludve.
Okrog štiri sto nas je bilo. ki smo opazovali borbo konja s strmimi pečinami. Nikoli bi človek ne verjel, kaj vse premore
Matevž Hace
11
S ŠTIRINAJSTO DIVIZIJO NA ŠTAJERSKO
.jL. (Iz knjige „Soomini na Dartizanska lete," k* jo jev žbtrRht,, Prešernov a ^ knjižnica" izdat Slovenski knjižni* zavod septembra 1946)
ko bi ti organiziral brigado advokatov. To bi hrabro jurišali po teh hribih.«
»Kaj.« se razhudi poročnik Lado. »ali se ne vedem kot vsak drug partizan: ali ne nosim ranjencev, ali nisem vedno na položajih?«
»Res je. da si dober vojak in tudi hrabrosti ti ne manjka, toda dosti tvojih stanovskih tovarišev se greje na toplem.«
■>Bil sem advokat.« reče poročnik Lado. »sedaj sem parti-•zan. Včasih sem bil tudi turist in lovec. Prehodil sem precej hribov. Ali mislite, da sem pozimi vedno čepel v sobi?«
>Veste.« reče komisar Gustl. »kaj nam je pripovedoval Kajuh? Leta triinštiridesetega. nekaj dni pred kapitulacijo Italije je prišel ljubljanski advokat zvečer domov, prižgal luč, dobro zaprl okna. zaklenil vrata, spustil zavese in se obrnil k svoji ženici, ki ga je s skrbjo ogledovala ter zamolklo rekel: •>Draga moja žena. od danes naprej sem član Osvobodilne fronte.« Slovesno je to izrekel ter sedel svečano na stol. ki seje zazibal pod tolstim telesom. Žena pa je presenečena, s strahom in občudovanjem zrla na svojega moža in rekla: »Moj dragi možek. ali ne veš. da komunisti vodijo Osvobodilno fronto? Ali ne veš. kaj pravijo nekateri gospodje, da bo — kadar pridejo Ofarji v Ljubljano — šentjernejska noč? Možek moj dragi, bojim se zate!«
»Žena,« ji reče mož, »saj nisem prvi, ki je vstopil v OF; nekaj jih je. ki so v zaledju, tu pa tam pa so tudi po brigadah kot junaški borci, kjer častno zastopajo naš častitljivi advokatski stan — «
» — kot na primer naš poročnik Lado,« ga prekine kape-
tan Janežič.
»Pustite te učene in vražje advokate, jaz sem jih pustil daleč za seboj in danes sem kot vi; ušiv, lačen, raztrgan, ali kljub temu vztrajen borec Tomšičeve brigade.«
»No, saj ni tako hudo,« ga miri Lojze, »in kaj je bilo dalje s tistim advokatom?«
»Svečano je rekel: »Draga žena, zmagali bomo mi, hrabri partizani!« Žena pa je hvaležno pogledala svojega velikega in učenega moža. »Kako lep in svečan večer,« je rekla.
gibčen, vztrajen in žilav konj. Po polurni vratolomni hoji po pečinah je prilezel za nami. Na planini pa nam je obtičal v globokem snegu.
»Jutri bom šel ponj.« je obljubil naš vodič, kmet Ramšak.
Zadnji dan ofenzive smo se zgnetli v razbite gorske koče Smrekovca in Radohe. Povsod seje peklo smrdljivo konjsko in mulino meso. Hodili smo od koče do koče; povsod so sedeli ali ležali raztrgani, porasli, sestradani borci.
»Fantje.« je kričal komisar Tomšičeve brigade Miha Mišica, »ofenziva gre h kraju, čez nekaj dni bo marec. Še bo prijetno na Štajerskem, tako da ne bo nihče hotel zapustiti te zemlje. Še nekaj dni in na konju bomo!«
Patrole so javile, da je odšel Luka z delom Šerceijeve brigade proti Peci. komandant bataljona Jerman pa daje padel na Razstrelah. ko je z nekaterimi kuriiji kril umik Šerceijevega bataljona. Vsi smo se ob tej vesti zamišljeni zazrli v visoko plapolajoči ogenj. Poznali smo Jermana, suhega krojača, kije v letu triinštiridesetem vedno bolehal. Bil je eden tistih hrabrih komandantov bataljona, ki je brž ko je zagledal Švabe. zakričal: »Tovariši, za menoj!« In vedno seje ves bataljon razvil v strelce in se pognal na Svabe.
Zadnji dan ofenzive seje zgrnilo na nas vse, kar smo doživljali že ves februar od Sotle do koroških gora: padali so borci, komandanti. mitraljezci. Po strmini sta vlekli bolničarka Dora in Majda druga drugo, ozebli sta vzdihovali ter počivali vsakih petdeset korakov.
»Deklici, še malo in konec bo trpljenja,« ju je tolažil vedno se smehljajoči komandant Kotor. ter je vlekel iz globokega snega.
XIV. brigada seje hotela prebiti pri Ljubnem čez Savinjo, toda vodič je sabotiral in jo vodil po krivih stezah. Ko se je zdanilo, je stala brigada pred močnimi švabskimi zasedami. Po kratki borbi seje morala umakniti, ker so mitraljezi odpovedali in tudi municijeje primanjkovalo.
(Se nadaljuje)
VELIKA POLOMIJA
Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Petemei
121. Niti četrt ure ni minilo, ko je major Nikolič že izvedel, pj ga je obiskal tovariš Jože, komandant štaba teritorialne s za eno od področij. Novica je bila sila zanimiva: pri njih (oborožena diverzantska skupina z očitno sovražnimi nameni iti socialistični federativni republiki jugoslaviji. Major se je j nasmehnil, saj zgodbi ni verjel. Misli! je, da gre za vajo, ki l je pripravil njegov vojni tovariš in ki si zdaj želi, da bi se jo ' BI oziroma vsaj ogledal.
l/.ojhsC! .i r,"<.!'■■': ' •,i	.■.
122. Nekaj poročil, ki so se znašla v naslednjih minutah na njegovi pisalni mizi, pa so potrdila resničnost pripovedi...r 'Major nikolič je v trenutku postal tak, kot je bil v starih časih — preudaren, energičen, pomlajen in dejaven varnostnik. Organizacija splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, katere delček je bil tudi sam, bo tudi tokrat prestala preizkušnjo in se znova potrdila. O tem sta bila prepričana oba. »Le zakaj so tako naivni, se je, sam zase, vprašal major.
123... Trije dnevi so že minili, kar je skupina prestopila mejo. Minulo noč so prispeli na določeno mesto in navezali stik zbazo v Minulimi. Brka je obvestil šefe z natančnim opisom poti in omenil, da je morala na višini, čeprav še niso navezali stikov z ljudmi. Pa je bilo to ledelno res. Zaloge živil so jim začele kopneti, saj so prinesli s seboj hrane le za nekaj dni, ker so računali na podporo ljudi, o čemer so toliko govorili v bazi.
.8 .li
10 I\=
Številka 8 (520) - 29. februarja 19i
Med mladimi na Rudniku
Za boljšo organizacijo do uspehov
Med aktivnimi osnovnimi organizacijami mladine na Rudniku lignita Velenje in v občini je osnovna organizacija ZSMS tozda jamska mehanizacija. O delu, težavah in nalogah le te smo se pogovaijali s sekretarjem koordinacijske konference RLV in nekdanjim sekretaijem osnovne organizacije tozda Jamska mehanizacija Pavlom Žepevcem.
„NAS ČAS", glasilo SZDL, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o. Velenje, Foitova
,0'„NAS ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot Štirinajstdnevnik . ..SALESKI RUDAR", kot tednik pa izhaja „NAS CAS" od 1. marca 1973 naprej.
Uredništvo: Marjan LipovSek (Direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Boris ZakoSek, Mira ZakoSek ter Vlado Besednjak (oblflravanje).
Izhaja ob petkih — Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foitova 10, poštni predal 89, telefoni (063) 850—087, 850—316, 350—317 —■ Brzojavni naslov: Informatiki center Velenje.
Cena posameznega izvoda 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za inozemstvo 420 dinarjev).
7.iro račun pri SDK, podružnica Velenje' 52800 — 603 -38482.
Grafična priprava in tisk: CGP Večer Maribor.
Nenarofenih rokopisov in -fotografij ne vračamo.
Za „NAS C AS" se po mnenju
Sekretariata za informacij; izvršnega sveta SkupKine SR Slovenije, Številka 421—1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
znih delovnih področjih. Člani le teh sestavljajo predsedstvo osnovne organizacije tozda.
Program dela osnovne organizacije ZSMS tozda jam-
ska mehanizacija je usklajen s programom kc ko
Koordinacijske konference, osnovne organizacije in z osnovnimi organizacijami drugih tozdov. Načrt dela, ki ga mladi v tozdu sami pripravijo in uresničujejo, je dokaj pester, zanimiv in obsežen. Začrtali so ga na nedavni volilni konferenci.
Na osnovi smernic delovanja bo predsedstvo naredilo terminski program aktivnosti mladih tozda jamska mehanizacija. Letošnji program dela zajema vključevanje v vse akcije sindikata ter družbeno političnih organizacij RLV, delovne akcije osnovne organizacije, občinske konference ZSMS. Poleg naštetih nalog pa si bodo prizadevali navezati še stike z mladimi v drugih delovnih organizaci-
—' .
jah občine Velenje in tudi izven nje. Že nekaj let zapored organizirajo medsebojna srečanja in izmenjajo izkušnje s člani osnovnih organizacij rudnika Trbovlje. Več pozornosti pa bodo v tem letu namenili navezovanju stikov z osnovnimi organizacijami ZSMS v KS.
Precej članov osnovne organizacije ZSMS tozda Jamska mehanizacija je članov ZK, ki pa za delo organizacije čestokrat niso najbolj zainteresirani. Zato so se odločili, da izvedejo akcijo, ki naj bi dobila posnemalce tudi v drugih delovnih sredinah. Vsakega mladinca bodo vprašali, če želi biti član osnovne organizacije ZSMS s pogojem, da se bo udeleževal sestankov, prevzemal pomembne naloge in aktivno delal. Nosilci vodilnih funkcij v osnovni organizaciji ZSMS tozda jamska mehanizacija so opravili politično šolo. Za dvig zornega kota svojih članov, pripravijo
vsako leto seminar, na katerem jih seznanijo o pomenu in delu osnovnih organizacij ZSMS. Največja želja in cilj mladih v osnovni organizaciji tozda Jamska mehanizacija pa je, da bi se kar najbolje vključili v stabilizacijska prizadevanja svoje delovne organizacije, ustvarili čimboljše rezultate poslovanja ter tako prispevali svoj delež k izboljšanju nastale gospodarske situacije.
Poleg kopice majhnih težav, ki jih mladi rešujejo sproti, pa jih pestijo še številne druge, kot so razkropljenost mladincev in izmensko delo. Pa kljub temu lahko trdijo, da so z boljšo organiziranostjo dosegli določen napredek. Tudi v prihodnje se bodo trudili, da bi dosegli še boljše delovne uspehe, saj je pripravljenost mladih za delo velika. Aktiven mladinec je po njihovem mnenju dober samo-upravljalec in glavni nosilec nalog sindikata.
PAVEL ŽEPEVC
Na Rudniku lignita Velenje deluje 14 osnovnih organizacij ZSMS, v ustanavljanju pa je osnovna organizacija mladine tozda kopalnica. Prizadevajo si tudi, da bi ponovno kar najbolje zaživelo delo mladih v delovni skupnosti skupnih služb. Koordinacijsko konferenco osnovnih organizacij ZSMS, ki dela po smernicah delovnega načrta osnovnih organizacij, sestavljajo predsedniki vseh to-zdovskih osnovnih organizacij, sekretaiji, blagajniki ter posamezni referenti raznih dejavnosti (za šport, SLO, kulturo informiranje).
Osnovna organizacija mladih tozda Jamska mehanizacija šteje 300 mladincev. Pri uresničevanju delovnega programa pa jim čestokrat priskočijo na pomoč tudi družbeno politične organizacije RLV, s katerimi dobro sodelujejo. »Največja težava, s katero so se mladi srečevali v preteklem letu, je velika obsežnost delovišča. Težko so se sestajali na sestankih in se dogovaijali o nalogah, ki so jih opravili in kijih še čakajo. Zato so lani ustanovili pet aktivov, in sicer po posame-
Z zbora občanov Skal in Hrastovca
Ocenili delo v preteklem letu in si zastavili plan za letos
Preteklo nedeljo je bil v krajevni skupnosti Skale Hrastovec zbor krajanov. Ocenili opravljeno delo v zadnjem letu ter si zadali plan dela za letos.
Omeniti velja, da so bili krajani Skal in Hrastovca v preteklem letu dokaj aktivni. Kljub majhnim finančnim sredstvom (večino referendumskih sredstev so namenili za izgradnjo vrtca), so tudi v preteklem letu veliko naredili. Pomembna pridobitev je vodovodno omrežje v zaselku Skale - vzhod. Predračuna za vodovod* je bil 720 Usoč dinaijev, vendar pa so ga krajani uredili kar za 340 tisoč dinaijev. Seveda so vsa možna dela opravili udarniško. Tu pa so nastopile težave. Krajani so zgradili vodovod s takšno zmogljivostjo, da bo zadoščal tudi krajanom, ki so na tem območju šele kupili zazidalne parcele. Računali so, da jim bo sredstva povrnila komunalna skupnost. Ta pa jim vseh stroškov ni povrnila, tako da bo krajevna skupnost pobirala od graditeljev po 14 tisoč dinarjev. Velikega pomena je tudi asfaltiranje ceste skozi Hrastovec, za kar so porabili 1,32 milijona dinaijev. Krajani so sami zbrali 120 tisoč dinarjev in opravili 4150 udarniških ur. V preteklem letu so uredili še avtobusna postajališča katerih investicijska vrednost znaša 270 tisoč dinaijev.
In kakšen program so si zastavili za letos?
Urediti nameravajo vodovod v zaselek Lazoše, napeljati telefonsko omrežje, urediti kanalizacijo južnood šole, asfaltirali eno cesto v Hrastov-
cu, cesto proti Lipniku, ogradili pa bodo tudi pokopališče. Nadaljevali bodo tudi z iz-gradno vodovoda in kanalizacijo v Škalah vzhod.
Z uspehi, ki so jih v krajevni skupnosti dosegli s sredstvi drugega krajevnega samoprispevka, so krajani zadovoljni. V planu so imeli le izgradnjo vrtca, naredili pa so mnogo več. Prav zaradi tega so si bili krajani na zboru občanov edini, daje potrebno sredstva še naprej združevati, saj je le tako zagotovljen hiter razvoj krajevnih skupnosti. Naloge krajanov pa tudi v prihodnje niso majhne. Programa kaj naj bi v kraju gradili s sredstvi prihodnjega samoprispevka še niso pripravili. Ker pa je trgovina, ki jo imajo v zasebni stanovanjski hiši v ukinjanju, so se dogovorili, da bi bila njihova prioritetna naloga v naslednjem štiriletnem obdobju, izgradnja trgovine. O tem pa bodo še razpravljali.
G
Na zadnjem zboru krajanov, so Škalčani in Hrastov-čani spregovorili še o drugih težavah. Opozorili so, da za izgradnjo smetišča, ki se gradi v njihovi krajevni skupnosti še vedno niso izdali nobenega soglasja. Menili so, da je potrebno iskati soglasja predno se pristopi k gradnji. Velike težave jim povzroča tudi smetišče, ki je sicer že zaprto, pa vendar tam še mnogi odlagajo odpadke. Proti takšnim kršiteljem bodo odslej ukrepali.
Krajani Skal in Hrastovca so slišali tudi, da se pripravlja predlog o razširitvi zazidalnega načrta v tej krajevni skupnosti. Menili so, da bi bilo prav, da bi prišli urbanisti predno prično z izdelavo gradbenega načrta v krajevno skupnost, kjer bi se dogovorili o skupnih stališčih. Potem prav gotovo ne bi prihajalo do neljubih nesporazumov in napak.	Mira Zakošek

gostinstvo velenje, p.o. velenje. rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje
GOSTINSTVO VELENJE
Kolektiv DO GOSTINSTVO Velenje čestita vsem ženam za
8. marec!
V restavraciji hotela Paka in KSC sprejemamo naročila za kvalitetne slaščice, v vseh naših gostinskih lokalih v Velenju in Šoštanju pa pripravljamo zakuske.
SAMOUPRAVNA INTERESNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE
Odbor za subvencioniranje stanarin
Na podlagi 12. člena pravilnika o delni nadomestitvi stanarin, ki je bil sprejet na 5. seji skupščine Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje dne 30. januarja 1980 ter na podlagi sklepa odbora za subvencioniranje stanarin z dne 21.2.1980 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje razpisuje
NATEČAJ
O DELNI NADOMESTITVI STANARINE ZA LETO 1980
Razpisni pogoji
Ad. 1
Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve ekonomske stanarine pod sledečimi pogoji:
—	če njegovo gospodinjstvo uporablja stanovanje, kije po veljavnem točkovnem sistemu ocenjeno do 160 točk in ki po površini ne presega naslednjega normativa:
za 1 družinskega člana do 24 m2 uporabne površine za 2 družinska člana do 42 m2 uporabne površine za 3 družinske člane do 57 m2 uporabne površine za 4 družinske člane do 68 m2 uporabne površine za vsakega nadaljnjega člana družine pa še 8 do 10 m2 uporabne površine. Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 5 %.
—	če je višina letnega dokazljivega dohodka gospodinjstva (DDG) glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v tabeli znosnih izdatkov za stanarino, ki je sestavni del pravilnika o delni nadomestitvi stanarin.
Ne glede na prvo in drugo alineo te točke ne pripadajo imetniku stanovanjske pravice nadomestitev stanarine v naslednjih primerih:
—	če imetnik stanovanjske pravice oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem,
—	če imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja za opravljanje poslovne ali obrtne dejavnosti;
—	če je imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja;
—	če imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva gradi stanovanjsko ali počitniško hišo oziroma je lastnik stanovanjske ali počitniške hiše;
—	če je imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva sposoben za delo. pa ni kljub možnosti za zaposlitev v delovnem razmerju.
Ad. 2
K zahtevi za delno nadomestitev stanarine je potrebno priložiti:
—	potrdilo o letnem dokazljivem dohodku gospodinjstva za preteklo leto;
—	potrdilo o številu članov gospodinjstva;
—	veljavno stanovanjsko pogodbo;
—	potrdilo o premoženjskem stanju;
—	pismeno izjavo imetnika stanovanjske pravice, da:
•	noben član gospodinjstva ni lastnik drugega vseljivega stanovanja;
•	noben član gospodinjstva ne gradi ali ni lastnik stanovanjske ali počitniške hiše;
•	on in člani gospodinjstva niso imeli dohodka izven predloženih potrdil o dohodku;
—	pismeno potrdilo hišnega sveta, da:
•	stanovanja ne daje v podnajem;
•	noben član gospodinjstva ne uporablja stanovanja za opravljanje poslovne ali obrtne dejavnosti.
Ad. 3
Rok za zbiranje vlog traja 30 dni od objave. Prijave na natečaj, prispele po tem roku in tiste, ki ne bodo opremljene z vsemi zahtevanimi potrdili, ne bodo upoštevane.
Zahtevo za delno nadomestitev stanarine je možno vložiti tudi med letom, če se imetniku stanovanjske pravice in članom gospodinjstva spremenijo pogoji, po katerih bi bil upravičen do delne nadomestitve stanarine.
Delna nadomestitev stanarine se odobrava za dobo enega koledarskega leta, šteto do prvega dneva v nasled njem mesecu, ko je bila zahteva vložena.
Vlogo z vsemi zahtevanimi prilogami pošljite na Samoupravno interesno stanovanjsko skupnost obči Velenje, Šaleška 19/a.
Vse ostale informacije v zvezi s tem natečajem dobite pri delovni organizaciji DOM Velenje, Šaleška 19/a. telefon 851-010. pri referentu za solidarnostna stanovanja.
Krajevna skupnost Ljubno ob Savinji
RAZPISUJE
po sklepu sveta KS prosta dela in naloge
TAJNIKA
KRAJEVNE SKUPNOSTI
na Ljubnem ob Savinji
Za opravljanje teh del in nalog je pogoj:
—	končana ustrezna srednja šola in 5 let delovnih izkušenj oziroma končana ustrezna poklicna šola in 10 let delovnih izkušenj;
—	družbenopolitična aktivnost, zlasti v vključevanju v delo v KS
—	pripravljenost delati na deljen delovni čas;
—	moralno-etična neoporečnost. Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z ustreznimi dokazili, kratkim življenjepisom in podatki o dosedanjih j zaposlitvah pošljite na naslov: Razpisna komisija pri KS Ljub-j no ob Savinji, najkasneje v 15 dneh od dneva objave j razpisa.
Koledar
jetek. 29. 2. 1980— Leander »bota. I. 3. 1980 — Albin Medelja. 2. 3. 1980 — Milena Ponedeljek. 3. 3. 1980 — Janja torek. 4. 3. I980 — Kazimir Sreda. 5. 3. 1980 — Janez Četrtek. 6. 3. 1980— Danica
Dežurstva
)RAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Dd 29. 2. do 2. 3. 1980 - dr. snih
»BOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 1.3.-2. 3. 1980-v.d. Majda IASSELLI, Splitska 1. Velenje
■TERINARJI V VETERI-ARSK1 POSTAJI ŠOŠTANJ od 29. 2. do 6. 3. 1980— Peter HTARIČ, dipl. vet., Šoštanj, ešemov trg 7 — telefon 881 -143
Iravniki v zdravstvenem domu Velenje
29. 2 1980 dr. Margareta SE-;R (dnevni), dr. Gordana iENC (nočni)
i. 3. 1980 dr. Maja NATEK Sumi), dr. Aleksandra ŽU-:R (pom. dežurni) !. 3. 1980 dr. Maja NATEK, turni, dr. Aleksandra Žuber )m. dežumi)
3. 3. 1980 dr. Ivan KRALJ levni), dr. Nada HRIBAR >čni)
Mali oglasi
ŽELIM si dopisovati z ljudmi, jih zanima JOGA, indijska odrost. Naslov v uredništvu. IZGUBIL se je pes škotski ov-r, tjavo bele barve, sliši na ime ala. Poštenega najditelja proti, da ga proti nagradi vrne na tslov: Marian Primožič, Mali h 51,63327 Šmartno ob Paki.
PRODAM tovorni avto 6 t, registriran do novembra 1980, informacije po telefonu (062) 650-88.
KUPIM rabljen mešalec in prikolico za osebni avto. Marjan Beškovnik, Tomšičeva 31, Velenje.
SOBO išče mlado dekle — trgovka v Velenju. Naslov v uredništvu.
1NŠTRUIRAM nemščino za osnovne in srednje šole ter kon-verzacijo. Pod zanesljiv uspeh tel. (063) 851-275, vsak dan od 13. do 14. ure.
Kino
REDNI KINO VELENJE
29. 2. — petek ob 18. in 20. uri LJUBEZENSKI NABOJ — italijanski vestem; režija: Monte Helman; igrajo: Jane Agutar, Fabio Testi.
1.	3. — sobota ob 16., 18. in 20. uri EMANUELA BEI \ IN ČRNA — italijanski; režija: Mario Pinzuati; igrajo: Sefa-rino Profumo, Attilio Dottesio.
2.	3. — nedelja ob 16., 18. in 20. uri — EMANUELA BELA IN ČRNA —italijanski.
3.	3. — ponedeljek ob 18. in 20. uri KARAVANE — ameriški avanturistični; režija: San Peckinpah; igrajo: Kris Kristo-feerson, Ali Mac Graw.
4.	3. — torek ob 18. in 20. uri KARAVANE — ameriški avanturistični.
5.	3. — sreda ob 18. in 20. uri MLADI IN SVOBODNI — ameriški vestem, režija: Keilth Larsen; igrajo: Erik Larsen, Ivy Angustain.
6.	3. — četrtek ob 18. in 20. uri MLADI IN SVOBODNI — ameriški vestem.
KINO DOM KULTURE VELENJE
3.3. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE — MLADI IN SVOBODNI — ameriški vestem.
KINO ŠOŠTANJ
1. 3. — sobota ob 19.30 KARAMURAT — BOJEVNIK
IZ ANADOLIJE — italijanski
avanturistični; režija: Herb Al Bauer; igrajo: Pasquale Basile, George Arkin.
2.	3. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri MLADI IN SVOBODNI — ameriški vestem.
3.	3. — ponedeljek ob 19.30 uri EMANUELA BELA IN ČRNA — italijanski.
5. 3. — sreda ob 19.30 KONVOJ — ameriški; Režija: Sam Peckinpah; igrajo: Ali Macgravv, Kris Kristofferson.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
29. 2. — petek ob 19. uri MLADI IN SVOBODNI — ameriški vestem.
4.	3. — torek ob 19. uri — EMANUELA BELA IN ČRNA — italijanski.
Prireditve
PETKOV KULTURNI VEČER
Drevi ob 19. uri bo v knjižnici Velenje kulturni večer na katerem se bo predstavil učenec Glasbene šole Velenje Srečko Meh, violina. Pri klavirju bo tov. Ljubica Ljubeč.
Drevi ob 20. uri bo v domu kulture Velenje revija »Trije zlati«, na kateri bodo nastopili dobitniki zlatih odličij: Rudarska godba Velenje, Dekliški zbor Gimnazije Velenje in Gledališče »Po kozolcem« Šmartno ob Paki. Vstopnine ni! Prireditev je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku in 36. letnici smrti pesnika Karla Destovnika Kajuha.
Razstava ročnih del
V počastitev dneva žena bo v petek. 7. marca 1980 ob 19. uri v razstavnem prostoru Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje, odprli tradicionalno razstavo ročnih del na temo »Slovenske narodne vezenine« in drugih izdelkov z ornamenti jugoslovanskih narodov. Ob odprtju razstave bo koncert operetnih arij iz Fo-rsterjevega »Gorenjskega slavč-ka.«
Razstavljalci lahko svoja dela prinesejo še do 4. marca.
2 1. marcem
Ustanovitev obratnih ambulant
Potrebe in zahteve združenega dela. kakor tudi družbena usmeritev za izvajanje zdravstvenega varstva delavcev, nalagajo zdravstvu povečano skrb za zdravstveno varstvo delavcev. Zdravstveni delavci se zavedamo, da s kvaliteto in učinkovitostjo našega dela vplivamo na zdravstveno kondicijo naših delavcev in s tem posredno tudi na ustvarjanje družbenega proizvoda, ter tako na krepitev materialne podlage dela.
Da bi se uspešno vključili v stabilizacijska prizadevanja na področju splošne in skupne porabe s posebnim poudarkom na uskladitvi potrošnje z razpoložljivimi sredstvi v okviru občinske zdravstvene skupnosti, smo se delavci ZZO Velenje kot izvajalci v občinski zdravstveni skupnosti dogovorili za stabilizacijski program ter sprejeli svoj akcijski načrt za izvajanje tega programa. Med poglavitne naloge sodi nenehno izboljševanje zdravstvenega varstva delavcev, povečevanje delazmožnosti in zmanjševanje odsotnosti z dela zaradi onolenja in poškodb. Za izvajanje tako zastavljenega načrta smo se z združenim delom in Občinsko zdravstveno skupnostjo dogovorili o kadrovski krepitvi na področju splošne medicine, medicine dela in zobozdravstva.
Uvedba prioritetnega vrstnega reda glede na čas in vrsto pregledov aktivnih zavarovancev v splošnih ambulantah ter določitev pooblaščenih zdravnikov za strokovni nadzor nad bolniškim staležem za REK in TGO Gorenje ter sodelovanje teh zdravnikov z ustreznimi službami za varstvo pri delu v teh organizacijah združenega dela, je predstavljalo prehodno obliko dela zdravstvene službe k organiziranju obratnih ambulant.
Z zaposlitvijo večjega števila za to potrebnih zdravnikov v novembru in decembru 1979, kar predstavlja uresničitev dogovora iz našega akcijskega programa, so izpolnjeni pogoji za ustanovitev obratnih ambulant za REK in TGO.
S 1. marcem 1980 ustanavljamo obratno ambulanto s štirimi ordinacijami za REK Velenje in obratno ambulanto s tremi ordinacijami za TGO Gorenje Velenje. Vsaka obratna ambulanta ima koordinatorja — specialista splošne medicine, ki je zadolžen za strokovno spremljanje bolniškega staleža in za sodelovanje z ustreznimi službami obeh organizacij združenega dela.
Obratne ambulante bodo ob tesnem strokovnem sodelovanju z dispanzerjem za medicino dela oziroma skupaj z njim izvajale kompletno kurativno in preventivno zdravstvno varstvo delavcev navedenih organizacij združenega dela. Preusmerjanje zavarovancev v obratne ambulante bo postopno tako, da zdravniki, ki niso vključeni v obratne ambulante ali zdravijo zavarovance iz druge OZD, dokončajo zdravljenje ali druge medicinske postopke pri zavarovancih, kijih imajo v staležu bolnikov.
Z uvajanjem obratnih ambulant gremo v novo, širše, tako vsebinsko, kakor tudi organizacijsko obliko izvajanja zdravstvenega varstva delavcev.
Uveljavitev obratnih ambulant je odvisna od uspešenega medsebojnega delovanja izvajalcev in uporabnikov. Posebno pomembno je, da se nemudoma dogovorimo za nove celovitejše oblike sodelovanja.
Zaradi razširjenega programa zdravstvenega varstva delavcev — aktivnih zavarovancev, za katerega nam ne zagotavlja sredstva občinska zdravstvena skupnost, sodimo, da so izpolnjeni pogoji za vzpostavitev neposredne menjave dela z organizacijami združenega dela, za katere so namenjene obratne ambulante.
Gre torej za razširjeni program zdravstvenega varstva, ki smo ga uveljavili na pobudo in zahtevo uporabnikov, zato računamo tudi v prihodnje na vsestransko sodelovanje in pomoč pri njegovi realizaciji.
V kolikor bi prišlo do težav pri vzpostavljanju neposredne menjave dela, bi morali dopolnilni program zdravstvenega varstva, ki se bo izvajal v obratnih ambulantah, ukiniti in se uokviriti v obseg izvajanja zdravstvenega varstva, za katerega zagotavlja sredstva Občinska zdravstvena skupnost. (Resolucijski ukrepi o skupni potrošnji).
Organizacijam združenega dela predlagamo, da zaradi nemotenega delovanja obratnih ambulant uredijo v svojih samoupravnih aktih pravice in odgovornosti z uveljavljanjem zdravstvenega varstva zavarovancev (uveljavljanje bolniškega staleža izključno v obratnih ambulanah), tako, da bodo obratne ambulante dosegle svoj vsebinski in organizacijski namen.
ZDRUŽENE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE
VELENJE
OBRTNO ZDRUŽENJE VELENJE
Odbor za stanovanjska vprašanja delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih
Objava
prednostne liste za dodelitev najemnih stanovanj in stanovanjskih posojil, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje.
Odbor za stanovanjska vprašanja delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje, ki ga sestavljajo delavci in obrtniki, je na svoji seji dne 22. februarja 1980 sprejel prednostno listo za dodelitev najemnih stanovanj, ki bodo vseljiva v letu 1980 in ki so bila kupljena iz sredstev, ki jih plačujejo samostojni obrtniki za svoje delavce na osnovi njihovih kosmatih osebnih dohodkov na posebni sklad pri samoupravni interesni stanovanjski skupnosti občine Velenje.
Poleg prednostne liste za dodelitev najemnih stanovanj objavljamo tudi prednostno listo za dodelitev stanovanjskih posojil delavcem pri samostojnih obrtnikih, ki jih bodo koristili za dograditev ali adaptacijo svojih stanovanjskih hiš.
Najemna stanovanja se v letu 1980 dodelijo naslednjim delavcem:
1. 2-sobno stanovanje v izmeri 56 kv. m. — Sa 2.2-sobno stanovanje v izmeri 56 kv. m
alek ll-Jaklih Vlado-Marija Šalek ll-Dragič Savo
OBRTNO ZDRUŽENJE VELENJE (2)
3.1-sobno stanovanje v izmeri 40 m2 — Šalek II — Lichtenegger Andrej 4.1-sobno stanovanje v izmeri 40 m2 — Šalek II — Vodončnik Stane 5.1-sobno stanovanje v izmeri 40 m2 — Šercerjeva c. — Horvat Vili 6.1-sobno stanovanje v izmeri 40 m2 — Šercerjeva c. — Hohnec Vili
7.	Garsonjera v izmeri 28 m2 — Šercerjeva c. — Zebec Beno
8.	Garsonjera v izmeri 28 m2 — Ul. Vrnjačke Banje — Golob Nataša 9.1-sobno stanovanje v izmeri 24 m2 — Celjska c. — Konečnik Franc
STANOVANJSKA POSOJILA SE DODELIJO:
1.	Pocajt Marjan
2.	Grudnik Marjan—Nada
3.	Oštir Štefan
4.	Oštir Martina
5.	Sever Franc
<>. Vidovič Vlado
7.	Glasečnik Ivan
8.	Ferenčič Milivoj
9.	Polak Alojz
10. Hriberšek Bogomir
Odbor je navedene prednostne liste sprejel na podlagi predloga posebne komisije, kije vse prosilce točkovala po posebnem pravilniku in ugotovila, da vsi navedeni prosilci izpolnjujejo pogoje za dodelitev najemniških stanovanj ali stanovanjskih posojil.
Odbor objavlja prednostne liste na podlagi določila 29. člena pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem, zaposlenim pri samostojnih obrtnikih občine Velenje, ki sta ga v letu 1979 sprejela izvršilni odbor sindikata delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih in skupščina obrtnega združenja občine Velenje. Po teh določilih se prioritetne liste objavijo v glasilu »Naš čas« in reviji »Obrtnik«.
200.000,-	din	za	20	let
150.000,-	din	za	15	let
150.000,-	din	za	15	let
100.000,-	din	za	10	let
100.000,-	din	za	10	let
100.000,-	din	za	10	let
100.000,-	din	za	10	let
100.000,-	din	za	10	let
70.000,-	din	za	5	let
60.000,-	din	za	5	let
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV VELENJE
vpisuje
v tečaj cestno prometnih predpisov za voznike. A, B, C, D in E kategorije in kmetijskih traktorjev.
Tečaj se prične 15. marca 1980 ob 8. uri v učilnici združenja.
Prijave sprejemamo do 10. marca 1980 v pisarni združenja na Efenkovi 61, DOM učencev III, (Šalek) vsak ponedeljek, sredo in petek, od 15. do 18. ure.
		■
		ZAHVALA
		Nenadoma nas je zapustila v 51. letu ljuba žena, mama, stara mama in
		ŠTEFKA
		GREBENŠEK
		iz Škal 15
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izkazano sožalje ter darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo gasilskemu društvu Škale, kolektivu tozda Mehanizacija GIP Vegrad Velenje ter tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Hvala tudi govornikoma za poslovilne besede.		
Žalujoči: mož Jernej, sin Branko in hčerka Darinka z družinama ter ostali sorodniki		
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA GOLCMANA
se "iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter družini Kotnik in sosedom iz Šercerjeve ulice.
Posebno se zahvaljujemo sodelavcem REK-a, društvu upokojencev, RŠC TOZD SP, SO RŠC, TGO Gorenje Velenje, tovarišici Gretki Grah, dr. Polesu za zadnji obisk in vsem govornikom
za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Štefka, sin Filip, hči Štefica in Anica z družinama ter snaha Milena

Pri osebnih dohodkih
Se vedno precejšne razlike
Dosledno uresničevanje politike za boljše gospodarjenje je ena izmed temeljnih nalog občinskega sveta zveze sindikatov Velenje ter njegovih organov v tem letu. Na zadnji seji so člani ugotavljali, da še vedno ne teče vse tako kot bi moralo zato so opozorili, da morajo v izvršnih odborih sindikatov znova oceniti doslej opravljeno delo v njihovih okoljih in storiti vse, da bodo uresničili cilje, ki so določeni v vsebinskih usmeritvah in načrtu celotne aktivnosti. Poudarili so, da morajo pri sprejemanju zaključnih računov oziroma pri razporejanju dohodka vztrajati na spoštovanju resolucije za leto 1979, tako da bodo sredstva za osebne dohodke naraščala počasneje od rasti dohodka. Pomankljivosti poslovnih poročil je treba odpraviti v zadnjih razpravah o zaključnih računih. Sklepi in usmeritve za bodoče delo ter ukrepi za uresničevanje plana, ki jih bo sprejel delavski svet pa morajo dati celovit odgovor na vsa vprašanja gospodarjenja v tozd. To pomeni, da morajo delavcem biti znana po vseh opravljenih razpravah o zaključnih računih in načrtu za leto 1980, kaj bodo v tozd naredili za zboljšanje pogojev gospodarjenja, kako bodo izboljšali dohodkovne odnose in ustreznejše uredili odnos med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljno organizacijo, kako bodo izboljšali sistem delitve po delu, nadomestili uvožene surovine in reprodukcijski mate-
rial z domačimi surovinami, kako bodo izboljšali izvoz, varčevali z energijo ter izboljšali disciplino in organizacijo dela, da bi čimbolj povečali produktivnost.
V sklepih, ki so jih sprejeli člani sveta, je tudi poudarjeno, daje treba bolj zavzeto kot doslej vztrajati na dopolnjevanju planov za leto 1980 z resolucijo, dogovorom za uresničevanje družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 in ustreznim občinskim dogovorm o razporejanju dohodka. V izvršnih odborih sindikata morajo še zlasti posebno pozornost namenjati ukrepom za uresničevanje plana in povsod, kjer so ukrepi preveč splošni, jih je treba dopolniti. Na seji so poudarili tudi nujnost spoštovanja rokov.
Posebno pozornost so v razpravi namenili tudi gibanju osebnih dohodkov v zadnjih mescih leta 1979 in se pri tem seznanili z ugotovitvami sveta za vprašanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, ki deluje pri občinskem svetu. Iz njegovih ugotovitev namreč izhaja, da so osebni dohodki v nekaterih sredinah tako nizki, da segajo pod raven z zakonom zajamčenih ali pa so na samem robu dovoljenih. Vzporedno s tem pa se srečujemo z dokaj visokimi osebnimi dohodki. za katere se upravičeno lahko sprašujemo ali so resnično samo rezultat dela delavcev. Pri obrav-
navanju nekaterih organizacij združenega dela, ki izstopajo po visokih osebnih dohodkih glede na strukturo zaposlenih delavcev, je svet še posebej obravnaval Rdečo dvorano, kjer je ugotovil, da pri relativno visokih osebnih dohodkih, sploh ne razporejajo sredstev v sklad za razširitev materialne osnove dela. Nadalje podatki tudi kažejo, da nekateri poslovodni organi še niso prenehali z obračunavanjem nadur za svoje delo, ki ga opravijo izven delovnega časa, pri delitvi osebnih dohodkov pa je prisotna neke vrsta uravnilovka, saj se direktorji nekaterih majhnih delovnih organizacij skorajda primerjajo z direktorji velikih delovnih organizacij ali sozdov. Da bi ugotovili ali se nadurno delo v nekaterih organizacijah združenega dela opravlja v skladu z zakonom, so predlagali družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, da na podlagi podatkov sveta to preveri. Ob koncu zadnje seje so člani sveta pozorno prisluhnili tudi kratkemu poročilu o gospodarjenju v Gostinstvu Velenje. Razprave o zaključnih računih v tej delovni organizaciji so namreč pokazale, da je bil z združevanjem dela in sredstev dosežen napredek, kar najbolje, potrjuje upravičenost takšnega združevanja v preteklem letu. Žal pa pri sorodnih dejavnostih, zlasti tistih, ki prek mere povečujejo osebne dohodke, 'kot so poudarili na sestanku, ni posluha za takšno združevanje.
S seje izvršnega sveta
Razgrnili zazidalni načrt Zavodenj
Člani izvršnega sveta spregovorili o usmeritvah temeljne organizacije združenega dela Toper Šoštanj in sprejeli razgrnitev zazidalnega načrta Zavodenj
V ponedeljek je bila seja izvršnega sveta Skupščine občine Velenje. Na seji je direktor temeljne organizacije Toper Šoštanj seznanil prisotne z razvojnimi usmeritvami te temeljne organizacije združenega dela. O problemih, s katerimi se tam srečujejo smo v Našem času pisali v eni zadnjih številk. Omenili smo, da šoštanjska temeljna organizacija celjskega Topra v sedanji samoupravni organiziranosti ne vidi boljših poslovnih rezulta-
tov, saj je njihova tehnologija zastarela, delajo v neugodnih delovnih pogojih, pa tudi njihov proizvodni program,— šivanje in krojenje moških srajc, ni ustrezen. Za izboljšanje težavnega položaja ni izgledov. Prav zaradi tega so že v preteklem letu začeli razmišljati o združitvi z delovno organizacijo Elkroj. Po tem planu bi proizvodni program preusmerili v šivanje otroških in jeans hlač, ta delovna organizacija pa jim zagotavlja nove delovne prostore v bližnji prihodnosti.
Po razpravi so člani izvršnega sveta menili, da naj bi o predlogih bodoče usmeritve tega tozda pred izvedbo referenduma na izvršnem svetu še enkrat spregovorili. Ponov-
no bodo pretehtali programa tako celjskega Topra kot Elkroja za šoštanjski tozd.
Na zadnji seji so člani izvršnega sveta sprejeli tudi sklep o razgrnitvi zazidalnega načrta Zavodnje. Zazidalni načrt predvideva izgradnjo galerije kiparskih izdelkov (verjetno kot prizidek šoli), parkirišče pri smučarski vlečnici ter gradnjo devetih stanovanjskih hiš v središču vasi.
Gradili naj bi jih domačini. V zazidalnem načrtu je tudi zahteva, da bodo tu grajene hiše, arhitektonsko prilagojene središču vasi. Organizirali bodo tudi javno razpravo v tej krajevni skupnosti.
Mira Zakošek
S konkretnimi ukrepi proti nepravilnostim
V Velenju je bila pretekli torek razširjena seja sveta za celovito stanovanjsko in komunalno izgradnjo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Velenje, na kateri so največ razpravljali o uresničevanju programa stanovanjske izgradnje.
Udeleženci seje sveta za celovito stanovanjsko in komunalno izgradnjo so najprej ■obravnavali samoupravni sporazum o ustanovitvi in osnovnih načelih organizacije
ter delovanja skupnih služb gospodarskih samoupravnih interesnih skupnosti. S tem sporazumom se bodo samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarstva dogovorile o načelih delovanja skupnih služb, njihovo dejavnost pa bo konkretno opredelil samoupravni sporazum med skupnimi službami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Ta se bo pripravil in sprejel v drugi etapi ustanavljanja skupnih služb. Vsebino sporazuma, ki ga je pri-
pravil izvršni svet skupščine občine Velenje, bodo dopol nili z nekaterimi pripombami, ki so bile izrečene tudi na torkovi seji sveta in ga posre dovali nato v obravnavo in potrditev samoupravnim interesnim skupnostim.
Posebej živahna pa je bik na seji sveta za celovito stanovanjsko in komunalno iz gradnjo razprava o uresničevanju programa stanovanjske izgradnje v občini Velenje. Neodgovornost in neizpolnjevanje dogovorov povzročajo zaostajanje za načrti, posledica tega pa je nevzdržno stanje na področju stano vanjske gradnje, so med drugim poudarili. Zato so vse dejavnike, ki pri tem sodelujejo. zadolžili za takojšnjo pripravo poročil o konkretnih vzrokih za tako stanje in na podlagi tega bo svet poročal na seji občinske konference ZK Velenje, ki bo namenjena prizadevanjem za dokončno ozdravljenje stanovanjske izgradnje.
J. K
Mozirje
]
Seje zborov
V ponedeljek so se na rednih ločenih sejah sestali delegati vseh treh zborov skupščine občine Moziije. Iz obširnega dnevnega reda kaže 'omeniti nekaj pomembnejših točk. Sem vsekakor sodi sprejem resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta občine Mozirje za sedanje srednjeročno obdobje v letu 1980, delegati vseh treh zborov pa so sprejeli med drugim tudi program svojega dela v letošnjem letu.
Poleg ostalega so delegati mozirske občinske skupščine na ponedeljkovi seji sprejeli odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom, odlok o rispevku za pospeševanje metijstva v mozirski občini, odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, sprejeli pa so tudi osnutek odloka o obveznem odlaganju in od-važanju smeti in odpadkov na področju občine Mozirje.
J. P.
Avtobusni promet
Kako se bomo vozili na delo?
V ponedeljek, 25. februarja so se na sestanku sešli predstavniki delovnih organizacij in krajevnih skupnosti občine Velenje ter predstavniki Izletnika Celje. Pregledali so osnutek sporazuma o prevozu delavcev in občanov z dela ter na delo.
N a sestanku so opozorili, da imate organiziran prevoz za svoje delavce le delovni organizaciji Gorenje in Rudnik lignita Velenje. Delavci teh organizacij dobijo za prevoz mesečne vozovnice. Ostali delavci in krajani, ki pogodbeni prevoz prav tako koristijo, pa vozovnice plačujejo vsakodnevno kljub temu, da Gorenje in REK plačujeta celotne stre Ke prevoza. Ker pa se večina krajanov in drugih delavcev vozi z avtobusi, ki prevažajo delavce Gorenja, so se v tej delovni organizaciji odločili, da bodo od sedaj dalje avtobuse lahko koristili le njihovi delavci, saj dodatnih stroškov, ki nastanejo z nera-cionaliziranim izkoristom av-
Slovenski kraji med seboj
Čiščenje okolja - zbiranje polivinilnih vrečk
Radio televizija L;ubljana pripravlja 28. marca letos oddajo ,.Slovenski kraji med seboj". Tokrat se bosta v oddaji srečali mesti Velenje in Trbovlje. Namen oddaje je, da na poljuben in hkrati zabaven način predstavi posamezne slovenske kraje tako, da dva sorodna kraja tekmujeta med seboj na posameznih področjih. Eno od področij je tudi tekmovanje v zbiranju raznih odpadnih predmetov oziroma materiala, ki ga naša industrija lahko uporabi v nadaljni predelavi. V tokratni oddaji bomo zbirali polivinilaste vrečke vseh vrst — od tistih, ki visijo v grmovju ob rečnih stugah, ležijo po gozdnih in drugih smetiščih, pa tiste, ki jih veter raznaša po naših parkih in zelenicah, in ki so kot navlaka v naših kleteh, podstrešnih prostorih, pa tudi v smetnjakih in okrog njih, v stanovanjskih objektih in skladiščih.
Vsi vemo, da kazi polivinil naše okolje na vsakem koraku tudi zato, ker je doba njegovega, razpadanja zelo dolgotrajna, in ker imamo vsi skupaj preveč malomaren odnos do svojega okolja.
Tokrat se nam ponuja prilika, da velik del tega osnaževalca okolja pospravimo in tako vsi skupaj aktivno sodelujemo v oddaji ,,Slovenski kraji med seboj".
Posebej pozivamo mladino in pionirje, da se organizirano lotijo
čiščenja okolja in zbiranja polivinilastih vrečk. Želimo, da poteka čiščenje okolja tako, da sočasno odstranjujemo tudi ostale odpadke, ki smo jih skozi leto zmetali v gozd in razne grape ali jih odpeljali do najbližnjega potoka oziroma rečne struge in jih tam odvrgli.
Akcija naj bo temeljita in naj zajame vso občino. Od organov krajevnih skupnosti in samoupravne komunalne skupnosti zahtevajmo, da bodo naročili smetnjake za odvoz ostalih odpadkov, polivinilaste vrečke in ostali polivinil pa spravimo v nekoliko večje vreče ali zaboje, tako da jih bomo lahko na dan odaje ,,Slovenski kraji med seboj" 28. marca letos, pripeljali pred Rdečo dvorano v Velenju, kjer jih bomo stehtali in primerjali s količino polivfnilastih vrečk, ki jih bodo zbrali Trboveljčani. Od tu bodo zbrani material odpeljali v ustrezno tovarno.
Pri zbiranju vrečk ob rečnih strugah in potokih posebej opozarjamo na previdnost, da ne bi kdo ,,padel" v vodo. To posebej velja za neplavalce. Predlagamo tudi, da v vseh sredinah vodijo akcijo osnovne organizacije Zveze socialistične mladine.
Veliko uspeha.
Zveza za varstvo okolja pri OK SZDL
Mednarodni tek po ulicah Velenja
Prijavo poslala tudi Norvežanka Vtfaitzova
V Velenju so v polnem teku priprave na tradicionalni mednarodni tek po ulicah Velenja, ki ga že četrtič zapored organizirajo velenjski atletski delavci v počastitev 8.marca — mednarodnega praznika žena. Letos bo tek v četrtek, 13. marca.
Organizatorji si vsako leto prizadevajo, da bi bila udeležba na njem čimbolj množična, in da bi v Velenje prišle najboljše atletinje na svetu. Če izvzamemo Norvežanko Greto Waitz. potem lahko rečemo, da so takšen cilj dosegfi že v preteklem letu. Vse kaže. da se jim letos resnično obeta vrh svetovne ženske atletike, saj je medtem že poslala prijavo tudi Waitzova, najboljša tekmovalka na svetu na dolge proge in v maratonu.
Prijavile so se tudi tri Bolgarke. pet sovjetskih atletinj, med njimi tudi Ulmasova, kije bila lani druga. V teh dneh organizator pričakuje še prijave drugih tekmovalk, med njimi skorajda iz vseh evropskih držav, atletinj Združenih držav Amerike. Kitajske in tudi iz treh neuvrščenih držav.
tobusov ne bodo več Potrebe po organizira prevozu pa nima le Gor ampak tudi ostale delov organizacije občine Velenje K S. Zato so predstavniki T renja menili, da bi moraEn skupno pot pri reševanju vedno bolj pereče tež Delovne organizacije, snice sporazuma naj bi v | doče kupile za svoje di" mesečne vozovnice in jim t omogočile nemoten prevc delo in nazaj. Ostali obča niso zaposleni v teh delov organizacijah, pa bodo mo koristiti avtobuse Rudni! gnita Velenje.
Na sestanku so se tudij govorili, da bodo vsi sniki sporazuma našli 1 jbolj sprejemljive odločitj ocenili potrebe krajanov jih posredovali na nasledil sestanku, ko bodo podj tudi sporazum. Tako se I lahko krajani in delavci < lih delovnih organizacij podpisa sporazuma še vd tako. kot doslej.
Pobrskajmo * j, starti
Ena izmed značilnosti te i je tudi priprave je®-, značiln posamezni kraj Iliroma obn Tako se nam ponuja prilik Trboveljčanom in dn( gledalcem po vsej Sloveniji stavimo jedi, ki so značiln Šaleško dolino, ki jih nimamo pogosto na jedilni! toda kadar si gospodi zavzamejo več časa kot navad zelo radi posežemo po njih. % vabimo k sodelovanju na odd vse gospodinje, gostince in dni Čimprej naj sporočijo v DO 0 tinstvo Velenje (hotel Pak katero jed bodo pripravili oddajo Slovenski kraji med sel Seveda boste morali na j oddaji povedati tudi recept pripravo vaše jedi originalu jedi pa bo ocenjeval znani harski mojster Ivan Ivačič.
Pričakujemo, da se boste i zvali temu vabilu, pobrskali starih kuharskih knjigah, poklit na pomoč babice in druge stan ljudi, saj smo prepričani, da tudi v naši občini precej tipii jedi, ki so bile zlasti v preteklo pogostokrat na jedilnikih. Sew pa bi radi pokazali večjo oii nalnost kot Trboveljčani.
Mednarodni praznik žena
?
Čimbolj delavno
Bliža se 8. marec, medu rodni praznik žena. Letos, si na vseh ravneh prizade mo. za čimboljše gospodi nje, je še posebej priložil da ta dan, ki je bil na mednarodni konferenci žen socialistk leta 1910 v K ebenhavnu proglašen predlog Klare Zetkin mednarodni delavski praz žensk, v vseh okoljih obeli močim bolj delovno, ocenil razvoj in uspehe samou[ vnega uveljavljanja delavki temeljnih organizaci združenega dela, ocenii kako uresničujejo pred leto dni sprejeta stališča proble ske konference »Delavka združenem delu« in da p znovanje povežemo s prii devanji in veliko vlogo te riša Tita pri uveljavljanju i vih ekonomskih odnosov svetu, boju za neodvisnost enakopravnost vseh narod in držav sveta, boju za sv bodo. in pri utrjevanju pol ke neuvrščenosti. To je tU priložnost da spregovorim« vlogi ter nalogah žensk | utrjevanju naše sposojNK za splošni ljudski odpor družbeno samozaščito. J
Torej naj bi bilo prazni nje 8. marca čimbolj delo* in ustvarjalno. Ob upoštt nju vsega tega v Velenju ne osrednjega praznovanja ki bi bilo v Rdeči dvorani. J